Pošlji prijateljuNazajDomov

torek, 02. september 2014

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

petek, 31. avgust 2007

Friend T



I opend my wallet and I found it emty,

reached into my pocked and found few coinc,

searched my heart and I found a friend - YOU!

Then I realised how rich I am!!! Objem

hvala ti za vse...vsako besedo, misel, objem...za vse... T.

Objem





objavil(-a): *CaTh* ob 19:41 komentarjev (2) ogledov: 22




petek, 31. avgust 2007

Smrk, smrk



Ne morem si pomagat, da se ne bi pridružil teti s Pliberka.

Nekatere tukaj gor bi si res zaslužile en pošten bitchslap nazaj v kruto realnost.





objavil(-a): megafotr ob 14:29 komentarjev (1) ogledov: 20




petek, 31. avgust 2007

Dovolj jooookanja in stoookanja!



Zdaj vam pa jaz nekaj povem.
Zunaj ščije, Dolf je tečen, mlajši sin se menda ločuje, krt mi je razril zelenico, testo za potico mi ne vzhaja in v kolenih me trga.
Pa vseeno ne jamram in vzdihujem, pri sosedi Herti ne jočem v kavo in župnika ne moledujem za mašo za lepo vreme.

Pri mojih letih mi je popolnoma jasno, da se včasih določeni problemi zdijo nerešljivi, usodni, za streljat, žile rezat, podirat mostove in se vsem naokrog smilit.

Ponavadi je bolje že naslednji dan. Včasih je bolje biti tiho in ne cvilit na glas.

Res je, so grozne stvari. In so žalostni dogodki. In vsem stvarem se ne boš čez nekaj let smejala.

Mnogim se pa boš.

Včasih je dovolj, da vržeš čez ramo, si rečeš :"J....te se!", se vsedeš na kolo in si privoščiš novo trajno.

Če ne bo uspela, boš vsaj vedela zakaj tuliš...





objavil(-a): teta iz Pliberka ob 13:25 komentarjev (2) ogledov: 21




petek, 31. avgust 2007

Carmen...OPROSTI





Carmy...še 1x da ti povem...nisem jezna nate...nikoli ni sem bila, da ves Laughing ocitno sva se narobe razumeli glede tiste zadeve okoli mejla...

glede na to, da si mi lepo povedla...sm rezumela...sam mogoce tko cudno odreagirala...da je izpadlo, kot da sm jezna nate ali pa da je kaj narobe.

sej ves, da mam probleme glede njega in je tp tudi vzrok, da sm malo bol tko...cudno in jezna...in kar pase zraven

CARMEN, ZATO SE ENKRAT OPROSTI! NISEM JEZNA!

Objem Objem Objem





objavil(-a): *CaTh* ob 12:46 komentarjev (4) ogledov: 24




petek, 31. avgust 2007

Savna





saj veste, da savna dobro dane telesu...in nam, ki smo gospodarji le tega Wink pri zenskah je pa pac najhujsi sovraznik celulit...in s svananjem se ga tudi lahko nekaj znebimo, saj toplota prodira v podkozje Wink

no sedja pa k bistvu Wink :

s prijateljem sva se dogovarjala za savno ze skoraj 1 leto...ja vem...res nenavadno...saj pozimi savna zapase, da se gres mal pogret in pregret in malo kri po zilah pognat podolgih dnevih sedenja, stanja in dela za fax. in tako nama je po usklajeavnj urnikov le uspelo iti...sicer konec avgusta...smao danasnje vreme je bilo prav za to Winktako sva se odpeljala v Ljubljanski Atlantis in v njegov svet savn Wink res...bilko je 1a...supersavnice...ne veliko ljudi...caj in sadje zastonj...ker si pac dehidriran in pase nekaj spiti...tko...ne pre mrzlega ne prevroce...nekaj vmesnega Wink in seveda sadje, da dobimominerale in vitamincke nazaj Wink

in tako sva danes se prepuscala vrocini, sopari, vlagi, tusem, bazenom in seeda...''šok bazenu'' ki ima fuuuuul mrzlo vodo...sma je pasalo...ko ti kri malo zledeni in potem spet 'ozivis'

no tkole divice moje...moj cas je za spanje...ker me ze zmankuje...saj te kar utrudijo...savne Wink

in vam zeli mirno in sprosceno ter spocito noc

***





objavil(-a): *CaTh* ob 00:22 komentarjev (6) ogledov: 23




četrtek, 30. avgust 2007

cao divice moje =)



jej končno...uspelo mi je...pridružila sm se eni najbolših ženskih strani..že dovgo berem vaše bloge včasih mi pridejo do živega in spustim tudi kakšno solzico...včasih pa se nasmejem tudi do solz...no uglavnem to je moj prvi blog.. ni lih blog ampak pač neki jeWinkhehe DIVICE ZAKON STE Smile



objavil(-a): nina_nana ob 19:59 komentarjev (8) ogledov: 12




četrtek, 30. avgust 2007

How do i feel now



moje trenutno pocutje

ne morm vec....

Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Mad Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Shocked Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček Jokavček duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh duh

se mi zdi da ne rabim besedConfused





objavil(-a): *CaTh* ob 18:11 komentarjev (8) ogledov: 25




četrtek, 30. avgust 2007

Fuzbal Pepi



Fuzbal Pepi je naš sosed. Noge na O in lase čez plešo. Mislim, on je model česanja las čez plešo. Tanek glavnik namoči v gel in si potegne lase z ene strani glave na drugo stran. Potem vse skupaj pospreja z ultra strog utrjevalcem in voila - pričeska je tu. Bi ga vprašala, pa si ne drznem, če on res verjame, da se ne vidi da je - plešast?
Sploh, ko se z motorjem odpelje do Hartwegerce po nakupih mu lasje že za prvim ovinkom mahedrajo po rami.
Ampak moram pa priznati, da je on edini, ki mi poživi nogometne tekme vaške lige. Bele noge v predolgih sintetičnih hlačah, majica z logotipom "Šoder jama je ena sama" in v vetru plahutajočih štirih laseh.
Sicer mi pa pri fuzbalu itak nikoli ni nič jasno.
Vsi se prepirajo ali je bil ofsajd ali ne? Pa kak ofsajd?
Pa potem pri hokeju, ki ga na Fakker Seeju pozimi igrata moja sinova. Bodiček? Hrošček? Ne poznam nikogar, ki bi se tako pisal v Pliberku.
Pri drsanju obvladam vsi ritenbergerje in epruvete, vem kaj je favl in Zidanu dam čisto prav, da je tistega s piščančjimi prsmi nabil v čelo.
Pa na internet tudi znam it, mejle pošiljat, zdaj celo vnukom pripenjam pošopane slike sosedovih pujskov, ki so jih lani brez dovoljenja jahali po štali. Narisala sem jim dolge čekane in krvavo sled po gobcu, da izgledajo pravi merjasci in upam, da se jih bodo mulci drugo leto bali kot hudič križa.

Ampak ofsajd bo zame ostala večna neznanka in Bodički in Hroščki se še zdaj niso priselili v Pliberk. Sicer se je ena cela vas Poljakov priselila na Gmajno, a kolikor vem se oni pišejo Diarezy. Je zadnjič pisalo v časopisu Grusse und kusse aus Karnten, da so menda vsem sosedom pokradli spodnje perilo, ki se je čez noč sušilo zunaj. Dobili so jih, ko je eden predstavnik družine Diarezy ponoči strašil po parku. Odpel je plašč in našemu učitelju salse Diegu pokazal spodnje hlače. Na Diarezyjevo nesrečo so bile točno te spodnjice last Diega. Poslala mu jih je mama s Kube. Na njih je namreč pisalo:
" Dolce in Havana".





objavil(-a): teta iz Pliberka ob 12:47 komentarjev (9) ogledov: 19




četrtek, 30. avgust 2007

SHUJŠEVALNI GREH:)



Kakšno slabo vest imam, ko to pišemSmile- a obljuba je obljuba in zmenili smo se, da sem do mojih dragih bralcev iskrena. Torej priznam- pregrešila sem se!

V vsakem človeku živita Suhec in Bajsi in na poti prebujanja suhca v sebi, se pogosto oglasi Bajsi, ki reče: "Nahrani me! Že cel teden nisem jedel sladkarij! Hočem Nutelo! Živčna si- saj boš lahko več telovadila in boš pokurila! Danes je bil pa res tako tečen dan, da bi si res zaslužiš nekaj Rum kokosov pa še PMS imaš. Boš jutri jedla bolj zdravo. Morda lahko še celo izpustila kašen obrok in s tem naredila deficit za odvečne kalorije, ki si jih zaužila danes."

In potem zašepeta Suhec: " Pa ne moreš tako, no! Že cel teden se trudiš, da imaš zdrave in uravnovešene obroke. Škatla Domačice ne bo rešila problemov, ki jih imaš in čez nekaj ur se boš počutila slabo. Ne samo, da te bo bolel trebuh, ker si preveč papala, ampak boš imela še mačka, ker si delala kontra svojim dolgoročnim ciljem. S 250 g piškotov in 100g čokolade lahko uničiš cel teden prizadevne vadbe- je res vredno?"

Priznam, da je bil včeraj glas Bajsija bolj mamljiv in sem jedla polnozrnate piškote in temno čokolado. Ta jedilnik me spominja na kolege Američane, ki poleg nabitega pladnja s fast foodom srkajo colo-lightSmile Kako se ljudje slepimoSmile Verjetno bi bolje, da bi takrat, ko si res želim pojedla eno vrstico temne čokolade, kot pa da da mi potem enkrat vse popusti in adijo cela čokoladka.

Ampak vsi ljudje delamo napake- to je normalno in to je ključ do napredka. Napake so kritične le, če se iz njih ničesar ne naučimo- torej, poglejmo skupaj, kaj bom morala izboljšati v prihodnosti, da se bom izognila podobnim skušnjavam.

Dejstvo : Bila sem utrujena, naveličana vsega in žalostna, ker je moj partner večer že tretjič v enem tednu raje kot z mano preživel s prijatelji ob kozarčkih pivaSad

Boljša ideja: S tipom se bom morala pogovoriti o kvalitetnem preživljanju skupnega časa, mu povedati, da se z obstoječim stanjem ne strinjam in priznati, da potrebujem tudi njegovo podporo v sklopu prizadevanj, da bi si izklesala postavo. Bolj pametno bi bilo, da grem spat, s kolegicami ven ali karkoli. Za zvečer si bi bilo pametno najti aktivnost izven doma, saj je to moj najbolj kritičen čas. Morda bi bilo bolj kul, če bi večere preživela na fitnessu, kot pa da se silim, da bi gonila orbitrack, ker itak pogosto najdem izgovor, da tega ne naredim.

V normalnih okoliščinah bi verjetno ob takih trenutkih vrgla vse v vodo in se kar sprijaznila, da ne morem imeti popolne postave, ker sem itak požeruhinja in se vedno pregrešim. A to bi bilo najlažje in vsi vemo, da se najlažje poti najmanj obnesejo in ans ne pripeljejo do anših ciljev. torej- gremo nazaj na skalnato-trnovo pot, ki ni postlana s sladkorčki. Enkrat smo že debatirali o kratkoročnih užitkih (npr. 2 bounty sladoleda), ki jih moramo reskirati, če želimo doseči dolgotrajnejše in intenzivnejše užitke (npr. kok boš poleti dobro izgledala v kopalkah- ali brezSmile)

Torej, sklep mojega bloga je, da nobena krivulja uspeha ne narašča po linarni stopnji, v naravi so pač prisotna nihanja in kakor sem se včeraj oddaljila od načrta za doseganje mojega cilja verjamem, da je še vedno dosegljiv in se bom zanj še anprej trudila. Torej, moja krivulja je cik-cakasta, a skrbim za to, da je njen trend naraščajoč (oz. padajoč na tehtnici).

Obstaja razlika med izgovorom in učenjem iz napak. Pri izgovarjanju ne prevzameš osebne odgovornosti za nastalo situacijo in krivdo vališ na eksogene dejavnike. Jaz pa sem se za včerajšni dogodek odločila zavestno, vedela sem kaj počnem in sedaj se soočam s posledicami in ena od njih je tudi, da v blogu iskreno priznam, da se včasih pred oviro na moji poti do cilja sesujem in je ne morem preskočiti. Potem zberem moči, naredim načrt, analiziram zakaj sem se zlomila in skačem dokler mi ne uspe!!!

Veliko sreče vsem, ki se trudijo doseči podoben cilj kot jaz. Dodajam samo, da nihče ni popoln in vi imamo boljše in slabše trenutke. Želim Vam čim več volje in moči v trenutkih, ko Bajsi v nas postane preglesen!!! Če pa se to slučajno zgodi- ni panike- najti moramo le način, kako Suhca pripraviti do tega, da nam pomaga pri uresničevanju ciljev!!!

Držim pesti!!!





objavil(-a): ekonomistka ob 09:22 komentarjev (10) ogledov: 19




sreda, 29. avgust 2007

HUJŠATI, KO SI SREČEN?



Včeraj sem na POP TV gledala Preverjeno. Zanimiva se mi je zdela izjava nekoga, ki je bil na ločevalni in je rekel, da se je za hujšanje odločil v življenjskem obdobju, ki je bilo zaznamovano s srečo in uspehi. Veliko ljudi zmotno misli, da bodo s tem, ko hujšajo avtomatično rešili probleme na drugih življenjskih področjih- TO NE DRŽI!!!

Morda je eden izmed razlogov, ki govorijo v prid omenjene trditve dejstvo, da človek postane bolj samozavesten in samodiscipliniran, če mu uspe spremeniti življenjski slog in doseči vitko linijo- a to je motivacijski dejavnik in ne posledica tega, da so shujšali. Prijateljica mi je ob kavicah v centru mesta večkrat govorila: " Vem, da bi bilo vse drugače, če bi shujšala! Lažje bi dobila fanta, lažje bi dobila službo in bolj srečna bi bila." Končno sem zbrala dovolj poguma, da ji povem: "Daj pomisli malo! Veliko močnejših punc ima dolgotrajne srečne zveze s čudovitimi fanti, šef, ki bo uslužbenca izbral le zavoljo njegovega videza pa je v večini primerov idiot, ki se ne spozna na posel (izločim panoge, kjer je videz bistvenega pomena). Sreča pa je stanje, ki si ga lahko pričara vsak človek ne glede na kilažo, če le hoče 'biti srečen' je pogled na življenje."

Pa vsi vemo, kako lahko je drugim soliti pamet in da je malo težje materializirati te plemenite ideje v naših življenjih.Smile

Veliko ljudi išče tolažbo v hrani- priznam, da tudi sama ne odstopam od te skupine. Ključ do uspeha je torej, da poiščeš v življenju še druge ventile skozi katere lahko sproščaš stres, nezadovoljstvo, žalost, strah in napetost ter so manj nevarni za zdravju in lepi postavi kot večerno basanje z Rafaeloti, pizzami in čokoladko na kavču pred televizorjem.

Mnogi strokovnjaki se strinjajo, da moramo spremembe v svojem življenju uvajati postopoma in svojo pozornost skoncetrirati an en velik problem. Šele ko ga nevtraliziramo lahko začnemo urejevati kakšno drugo življenjsko področje na katerem nismo tako uspešni, kot si želimo biti. Zase vem, da npr. v izpitnem obdobju ne bi mogla shujšati, niti se ne bi trudila da bi, saj mi tisti sendvič ob 22.00ih omogoči, da osatnem aktivna nadaljne 4 ure in predelam snov do konca. Niti se ne bi nikoli mučila, da bi hujšanje združila s prenehanjem kajenja. Spoštujem ljudi, ki uspejio narediti radikalne spremembe na večih življenjskih področjih hkrati, ampak to ni zame- jaz sem za 'step by step' varianto.

Odstavek za vse, ki vas zanima moj napredek:

včeraj sem dan začela s fitness čokolinom, ki ga lahko najdete v mojem prejšnem blogu,

za kosilo sem zaužila 2 hruški, kosmiče in jogurt,

za malico sem pojedla 2 jabolki

za večerjo sem si pripravila belo hrenovko s 2 kosoma sira, si popekla bučke in zraven grizljala zeleno solato

Včeraj sem bila celo dovolj disciplinirana, da sem si ob Kajmaku in marmeladi vzela čas za rekreacijo (1h in 10min orbitracka- malo gonim naprej in malo nazaj 50:50 in vaje za trebušne mišice na Ab kingu PRO) - domače naprave za vadbo so neprecenljive- že pogled nanje me spodbudi, da jih uporabimSmile zame je to edini način, dopravim dnevno dozo rekrecije- če je zraven TVSmile

Potem pa v KOPALNICO- ugotovila sem, da pri hujšanju pomaga, da se neguješ in se razvajaš. Na ta način prihajaš v stik s svojim telesom in si postajaš bolj všeč. Ko telo maziliš s kremicami in losjončki lahko čutiš svojo kožo, razvijajoče se mišice in si ogledaš kako se tvoje telo spreminja v željeni smeri. Jaz se celo nahecam, da grem lahko pod večerni tuš in se razvajat s kremicami šele po večerni telovadbi- in priznam, da to dojemam kot neke vrste nagrado in udobje, ki mi prija.

No- v soboto se bomo tehtali in merili, a na oko mislim, da se mi telo lepo formira. Čudovita nagrada za moj trudSmile

Držim pesti tudi za vse, ki se trudijo z mano in jim kje moj blog nekakšen 'navdih'- nenazadnje je blog pisan s tem namenom.

Uspešen dan in 5 počepov zvečer Vam želimSmile





objavil(-a): ekonomistka ob 09:16 komentarjev (6) ogledov: 34




torek, 28. avgust 2007

TechFreak



Hja moj izpitek mi ni zlaufu neki very well,zto se spet tolažim, tko k ponavad... gledam po netu kako zapravt čimveč svojga keša, za tokrat.....čimlepši in čimboljši Mobile PhoneSmile

Sem namreč freak na mobitele, freak na računalnike, jasno zto pa sem na tem faksu (vendar mi verjemite, da ma moj faks velik več veze z matematiko k s čimerkol drugim v zvezi z račuanlniki).. in sem SPET po rekordni polovici leta našla my dream mobile phone!!Smile ven pride konc tega leta in KOMI KOMI čakamSmile namreč od avgusta mam po nekem čudežu frej umts aneks (ker lets face,it je biu skos skos zaseden,ker menjam fone tko na najmanj pol leta,in plus tega se je pol naš slo operater odloču da bo dal omejitev gor in tko mamo lahko lepo samo en umts fonček subvencioniran,to pa poteče šele po 2!! letih-groza) in komi čakam da nabavim tega...Sony Ericsson k850 pa se pet megapikslov...I'M IN LOOOOVEE...

Evo se link d boste lahko z mano navdušeniSmile

http://www.gsmarena.com/sony_ericsson_k850-2003.php





objavil(-a): M6 ob 17:32 komentarjev (10) ogledov: 11




torek, 28. avgust 2007

Idoli????



Mar so idoli, res naši idoli????

Veliko krat sem se vprašala, zakaj sploh zavidamo zvezdam. Zato, ker so polni denarja in si lahko privoščijo vse kaj si želijo? Ali pa ker lahko počnejo bilo kar želijo, ne da bi bili za to tudi kaznovani? Ker imajo popolno telo? Kdo pa si ne želi imeti vsega tega, a !?!

Ampak ni vse zlato kar se sveti!

Res je da imajo denar, in si privoščijo kar želijo, vendar 90% (če ni še več) zvezd (tako jaz mislim), sploh ni srečnih. Vsi se ločujejo, ali pa postanejo alkoholiki ali narkomani!!! Halo??? Kakšen vzor pa so sploh oni, ko počnejo take stvari?

Mar ni lepo, da lahko uživaš na plaži, brez da te nekdo nadleguje, npr.kaj si danes jedu (se baše s čokolado)- in kaj če se!.....glej jo ima celulit! - prva stran v časopisu......mislim kakšne neumnosti sploh pišejo, ampak zanimivo je to da to ljudi najbolj zanima. zanima jih tisto, kar druge prizadene in to jih tudi razveseli!?! če nima celulita pol nam ni prav, ker glej jo je bla pri plastičnem kirurgu, če pa ga ima - bljak!!!!





objavil(-a): desert_rose ob 15:27 komentarjev (4) ogledov: 23




torek, 28. avgust 2007

Kuhanje=genialnost!



Najprej bi se rada ˝poklonila˝ moji mamici, babici, tetkam, ...in ostalim v moji familji, ki že dolgo USPEŠNO kuhajo!

Tudi sama se s tovrstno zabavo ukvarjam že dalj časa, ampak samo v mejah pečenega krompirja, kuhanih hrenovk, jajc na oko,...pa sendvičev. No, zadnjič sem spekla tudi piščančja prsa! Ok, sej nima veze. Danes sem se odločila, da bom naredila češpljeve knedlje (ne vem kako se jim pravilno reče, ampak to besedo zagotovo vsi poznate), ker jih moj oči in moj fant naravnost obožujeta.

Najprej sem po receptu moje mamice vsa zadovoljna naredila testo-meni se je zdelo vse ok-in začela z oblikovanjem knedljev pa še češpljico sem dala vmes in kocko cukrčka. Ko sem končala z oblikovanjem, sem jih položila na pladenj in dala v hladilnik. Hja, ne boste verjeli!!!! Čez nekaj časa je vse skupaj ratal en velik knedelj z 20 češpljami!!!! Kaj naj zdej s tem? k da ni bla že dost velka packarija, sem vse skupi še enkrat razdelila, zavila v ene polivinil vrečke in vrgla v skrinjo-čist sem bla jezna, ampak sm se zraven skor polulala od smeha. Če bi me kdo gledu bi si zihr mislu, da sm nora! Po mojem bo najbolš, da vse skupi povabim na pico al pa kej tazga (k sm ravn obljubila, da jih bo kosilo čakalo doma).

Vsi tisti, ki znate kuhat in ki vam uspe narest tudi knedlje-čestitam!!!!

Lepo se imejte,

vaša vesny!





objavil(-a): vesny ob 14:29 komentarjev (2) ogledov: 18




torek, 28. avgust 2007

Noseč sem



Danes zjutraj sem iz čistega miru izbruhal zajtrk. Umival sem si zobe in s krtačko segel malo predaleč proti grlu (btw. ženske - kako vam uspe deepthroat, ne da bi ga pokozlale?), zraven še zakašljal in skočil proti školjki. Pa niti slabo mi ni bilo! Po mojem sem noseč ali pa imam bulimijo... Kar niti ne bi bilo slabo za kak mesec.

Farmacevtka, ki mi je dala Rupurut je rekla, da je to verjetno zaradi stresa v službi, ampak ne verjamem, ker sem kar se tiče živcev prava skala. Po mojem sem res noseč. Iz profila se mi namreč vidi trebuh.





objavil(-a): megafotr ob 09:11 komentarjev (13) ogledov: 17




torek, 28. avgust 2007

fitness čokolino- izum tedna



čao bejbe!

Vem, da komaj čakate, da izveste, kako mi je šlo včerajSmile

No- kar v redu:

zajterk: 250g jogurta, pest arašidov

kosilo: grška solata, puranji zrezek

malica: 1 jabolko, 3 slive

večerja: zelena solata s paradižnikom, 2beli hrenovki, 2 koščka sira

šporatala žal nisem, ker me je nakupovanje novega losijona za telo popolnoma izčrpalo (beri: IZGOVORSmile). Zvečer imam še vedno težavice, piškoti v omari so enostavno skoraj tako mamljivi kot popolna postava- NEVARNOSmile. Pravzaprav je moj največji izziv situacija, ko sem sama (brez tipa) doma in je v hladilniku npr. rafaelo tortica, v omari pa Lindt čokolada in marcipanov Ritter sport. Na takšne stvari se moram navadit postati imuna- a leta pregreh, ki so zalepljena na mojih bokih (ne več za dolgoSmile)delajo svoje- in nesmiselno je pričakovati, da bo čez noč drugače- vem pa, da bodo moje bitke vedno manj krvave in ščasoma bom razvila nove navade, ki bodo lepi liniji in zdravju prijaznejše.

No, sicer pa se da, če se hoče- VEM DA SE!!!

Sodelavka (ki tudi bere ta blog- pozdravčke ti pošiljam čez mizo!!!) me je opozorila, da je v mojih blogih veliko slovničnih napak in zato sem si zadala cilj, da se izboljšam. Opravičujem se vsem, ki vas je to motilo! Zdaj dejansko še enkrat preberem napisano in popravim kar pačopazim- popolnost pa je dolgočasna!!!

No, napočil je čas, da napišem nekaj o temi, ki je omenjena v naslovu. Danes sem izumila nekaj neverjetno preprostega in učinkovitega- FITNESS ČOKOLINO. Gre za idealen zajterk, ki naša teleščka oskrbi z beljakovinami, vlakninami, kalcijem in dobrimi ogljikovimi hidrati.

Potrebujemo:

- 30g visoko-beljakovinskega dietnega beljakovinskega napitka (jaz uporabljam 3K Eiweiss Shake in Muellerja 10 evrov(378 kcal in 81g beljakovin v 100g))

- 30g pšeničnih otrobov (pirporočam Weizenkleie od Bio Primo, ki ga lahko kupimo v Muellerju za nekaj manj kot evro za 200g)

- vročo vodo

- malo mleka (npr. 0,5 dl)

V svojo najljubšo skodelico natreseš odmerjeno količino beljakovinskega napitka in otrobov ter jih preliješ z vročo vodo. Dobro premešaš in po želji dodaš mleko.

Stvar ima definitivno pod 300 kcal, naredi pa te super-sitega. Toplo priporočamSmile. Samo predtavljajte si, koliko sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov vsebujejo navadnih jutranjih kosmičih!!! fitness čokolino je moja nova energijska bombaSmile

Premišljujem o smiselnosti obiskovanja fitnessa. Če npr. plačaš 50 evrov za fitness na mesec, imaš v enem letu en zelo dober eliptični tranžer, uteži in napravo za trening trebušnih mišic doma- hm, za zamislit se je. Po drugi strani pa se na fitnessu (ko se pač spraviš do tja) praktično prisiljen, da res nekaj narediš in si res obsojen na vadbo (ni mamljivih postelelj in računalnikov, ki nate prežijo domaSmile

No, danes je nov dan in spet lahko naredim nekaj, da se približam sanjski postavi, o kateri fantaziram že desetletje. Počutim se kot kos neobdelanega marmorja, ki bo postal izklesanSmile

LEP IN USPEŠEN DAN ŽELIM VSEM!

p.s. NAREDIMO SKUPAJ KAKŠEN TREBUŠNJAK ZVEČERSmile





objavil(-a): ekonomistka ob 08:45 komentarjev (3) ogledov: 32




torek, 28. avgust 2007

BLIŽNJE SREČANJE



Pa sm jo le dočakala...prelepo zeleno živalco,z dolgimi nogami,krilci,obrazom,ki je podoben konju,al pa alienu,no kokrkol...sej ni važn...JA FAKING KOBILCO SM VIDLA!!!!oz. jo mela na seb!!!FUJJJJ FEJJJ FUJJJ BLJAKKKK!!!!!!!

Prasica se je prplazla na mojo torbico ravno v trenutku,ko sm hotla telefon vn potegnt...v terntku...panika...skočim dva metra u luft in vsa v šoku odhitim na drugo stran kuhne....folk me gleda,kot da se mi je sfukal in se sprašuje wtf kaj je pa s tabo narobe? in pol sledi razlaga,da je nekje na moji torbici al pa v njej kobilca,taka zelena,velika,ogromna in da prosim, da pogledajo in jo odstranijo, ker prej,no way, da pridem nazaj k mizi....na mojo faking srečo jo ni vidu noben,razn seveda mene (lucky looser-ME)...in pazi pol...po temeljitem pregledu,da je ni na meni al pa v moji bližini,to se pravi radiju najmanj 3 metrov začutim,da mi je nekej prletel na nogo...mahnem z roko in jo začutim...tist bedn občutek neke ogromne žuželke, ko jo na silo odstranim z noge, zmrazi me....zaslišim,kako pade na tla in spizdim na balkon...folku spet neč jasn...in trdim,da je tam nekje in nej prosim pogledajo...srce mi razbija kot noro...in pol mi tip od frendice prbije,da je ne vidi,da maybe ne haluciniram...kaj??!!!!zdej me boste pa za neumno imel...RES SM JO VIDLA...pol me še vpraša, ko me vid vso paranoično,če sm pred prihodom kešno lajno zategnla..svašta...pika na i...de me ma pa nekdo za neumno,pa misli,da haluciniram,to je pa res tu mač...vem,da sm nardila totalno štalo,pa da sm s svojim krikom zihr zbudila vse sosede,sam ne no...vem,da sm jo vidla no...ne me jebat...

Kobilicofobijo mam že nekej časa...začelo se je pa s tem (ok,že prej niso ble kobilce neka moja priljubljena žival),ko smo nekega večera,okajeni od zelenga,globoko razglabljali o kobilcah in njihovem izgledu...pa razmišljam pa prbijem...ma veste zakaj se imenuje kobilca?ste jo pogledali kdaj v obraz?sej ima glavo kot kakšn konj,pa take kojnske zobe...smehhhh...pa tk čudna je,skače,pa krila ma...pa dolge noge...wtf..a ni to čudn? zopet vsi v smeh...

me prov zanima,če jo bo prjatlca dobila kje v svoji kuhni...upam,da ja,če ne bodo res mislni,da sm neprištevna...ma ne me jebat no,če je bla pa res tam...





objavil(-a): nikica ob 01:40 komentarjev (6) ogledov: 13




torek, 28. avgust 2007

Vedi, da te ....



.... fullllllll pogrešam ....





objavil(-a): lenca mi ob 00:20 komentarjev (4) ogledov: 16




ponedeljek, 27. avgust 2007

Izpiti!!



Evo in se je začelo, panika pr men čas pa neusmiljeno teče... jst pa počnem spet ene in iste bedarije..

Jutri mam namreč izpit...prvi,od (ja OMG) petih ki jih morm opravit da izpolnim pogoje za drugi letnik... in pred dvema minutama sem ugotovila, da izpita nimam ob 16.00, kot sem bla zadnji teden sveto prepričana, ampak ob 8.30 zjutraj... seveda je odveč razlaga da imam v glavi zmešnjavo in vem da ga ne bom naredila(SPET ne).. in zdj (spet) cela depresivna kujem plan, kombiniram, računam ure, pregledujem snov ampak vseen mi nekje v glavci od zadaj kljuva, da kaj se mučim, da itk ne bom uspela nrdit pogojev.. in zdj mam DOST TEGA... ker tko je ze od prvega roka...

Pa sj ni konec sveta, če ne nardim letnika (no ja,v moji glavi je)... sploh ker zgubim štipendijo, in sploh zato ker zgubim tist svoj ponos,..ja, jst pa lahko, jst pa zmorem nrdit en tak faks hud... pa ne d me ne bi snov zanimala al pa kej, druga sploh ne bi šla nikol študirat - sam ta prekleta LENOBA!!! če jst ne bi bla jst in bi sebe čist objektivno pogledala bi se sama sebi smejala in rekla, da sem za vse čist sama kriva... ker let's face it, že celo leto ne počnem NIČESAR... za dva izpita sem se dejansko pa učila in dva sem tut nrdila...

Hja grem se jst sekirat še naprej in se mogoče celo spravt učit.

P.S. ob tej priliki pa morm rečt bravo tut Amerie(ker so mi njeni blogi ful kul,sploh odkar sm vidla d smo sošolke), k je tko pridna in ji čist lepo laufa tale naš faks.





objavil(-a): M6 ob 22:44 komentarjev (13) ogledov: 14




ponedeljek, 27. avgust 2007

Uživam v tem kar počnem, pa še plačano dobim za to





mam kr mal slabo vest, ker sem se tako dobro našla v tem, kar počnem za preživetje, čeprav je to daleč od tistega, kar sem študirala, pa sem mislila vedno, da so lahko samo jeziki moja strast... Uživam v pozornosti, rada imam delo z ljudmi in cenim vse, kar je dobro, na tak ali drugačen način...

zase res lahko zatrdim, da živim svoje Ameriške sanje, če se temu lahko tako reče, čeprav sama nisem ravno zagovornik globalizma in Bushevizma...

vsaki in vsakomur od vas iz srce privoščim, da uživate v tem kar počnete in da ste za svoje delo primerno nagrajeni.( sicer pa, saj veste, nikoli ni tako slabo, da ne bi mogli biti še slabše....)

pa lep delovni teden vam želim, j





objavil(-a): janjajanjasta ob 20:35 komentarjev (9) ogledov: 20




ponedeljek, 27. avgust 2007

Uspelo :)



No na fotki je videt kakšna je frizura.Meni je zelo všeč , sem se kar bala , ampak zdej pa sem happi ker sem šla , ker sem mela najprej pomisleke iti ali ne iti Smile Kak se pa vam zdi?



objavil(-a): Lejdi ob 12:49 komentarjev (3) ogledov: 16




ponedeljek, 27. avgust 2007

TEK JE DIETA, KI DELUJE



Pozdravčke!

čez vikend sem bila realtivno pridnaSmile

Pravzaprav hočem pisati o tem, kako fenomenalen je tek- osebno ga izvajam 1-krat do dvakrat na teden,same dolgočasi, če se moja aerobna dejavnost kar naprej ponavlja. Torej, v nedeljo sem šla za eno urico in pol tekat po gozdu. Nič na svetu ni lepšega kot jutranji hlad skrivnostne pokrajne Ljubljanskega barja, ki spominaja na Jurski park- krasna anrava, če odmislimo divja odlagališča.

Sicer si pa ne predstavljam, da bi tekala brez glasbe v ušesih. Izkoriščam tudi efekt hormonov sreče- prve pol ure se mi zna pojavit utrujenost, a po 45 min je led prebit in lahkotno nadaljuješ. Obužujem dolge treninge. Vedno tečem v kratkih hlačah, ker mi je ful dobr gledat nožne mišica.

Aha, pa nikoli ne ponavljam prog- jaz raziskujem. Vedno tečem v kakšno drugo smr in potem mi je zelo zanimivo, da gledam vasi, hišice, krave, konje,..

Opomba: živim na Dolgem mostu, kjer smo le korak starn od neokrnjenega podeželja BrezoviceSmile

Celo pot nazaj se veselim tuša, maske, nege las in urejanja nohtov- to je zame velika motivacija. Po treningu naredim šmalo trebušnjakov (5-krat 25) in 3-krat 25-krat dvignem svoje 2-kg uteži- jajaja- loh se mi smejite- ne amram težkih uteži, čeprav vem, da je že čas za napredek.

In potem začuda- nisem imela nobenih težav z zdravim prehranjevanjem in čeprav sva šla potem s fantom na kosilo k moji mami, ki slovi po pripravi pregrešno dobrega peciva in tortic- dejansko si prvič v življenju nisem želela jesti Sahar tortice.

Možno da mi je tek vzpostavil kakšno ugodno hormosnko ravnovesje ali pa se res že približujem tisti točki, kjer na zavestni ravni dojemam, da mi razne sladkarije uničujejo postavo in da mi ni ravno treba pojesti vsega, kar je na mizi- nasprotno- to je sila slaba ideja. In počasi ponotranjam tudi dejstvo, da ljubezen do soljudi ni pogojena s tem, da poješ vse kar ti ponujajo. Če ti hočejo dobro, ti bodo stali ob strani, ko se odločiš doseči nekaj teko pomembnega, kot to, da boš dosegel željeno težo. Če pa te ne razumejo, je bolje, da se vsaj v začetni fazi malo distanciraš. Poveš (ali pa tudi ne), kaj poskušaš doseči in prosiš za pomoč. Ljudje, ki te iamjo radi naj bi ti želeli le najboljše, a ne?

No, proti večetu pa stvari niso ple več tako gladko....

Priznam, da sem izpustila zajterk in ne bom se zgovarjala na dejstvo, da sva po mojem treningu dobila obiske- vseno ni se lahko potrudila- saj sem počela že kaj bolj čudaškega kot to, da bi v družbi jedla kosmiče. To je bila napaka- hočem se izboljšat!

Kosilo tudi ni bilo ravno obilno- svinjina , jajčevci in zelena solata- je bilo pač vroče- kosilo je bilo realtivno zdravo- a verjetno premalo obilno, saj sem imela zjutraj intenziven trening.

No, potem je imel pa fant zvečer nočno (dela v policiji) in okoli šestih sem pojedla 2 hruški in 125g jogurta. Okoli osmih sem hotela še na eno uro na Orbitrack in mislim, da sem pretiravala- ker sem se počutila zelo šibko sem pojedla še skledico šobske solatke in naravni puranji zrezek-. Potem sem dejansko šla za eno uro lepo teleovadit. in potem sem zlagala perilo. ker se mi ob 22.00 še ni spalo, ker sem bila preveč lačna- sem pojedla še 500 g jogurta in dve hruški.

Torej med vikendom sem naredila nekaj napak:

- izpustila zajterk

- preveč treniala za en dan

- preveč jedla zvečer.

In kaj naj naredim, da se v prihodnosti izognem tem anpakam

- 5 majših obrokov!!!!

- razumna količina treninga ( max. 1h in 30 min) na dan

- še bolj ponotranjiti djestvo, da nisem na hitri čudežni dieti in da se bom takšnim neumnostim izognila samo, če spremenim življenjski stil

- NE jej po 20.00 uri!!! (zame je v prvi vrsti dosegljivo to, v prihodnosti bom nadgradila na npr. po 19.00 uri.

No danes je pa ponedeljek in sem spet na počitniškem delovnem mestu an kmetijskem ministerstvu. In zjutraj sem pojedla 250g jogurta in 20g arašidov- (pasali so mi- imam PMSSmile)

In popoldne grem z mojo najboljšo prijateljico na Golovec- rada spreminjam način vadbe.

Lep dan Vam želim!!!





objavil(-a): ekonomistka ob 09:08 komentarjev (4) ogledov: 24




nedelja, 26. avgust 2007

Moški - vrsta z drugega planeta...



Danes sem jih po dolgem času spet doživela – moške mislim… Pa da ne bo kake pomote – čisto za platonsko doživetje je šlo (za vse ostalo imam fanta, ki je žal trenutno odsoten, zato sem se pa z dušo in telesom posvetila blogom). Kaj so to ena, če tako površno, z enim samim pridevnikom orišem - zmedena bitja… Ko se končno prebiješ čez tiste začetne: »O tebe še pa ne poznam« (halo!!! sej nas je več kot vas) in pa »Ej a si za pivo« (mislim, kolk si jih pa že spil preden si si upal stopit do mene) pa »Ko bo kak fajn komad greva pa plesat« (ne nujno v tem vrstnem redu, ali pač) potem pa sledijo 3 variante nadaljnjega odvijanja dogodkov. Varianta 1 – njegov življenjepis, v stilu: »Veš, sej js sm tud od tukaj, blizu no, pa sm hodil tja in tja v šolo, … bla bla bla, … sej se mi zdi, da sva se že nekje srečala…« ali pa varianta 2 – veze in poznanstva v stilu: »A vidiš tistega modela tam pri šanku, no on je pa direktor firme bla bla in jaz sem najboljši kolega njegove sestre, … in podobno« ali še tretja varianta – navali narod, kot bi se zavedali, da so najboljše stvari, vsaj po starih vražah 3, gre pa nekako takole: »Veš, ko sem te tako od daleč opazoval si se mi zdela nekak žalostna/zamišljena«… in pol še neki bla bla bla potem pa preklopi direkt na tvojo rit, joške in podobno, ko da bi ti hotel dokazat, da te je pa res TEMELJITO opazoval prej od daleč in da je videl vse prej kot to, da si bila žalostna/zamišljena, četudi sploh nisi bila… Ja, čudna bitja so mi ti moški, pa kak dolgčas bi bil brez njih. Čeprav moram priznati, da mi je pa najlepši poklon vseh časov dala ŽENSKA, ki ne samo, da je rekla, da je opazila, da imam svoj stil, rekla je tudi, da bi mi najbrž pristojalo karkoli, ker imam menda tako lep nasmeh, da človek sploh ne opazi, kaj imam oblečeno, četudi ne bi imela nič… Kakorkoli bedno že to zveni, res mi je dalo vetra pod mojimi krili, sploh zato, ker je bila moja takrat neznana sogovornica sama čedna ženska, kot bi jo narisal. Res lepa. Lepota v moških očeh, pa je drage moje dame, nekaj povsem drugačnega, stvar čisto trenutnega razpoloženja in je precej sorazmerno odvisna od števila popitih piv. Nikar se ne dajte zavesti bitjem iz drugega planeta, nasmejte se, saj nikoli ne veste kdaj bo kdo na vas opazil samo vaš nasmeh in nič drugega, četudi ste najbolj modno oblečene daleč naokoli. Poleg tega pa še dobro dene, preverite tudi same. Toplo priporočam.



objavil(-a): janjajanjasta ob 22:07 komentarjev (8) ogledov: 14




nedelja, 26. avgust 2007

Enkrat nošeno -> ponošeno





Ne vem sicer kako in kdaj se mi je to začelo dogajati, ampak imam v glavi prepričanje, da ko sem enkrat nosila neko cunjo, najsi bo najbolj moderna ta hip ali pa kakšen čisto klasičen kos garderobe, da je stvar odslužila svojemu namenu, ker so jo videli že skoraj vsi, ki me poznajo, ki mi kaj pomenijo in prav zoprno mi je isto stvar sploh še kdaj obleči, čeprav je lahko material ultra dober, pa cunja mi lepo pristoji, pa barva mi je všeč… Ampak ne morem je obleči zopet in znova, tudi ne v novih kombinacijah, četudi glede na mastno ceno, ki sem jo plačala vem, da bi nekdo drug znal oblačilo (bolj/sploh) izkoristiti. Kako se znebiti tega, postati racionalen in razmišljati tudi o nakupu nove, še večje garderobne omare, kjer mnoge, enkrat nošene cunje, doživijo svoj večni pokoj v miru??? Zaenkrat na to vprašanje še nisem našla pravega odgovora, zavedam pa se, da bom morala malce bolj racionalno skozi življenje, sicer … Ja, kaj ste pa mislili? Kaj bi lahko bilo sicer?Vendar čeprav ste morda pomislili, da je samo denar največji problem, temu ni tako, tukaj je še vsa energija, ki jo porabimo v trgovinah, pred kabinami in predvsem v kabinah, čas in še kaj… In kaj je največji problem sistema enkrat nošeno – ponošeno? Da bi morala skoraj vsak teden po nakupih, da kupim vedno znova in znova stvari za enkratno nošenje in potem bodo svojo epopejo, kakor dobro bi jo lahko začele, ko so zapustile prodajne police, najbolj žalostno končale… Zapuščene, sredi omare in nikoli več nošene. Mislim, da sem izumila novo tržno nišo, drage dame, če se strinjate z mano, sem zato, da se na tržišču pojavijo modne cunje z zmerno ceno za enkratno uporabo! Z navodili: po uporabi zavrži! In tako, bi lahko bile vsak dan povsem drugačne, vsak dan na novo »spedenane«, vsak dan z novim kosom garderobe, nikoli dolgočasne in prisiljene k nošenju istih kosov oblačil, seveda tiste, ki bi to želele… Ste za akcijo???



objavil(-a): janjajanjasta ob 12:13 komentarjev (30) ogledov: 15




sobota, 25. avgust 2007

Nesmrtna



Predkratkim sem razlagala Prešerna. Našla sem nekaj spletnih strani. Presenetila me je slika Julije, ker meni sploh ni lepa. Včasih so bili ljudje čisto drugačni po videzu.

Zgodilo se mi je, da mi je frajer citiral Povodnega moža, ker je hodil v Kranj na srednjo. Kje drugje bi znali najboljše Prešerna? Po petih urah poznanstva je zahteval seks z mano. A naj bi Povodni mož imel tako dober efekt? Sej vem kaj je rekel Prešeren glede seksa. Eni to zares delajo, malo iz dolgčasa. Potem se je skregal z mojo sestrično, ker sem rekla ne. Kakšen prijatelj je to? Obožujem Janezke… Je res mislil, da bom kar spala z njim? Na pikniku za Savo v družbi lune in zvezd? No comment. Rekel je, da če bi bil z avtom bi pa ziher dala. Optimist. .

Raje koga zares navdihnem, neseksualno. Fajn je biti muza. Sodim med fatalke. Včasih je to prednost lahko pa tudi slabost. Napisal mi je pesem. Zdej sem nesmrtna. Hoče, da ga še enx navdihnem za nov komad. Kako zelo lepo zna prosit.





objavil(-a): mačka7 ob 23:08 komentarjev (3) ogledov: 25




sobota, 25. avgust 2007

Naj bo še tako obrabljeno, lepota ni nekaj vidnega





Lepota kot taka, z različnimi očmi in malarji, pa z različnimi nameni in ideali, ni nekaj kar bi lahko videli, vsaj na prvi pogled ne. Veliko bolje, kot lepoto videti, je pristno toplino lepote občutiti. In dragi moji, verjeli ali ne, toplino in pozitivizem lahko začutiš brez direktne bližine. To je nekaj na kar ljudje nimamo vpliva, vsaj vpliva trenutnega navdiha ne. Dolgoročno pa lahko vsak sam veliko naredi na svoji toplini, milini, samozavesti in pozitivni (negativni) energiji, ki jo (hočeš, nočeš ) oddajamo. Tega nikakor, nikoli in nikjer ni mogoče zaigrati, vsiliti.

Slej ko prej ljudje, vsaj večina, začutijo sočlovekovo pristnost. Tisti pa, ki so preveč usmerjeni v lasten ego, egocentriki, egoisti, pa te prilike doživetja drugih nikoli ne bodo imeli, saj so preobremenjeni z lastno podobo najsi bo dobra ali slaba. Ampak ali ni nekaj najlepšega začutiti človeka, ki je lahko tvoj prijatelj, sodelavec, sorodnik ali popoln tujec in imeti prav o njegovi/njeni pozitivnosti, iskrenosti in duševni lepoti, kot pa se ozirati za zunanjostjo lepih ljudi, ki tebe kot takega nikoli ne bodo začutili… opazili že ampak ali tudi videli?

vpršanje…



objavil(-a): janjajanjasta ob 22:35 komentarjev (3) ogledov: 16




sobota, 25. avgust 2007

Doživljati in preživeti...





Doživeti in preživeti nista vedno časovno ali sekvenčno usklajena… Včasih je dovolj že samo preprost vzgib, pa podoživiš kakšno stvar, kot da bi imele človekove misli sposobnost časovnega stroja, le da nimajo pravega mehanizma upravljanja. Tudi če določene stvari zavestno potisnemo v pozabo, jih želimo zradirati, izbrisati iz spomina, je to, kot načrtno dejanje, skoraj nemogoče. Skoraj nemogoče.Pa ko razmišljaš o tem, zakaj se ti kakšna slaba stvar zgodi, s kakšnim posebnim pomenom, za katerega bistva ne vidiš, ali pa ga zaradi trenutne vpetosti v okoliščine, sploh nisi sposoben videti, pa naj bo kar hoče. Vendar se ljudje skozi negativne izkušnje kalimo, postajamo boljši, no vsaj naj bi postajali osebnostno boljši, bolj zreli. Če si dovolj samozavesten, da lahko rečeš, da stojiš za svojimi dejanji, besedami in nameni (dobro bi bilo biti tako samozavesten na vsakem koraku svojega življenja) lahko iz vsakodnevnih dogodkov izločiš moralni ali esencialni nauk z nekim smislom, vselej se »izcimi«, da se postavijo dogodki na isti imenovalec – »preverjanje dejanske moči«, ne fizične (ali pa včasih tudi), v prvi vrsti pa moči, da lahko gremo skozi življenje pokončne drže, dobre volje, saj le kot tak, človek lahko sprejema vse – dobro, slabo, lepo in tisto manj lepo, kar s sabo prinaša ali odnaša življenje…… občutek, ko se sprijazniš, da se lahko prav vse zgodi tudi tebi, ko ga doživiš in preživiš in ko ti zopet zaigra srce veš, da živiš…Tako preprosto je pravzaprav to.





objavil(-a): janjajanjasta ob 22:08 komentarjev (3) ogledov: 16




sobota, 25. avgust 2007

Belles de jour





Spet je prišel čas za obiske. K meni so prišle tri belgijke. Ta, ki jo poznam, je res taka fejst bejba.. Ime ji je Joke. Z imeni se ni za hecat. Njeno ime je vedno predmet spotike. V bistvu gre za ime Johanes oziroma John v ženski verziji. Joke ima profil Hiltonove in še plavooka blondinka je. Še ena Paris Hiltonova v setu mojih znank, ha,ha. Joke ni posh.

Kim je graciozno prefinjena rjavolaska z neverjetnim smislom za humor. Neverjetno je to, da pesni diplomsko iz politologije in to o dogajanjih v Kongu. Pestro.

Ann je skodrana temnolaska. Po videzu je blizu Severini, le da je ona čisto naravna. Vsakič, ko je kje prvič v mestu se slika z spodkam Sponge Boba na glavi. Sploh ne zgleda hecno, ker njej paše vse, kar da nase. Jaz sem rdečelaska, več pa ne povem.

Predstavljamo vse štiri letne čase po tipih žensk. Sicer je to naslov opera, ki mene živcira. Klasika, ki jo moja ušesa ne marajo.

Do mesta smo šle peš, ker ni daleč in pred Cankarjevim je en tip vozil kolo nasproti. Ker smo vsaka zase čist hude, kaj šele v kvartetu, je tip naenkrat izgubil kontolo nad kolesom in se zložil, konkretno. Je rekel, da je ok, bo postal ornk moder. Skoraj se mi je ustavilo srce, ker ne pričakuješ, da se kolesar lahko sesuje.

Že dolgo se nisem imela tako zelo fajn kot z njimi. Govorijo milejšo verzijo nizozemšćine, kar je fino na uho. Joke je bila sila všeč moja beseda kako, ki sem jo rekla, kadar kaj nisem popolnoma ujela. Sem jo naučila novo besedo, ki jo bo doma uporabljala, ha,ha.





objavil(-a): mačka7 ob 20:23 komentarjev (1) ogledov: 28




sobota, 25. avgust 2007

Hvaležna sem



Hvaležna sem....da je z njim vse ok. Da je cel.Trenutno je osebek moškega spola, ki ga imam najraje. Ne bi prenesla, da bi se mu karkoli naredilo. Moj bog, saj je vendar moj brat. Moj mali bratec. Poleg tega ni samo moj brat, ampak je najboljši brat na svetu. In je res človek, ki zaseda vsaj 1/4 mojega srca. Ker se preprosto štekava. On me razume in to čisto v zvezi z vsako stvarjo. Prav tako ga jaz razumem. Heh, saj mu pravzaprav povem VSE. Brez cenzure. Pa me še nikoli ni obtoževal. Čeprav nisem popolna. Daleč proč od tega. Ampak kjlub vsemu, razume me. Zato ga cenim. Rada bi ga imela pa tudi brez tega.

Pravi šok je bil, ko sem po telefonu zaslišala: "Tamal je imel nesrečo."

"Kaj?"

"Nesrečo."

OMG in že sem bila na poti k njemu. Smo bili pravzaprav.

Ko sem ga zagledala, se mi je odvalil kamen od srca. Sploh ker sem pred tem videla avto - no tistemu kupu pločevine v tistem trenutku ne bi mogla reči avto, ampak vseeno. Glavno, da je bil on cel.

Očitno ima tudi on angela varuha. Tako sem srečna. V tistem trenutku sem pozabila na to, da imam v ponedeljek ta fucking izpit in da me čaka cel vikend učenja , ker imam pač še kar nekaj stvari za predelat. Pozabila sem na to, da imam toliko enih "problemov" v življenju. Pozabila sem na vse tiste moške svinje, ki so me kdajkoli zajebale. Pozabila sem še na tisti fucking pripetljaj, ko me je en psihič hotel ugrabiti. Pozabila sem na to, da bi rada izropala Zaro in Emporium. Pozabila sem, da imam trenutno grozne nohte in da imam skorajda `dvojno rit`. Vse sem pozabila...ker v tistem trenutku sem imela pred očmi samo to - kaj če njega ne bi bilo več? Nočem niti pomisliti na to, ker se mi zamegli pred očmi. Tega mojega bučkota imam tako rada. Zato lahko samo še enkrat napišem, da glavno, da je z njim vse ok.

Izpit bom že naredila, slej ali prej (čeprav ga moram tokrat res). "Problemi" se bodo že rešili, če so res problemi. Moški so bili in bodo še naprej svinje, ampak s tem se lahko sprijaznim ob dejstvu, da niso vsi isti. Ne rabim tono enih cunj, da bi bila srečna. Z nohti bom tudi rešila probleme z raznimi vitamini, v najslabšem primeru pa si jih bom dala gelirati. Ok, rit bom verjetno vedno imela malo večjo, ampak če bom pridno trenirala, bo vsaj čvrsta. Kein Problem, vse se da rešiti.

Življenje je kot roman. Samo pri tem romanu imamo sami izbiro, da določimo kako se bo zgodba odvijala in kaj bo rdeča nit zgodbe.





objavil(-a): Mirella ob 13:31 komentarjev (1) ogledov: 16




sobota, 25. avgust 2007

ANALIZA ZAČETNE TOČKE



Pred vsakim potovanjem moramo odkriti kraj iz katerega startamo in točko, ki jo hočemo doseči. To trenutek resnice, ki ga moramo doživeti v vsej njegovi polnosti- ne glede na to, kako nas utegne potreti. To je čas, da premislimo o trudu, ki ga bomo morali vložiti, da bi dosegli željen rezultat in narediti "skrivne načrte", ki nam bodo pomagali, ko situacija ne bo ravno rožnata,...

Kot ekonomistka imam rada štrevilke, saj so nemalokrat bolj zgovorne od besed. Torej, da bom dobila številke, ki bodo razkrile moje napredovanje bom uporabila naslednja merilna orodja:

- osebno tehtnico, ki meri tudi ITM, %maščobe in %vode ter namigne na število kalorij, ki jih lahko zaužijemo, da ohranjamo trenutno telesno maso

- šiviljski meter za merjenje obsegov, saj ne želim izgubljati teže na račun vode in mišične mase

- kuhinjsko tehhtnico za tehtanje živil, če bom v dilemi, kako velika je lahko porcija

- POČUTJE- ki je nenazadnje temeljni razlog, zakaj sem se odpravila na pot. Kot vemo, je človek preveč kompleksno bitje, da bi ga lahko analizirali le s številkamiSmile

za vse, ki ste slučajno pozabili, kako se izračuna ITM, naj vas spomnim spodnje formule:

ITM= telesna teža (kg) / telesna višina (m) na kvadrat.

Torej:

moja začetna teža: 72,9 kg na tešče ob 6.30 v spodnjih hlačah- 25.8.2007- sobota

moja telesna višina: 173 cm

sledi, da je moj ITM=72,9/ 1,73 na kvadrat =24,36

ker vemo, da je ITM normalno hranjenega človeka med 18 in 25, zelo hitro ugotovimo, da sem sicer normalno hranjena, a se nevarno približujem zgornji meji- torej je čas za spremembo- preventiva je namreč boljša in manj naporna od kuritive.

Telesne mere

(na strani http://mojtrener.com/index.php?group=lmenu&menu=onlinekalk&menuItem=article&g_domain=mojtrener.com&g_lang=sl&subMenuItem=427) lahko na preprost način izračunate, kakšne bi bile vaše idealnetelesne mere glede na vaš tip telesne konstitucije)

Ker imam močnejšo telesno konstitucijo (obseg zapestja 17cm), se že zdaj sprijaznim, da jaz ravno 90-60-90 ne bom, ker bi verjetno izgledala malo manj estetsko s temi merami.

Merila bom naslednje telesne dele:

DESNA NOGA: DESNA ROKA: BOKI: 102 TREBUH- višina popka:86 PRSI: 99

- gleženj: 26 - biceps: 32

- meča: 44,5 - podlaht: 25,5

- stegna: 61

Po teh rezlutatih sodeč, imam največ maščobnih rezerv (največje odstopanje od idealnih mer) v stegnih, bokih in v pasu- meča so pač sama mišicaSmile!!!

In moj cilj? (Brian Tracy pravi, da moramo cilj napisati v 1. osebi ednine in v sedanjiku, seveda mora biti tudi datumsko antančno in realno opredeljen. Če vzamemo, da povprečno izgubim 1 kg na teden in bom morda kakšen dan malo pregrešila (si vzamem nekaj dni rezerve) lahko pridem do spodaj navedenega simpatičnega datumaSmile- Tako postavljen cilj podzavest bolje absorbiraSmile)

" Jaz tehtam 59 kg do 11.11.2007 "

V redu, zdaj vem, kam hočem. Kako pa bom do tega prišla?

Poznamo min. 4 dejavnike, ki vplivajo na stanje na naši tehtnici:

- prehrana

- telesna aktivnost

- družba

- naša psiha

Vem, da je moja največja šibka točka ritem prehranjevanja, zato bom najprej uredila to področje. Smernice za delovanje so:

- 4-5 obrokov dnevno (zajterk beljakoviski napitek z mlekom, dopoldne malica; sadje ali mlečni izdelki, kosilo v normalni količini- izpustiš ogljikove hidrate (ostanjo ti beljakovine+ zelenjava) , večerja: 50-100g ogljikovih hidratov (kruh, tesetenine), beljakovine in zelenjava, če je potem še kriza- morda zvečer še kaj beljakovinskega

Op: obilnejši obrok (okoli 18.00 do 19.00 je prialgojen mojemu življenskemu slogu, saj telovadim šele po osmi uri in zaspim okoli enih)

- en dan na teden (po moje bo to nedelja, ko grem k mami na obsk) se nameravam prehranjevati malo bolj razkošno- a še vedno v razumnih količinah- recimo, da bom pojedla sladico (med 500 in 600 dodatnih kcal).

- če torej dnevno uspem narediti deficit od 300 do 500 kcal pri prehrani in zahvaljujoč telesni aktivnosti v povprečju izgubim dodatnih 500 kcal dnevo- mi to na teden znese ravno 1 kg maščobe, ki naj bi "vseboval" 7000 kcal - po nekaterih informacijah celo 9000- a bodimo optimističniSmile

TELESNA AKTIVNOST

- najbolj udobna vadba za moj okus je Orbitrack ob gledanju filmov: privoščila si jo bom min. 3-krat tedensko po 1h - malo gonim naprej, malo nazaj in skrbim, da sem hitra

- enkrat na teden pogrešam naravo in se v tekaških supergah za 45min zapodim v bližnji gozd, kjer odtrimčkam svoje

- s kolegicami gremo na sprehodke po Ljubljani- tudi nakupovanje je šport- spomnimo sae samo vrečk, ki jih pritovorimo iz živilske trgovine

- recimo, da 1.krat do 2-krat na teden zaidem v fitness- ki ga sicer ne maram preveč, a se zavedam, da je to pot do lepega misičnega tonusa

- EN DAN POČITKA- NUJNO!!!, da mišice rastejoSmile

- Ab king pro imam doma- vsak drugi da 3-krat 25 trebušnjakov z vzporednim premikanjem iztegnjenih nog

Morda bo osnovnemu programu sledila še kakšna lepotna korekcija- a zaenkrat mislim, da sem dovolj oborožena, da začnem uresničevati zastavljen cilj. preostala dva dejavnika sta preveč zakomplicirana (še strokovnjaki si niso na jasnem) za moj laični um in jih bomo obravnavali, ko se bo pojavila potreba po tem. Šele, ko enkrat začnemo, bomo lahko videli, v katerih sitacijah naša samokontrola zataji.

Ja, samo še najprijetnejši del nas čaka: - NAGRADNI SISTEMSmile

Zgodbe o korenčkih in palicah niso iz trte izvite in prav je, da se za svoj vloženi trud nagradimo in se veselimo svojih uspehov.


Osnovni nagradni sistem so nagrade, ki nas čakajo, ko bo dosežen celotni cilj- to so primarni razlogi, zakaj smo se sploh odločili za regulacijo telesne teže.

To so preprosti odgovori na vprašanje:"Zakaj hočem shujšati?" Jaz si obetam tole:

- boljše počutje in bolj zdrav način življenja

- manjša konfekcijska številka in možnost, da oblečem oblačila, ki sem jih vedno želela nositi, a moje telesne dimenzije niso bila ravno optimalne za to situacijo

- večja samozavest in zaupanje vase, ker si dosegel nekaj, kar si si res želel in kar je za večino ljudi težko dosegljivo

- mojemu partnerju bom še bolj všeč

- občudovanje okoliceSmile in veselje s prijatelji, ko bo cilj dosežen- tudi oni mi namreč želijo, da sem postavna, srečna in lepega videza

- manj občudovanja ženskih teles v smislu "jaz bi tudi takšen raven trebuh,..."

- osebna rast in občutek samoizpolnitve

Lahko bi jih našteli še več, a mislim, da ste dobili sliko, kam ciljam.

Ampak do končnega cilja je relativno dolgo in tudi pot mora biti posejana z občasnimi rožicami, da ji bom bolj motivirano sledila. Vmes si bom privoščila:

- ob SOBOTAH- nakup, nega, kozmetičarka, frizer, sprehod, kino, kava s priajteljico, dobra knjiga,... kot nagrada za vzrajen trud cel teden - veliko denarja bom prihranila na junk food-u in sladkarijah, ki jih ne bom več kupovala

- NEDELJA- dan za družino, dovoljena sladica, večer v topli kadi, toplice,,...

Skratka- nagrado načrtujem že v ponedeljek in se disciplinirano držim tega, da si jo privčim, ko bo čas za to- kot nagrado za vložen trud.

Uf, tole je bil moj najdaljši blog. Želeal sem namreč, da so nekatere osnove, ki bodo kasneje vključene v BRAIN STORMING misli ob dnevniških zapisih strnjene na enem mestu in priznam- počistila sem si podstrešje.

Hvala, ker ste prebrali ta blog! Upam, da je pomagal še komu.

Zdaj grem na nego obraza in vsem želim en maximalno dober dan!!!





objavil(-a): ekonomistka ob 10:25 komentarjev (2) ogledov: 32




petek, 24. avgust 2007

ČAS JE, DA URESNIČIM CILJ (pred katerim bežim že l



Prvič v življenju bom hujšala in prvič v življenju bom pisala blog- uf, kakšne prelomnice.

In kako bo zadeva izgledala?

- jutri bom analizirala začetno situacijo in naredila načrt za ZDRAVO!!! in postopno regulacijo telesne teže- že vnaprej povem, da bom bolj kot številko na tehtnici upoštevala telesne obsege, ki jih bom merila enkrat tedensko- to je relavantnejši indikator, saj ne nameravam izgubiti maščobo in ne vode

- vsak dan bom pisala blog, kjer bom zapisala svoje dnevne obroke in trajanje in vrsto telesne aktivnosti. Seveda bom omenila tudi morebitne ovire na poti do cilja in analizirali bomo kakšno težavico oziroma izziv, ki se bo pojavil.

- vesela bom, če se mi bo katera pridružila in napisala kakšen spodbuden ali pa kritičen komentar, saj bom tako dobila boljšo sliko kaj počnem prav in na katerih področjih se bom morala še malo bolj potruditi

- cenila bom tudi uporabne nasvete in izkušnje. Prepričana sem, da bomo skupaj še bolj uspešne!!!

- in obljubljam, da bom v tem blogu zelo iskrena- nenazadnje lahko lažem le sama sebiSmile





objavil(-a): ekonomistka ob 22:06 komentarjev (3) ogledov: 26




petek, 24. avgust 2007

Mulc sem



Tridesetko je ta teden praznovala še ena sodelavka. Še mal pa bom punce, pardon, dame, gospe, začel vikat.

V službi se počutim kot pravi mulc. Ždim v tistem kotu za svojim laptopom, šljakam po tipkovnici in kdaj pa kdaj na skrivaj odprem mejl s kakim fajnim, golim ženskim telesom, spišem kakšno neokusno parodijo na naključni zapis naključne črnolaske, one pa smrtno resno, kot se pač za dame na začetku četrtega desetletja življenja spodobi, gledajo v svoje monitorje in delajo.

V soboto bo Fotr spet žgal na vinilke in po mojem bom spet edini nažgan mulo, ki čekira napol gole hostese in po prizorišču glasno zbira kandidate za after. Dame pa bodo smrtno resno srkale ustekleničeno vodo in se pokroviteljsko smehljale 25-letnemu kot krava pijanemu obritoglavcu, nato pa šle domov v svoje (kakopak kupljeno) stanovanje ležat na kavč in z navijalkami v glavi gledat sobotni družinski film na POP TV.

Mimogrede - precej visok jubilej v kratkem praznuje tudi M.M. Za damo njene starosti bi se verjetno spodobila tiha zakuska ob fondiju in kozarcu (obvezno v ednini) jagodnega izbora kakšnega uglednega vinarja.

Čeprav se mi dozdeva, da se ga bodo babe ulile s poceni merlotom, se napokale vegetarijanskih pic, še dodatno nalile, nato pa zgoraj brez uletele na oder v Tivoli na Žur z razlogom... Ja, jeba je tale kriza srednjih let.





objavil(-a): megafotr ob 18:41 komentarjev (5) ogledov: 27




petek, 24. avgust 2007

Danes pa k frizerju





Živijo, Divice!

Danes grem k frizerju po novo frizurco , ostrič se grem na paž + fru-fru Smile Upam da bo na meni frizura izgledala ok . Sicer pa me še skrbi kak bo izpadlo - fru fru ki ne bo raven ali postrani , ampak bo kot da je "naraven" + paž Sad Malo me je strah kak bo vse to skup, vendar vseeno komaj čakam da bo ura 17, ker ob 17h - 18h me mama pelje k frizeru Smile Mogoče bom kako slikico moje frizurce nalepla pri naslednjem blogu Smile Držite pesti da bo dobro izpadlo, do naslednjič ;

Lajdi





objavil(-a): Lejdi ob 13:16 komentarjev (5) ogledov: 27




petek, 24. avgust 2007

Preobrazba





No pa začnimo lepo po vrsti...

Že dolgo časa spremljam Divine preobrazbe vsak mesec... fascinirale so me krasne slike lepe frizure in krasni make upi... odločila sem se da se prijavim tudi sama... prijavim se prvič in ni bilo sreče... nič hudega si rečem pa drugič... in prijavim se drugič in glej ga zlomka izbrana sem bila... jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ... vsa vesela in v nestrpnem pričakovanju kako bo...

... v ponedeljek zazvoni moj mobilnik in na drugi strani se predstavi prijazna in simpatična punca ki mi pove da je preobrazba že ta četrte 23.08... uuuuuuuuuuuuuuuuu to je pa hitro si mislim... in vsa nestrpna začnem odštevati dneve... še dva še en dan in gremo.... Prišel je četrtek in z avtobusom sem se odpravila v Ljubljano... pred Namo sta me pobrali dve simpatični in zgovorni ter prijazni punci iz Futurističnega marketinga in skupaj se odpeljemo proti cilju Frizeraj Las Vegas... kmalu zagledam stavbo v kateri se nahaja frizerija...

... srce mi je vedno hitreje utripalo... stopili smo skozi vrata salona kjer nas je pozdravilo prijazno osebje in seveda fotograf... trema se je kmalu razblinila... vzdušje je bilo sproščeno in prijetno...

... na vrsti je bilo umivanje glave in ne boste verjela na stolu kjer sediš da ti umijejo glavo te masira... kot nekakšen masažni stol je... res sem se sprostila in uživala v mojem dnevu... sledilo je striženje... škarje v spretnih rokah frizerja so švigale sem ter tja... moram priznati da ko mi je na vrhu glave naredil čopek in ga potem skoraj polovico odrezal da mi je zastalo srce... vendar se nisem preveč vznemirjala... prepustila sem se strokovnjakom naj opravijo svoje delo... po striženju je bilo na vrsti barvanje in potem ponovno umivanje glave...

... ko so mi lase posušili je bila na vrsti vizažistka Max Factorja... sproti mi je govorila kako naj se ličim koliko in kaj naj poudarim... odločila se je da mi bo poudarila moje oči... po nanosu pudra je sledilo senčenje oči v rjavih odtenkih nežne barve... potem pa mislim da eyeliner in na koncu maskara... joj kako sem imela težke oči... poudarila je tudi moje obrvi ki so po naravi zelo svetle tako da se komaj vidijo... za piko na i je poudarila še ustnice...

... za veliki finale je bila potrebna le še dokončna ureditev moje frizure... in končali smo... ko sem se pogledala v ogledalo kar nisem verjela svojim očem... rezultat je bil res krasen... moje modre oči so prišle še bolj do izraza in zares so zažarele še bolj... skozi celotno proceduro nas je vestno spremljal tudi fotograf ki je naredil veliko slik... na koncu je sledilo še slikanje... počutila sem se kot manekenka pred fotografskim objektivom... uffff se mi manekenke kar smilijo ni tako enostavno kot izgleda...

... po končanem slikanju pa smo se odpravili proti domu... doma je bila reakcija presenetljivo dobra... vsi so bili navdušeni in me hvalili... moj fant je bil presenečen ko me je zagledal...

... za mano je res krasen dan katerega si bom zapomnila za vedno... ne zgodi se vsak dan da te razvajajo kot princesko...

Hvala divi da mi je preobrazbo omogočila in hvala vsem ki so pri preobrazbi sodelovali: frizer Gusti in njegov pomočnik, vizažistka Tina iz Max Factorja in fotograf Jan ter seveda punci iz futurističnega marketinga Ula in Erika... hvala vsem





objavil(-a): zvezda ob 12:16 komentarjev (3) ogledov: 27




petek, 24. avgust 2007

Naslov? Ga ni





Ne maram pisat, ker ni vredno. Pa vseeno bom, ker tako nimam nikamor s časom, ker se mi ne spi.

Sovražim to napetost, to negotovost, to velikoooo praznino med nama. Zakaj hudiča je vsaka beseda napad nate, obtožba? Ne znaš sprejeti kritike? V redu, bom tiho, bom pospravil pod preprogo, pozabil in se naredil da pač ni važno. Naj se pač nabira. In potem naj udari z mene. Le takrat ne očitaj meni! Nič več, pripiši sebi.

Sploh hočem tole, v kar sem se podal? Je sploh to - "to"? Želim namig, ker sam ne vem več. Vse skupaj je le golo "životarjenje" tega kar je in nič več. Ahhh!





objavil(-a): Untamle ob 00:32 komentarjev (8) ogledov: 20




četrtek, 23. avgust 2007

Živi in pusti živeti





Pusti mi ostati, čez noč in dan, pusti me jokati, naj z mislimi odidem drugam. Ne znam ti lagati, se sprenevedati in na koncu vseeno priznati, da te še vedno skrivam v sebi, kot edino misel, srečo, kot edino ljubezen... Ne podi me stran, če želim ujeti trenutek in ga ukrasti času, naj ti pomaga moja misel, da odideš ti in ne jaz...da greš čez noč in se v novem jutru ne vrneš nazaj v moje sanje. Odidi, da mi bo lažje, odidi, če si me kdaj imel le za trenutek rad. Pusti me, bom že kako, le obljubi mi, da se ne vrneš nikoli nazaj. Živi in pusti živeti tudi meni. Dotakni se neba in pojdi čez vse meje. Ljubi, a ne mene; ljubi življenje, mladost, ljubezen... Steči stran, hitro kakor moreš, ne oziraj se, le pusti me samo... Brez upanja in nasmeha, brez besede, dotika... Hodi naprej in dalje, leti v nebo in naprej, sanjaj na belem oblaku, glej v zvezde in se jih dotakni... Jaz bom preživela, čeprav bo bolelo, jaz bom dojela, da ne obstajaš več. Gledala bom v zvezde s solznimi očmi, in šepetala drugo ime...



objavil(-a): Glitter eye ob 20:38 komentarjev (0) ogledov: 23




četrtek, 23. avgust 2007

Še ena nova!!!



Lep pozdrav vsem skupaj. Sem nova na Divi!!!

Sicer že nekaj časa prebiram vaše bloge in moram reči, da ste me že neštetokrat nasmejale do solz, ganile do solz, mi pokazale določene stvari v drugačni luči, me razpi*****, ..... v bistvu tko kot to počnejo ljudje v mojem ˝privatnem˝ življenju.

Glavno vprašanje (predvsem zame); zakaj sem se vam ravno sedaj pridružila? Mogoče zato, ker je moje življenje končno urejeno-pač imam pošlihtane zadeve doma, s fantom,....fax je sicer še nekje v oblakih, ampak se tudi pri teh stvareh trudim.........Jao, tole sploh ni tako lahko kot zgleda!!! Težko je napisat nekaj ˝pametnega˝ glede svojega življenja in sebe nasploh!

Ko sem bila mlajša, recimo 13 let, sem bila prepričana da bom pri 23-ih imela svoj avto, svoje stanovanje, skoraj moža, končano šolo in da bom zaslužila vsaj za 3 mamine plače...ja itak! Želje ostajajo, leta pa tečejo!

Tako, pa sem končala za danes! Ufff, bilo je naporno pa vendar prijetno, komaj čakam da vas še bolje spoznam! Ampak punce (tudi fantje/moški) svaka vam čast, da že tok dolg pišete, da mate ideje, ...ampak res!

Se pišemo, papa!

vaša vesny =>





objavil(-a): vesny ob 19:57 komentarjev (4) ogledov: 17




četrtek, 23. avgust 2007

Meni se bo zmešalo



Ko bi vi vedeli kak dolgčas je pri nas doma.
Vnuki so bili na počitnicah že julija. Zoprne male pošasti, ki jih sinova žena niti približno ne zna vzgajati. Koliko živcev so mi tile naši turbo palčki na skirojih požrli.
Najprej so s škarjicami za nohte vsem tulipanom sosede Herte porezali cvetove. Cak, cak, cak.
Ko je Herta začela vreščati na njih, so jo pa gledali z velikimi modrimi očmi polnimi strahu, presenečenja in debelih solz.
Za kazen so mogli očistiti zajčnik sosede Herte. Ponoči so vsi po vrsti bruhali, ker so se v zajčniku skoraj dobesedno nažrli smradu dreka mladih zajcev.
Se pravi, da sem bila v bistvu kaznovana jaz, ker sem celo noč menjala rjuhe in jim tiščala glave v straniščno školjko. Še sreča, da imajo tako majhne, da so lahko bruhali vsi naenkrat.
Potem so cel dan ležali v postelji, jaz sem jim pa stregla. Sladoled, palačinke z nutello, pire krompir in špinačo. Celo ananas sem jim olupila, narezala na majhne koščke in jim jih nosila v usta medtem, ko so gledali Shreka na DVD-ju.
Tretji dan so Dolfa tako dolgo vlekli za rokav, da jih je odpeljal na ribarjenje na Fakker See. Ampak satanom je bilo premalo metanje trneka z obale. O, ne, Dolf je najel čoln, da bi lovili na sredini jezera. Mulce je lepo naložil na čoln, potem pa sam stopil nanj...čoln se je odmaknil od pomola...Dolf pa z eno nogo na pomolu, z drugo pa na čolnu je čofnil direktno na hrbet v vodo. Mulci so menda navdušeno tulil medtem, ko je ubogi Dolf lovil cokle, ki so počasi priplavale na površje. Klobuk je bil pa čisto fuč.

Da vam ne povem kako je bilo med zimskimi počitnicami, ko so se mi vsi trije zjutraj odtihotapili iz hiše.
Poštar mi je prinesel penzijo in me zelo vljudno vprašal, če otrok ne zebe.
"Pa saj kurimo," sem mu začudena odgovorila.
Takrat mi je šele povedal, da jih je srečal za vogalom...v predpasniku sem se pognala po poledeneli cesti in jih videla kako so lepo v račjem redu tacali proti hribu za vasjo. V pidžamah, obuti v smučarske čevlje na bose noge, na glavi so imeli smučarska očala po tleh pa so vlekli vsak svoje smučke.

Malo jih pa pogrešam.
Vse dokler se ne spomnim kako sem morala lani pobirati šilinge iz straniščne školjke. V vrtcu so jih namreč učili kako se meče denar v fontane za srečo in dolgo zdravje ...



objavil(-a): teta iz Pliberka ob 16:29 komentarjev (6) ogledov: 13




sreda, 22. avgust 2007

Jutri pričnem ....



Nehat kadit!

Lahko bi vam povedala zgodbo, da bi bil blog bolj zanimiv - a se mi ne da. Skratka, nekako sem prišla do tega, da bo zame najbolje, da preneham.

WISH ME LUCK!

P.S. Hvala DiDi, da si me potolažila, ko mi je bilo najhuje Objem





objavil(-a): lenca mi ob 22:31 komentarjev (9) ogledov: 23




sreda, 22. avgust 2007

...



In je šel. Daleč proč od mene s svojimi nezrelimi sošolci, čeprav le za 8 dni ampak zame je to neskoončnoo dolgo. God I miss him... <3

Včasih se mi porajajo dvomi... Le kaj počne? Sploh misli kaj name? In potem imam spet slabo vest. Vem, da me pogreša, da misli name. Vem, kako zelo me ima rad. Ampak preprosto ne morem iz svoje kože. Zaupam mu, kar pa sicer ne bi mogla rečt za njegove kolege. Ah spet ... moja bujna domišljija...

Nič žalosti in jamranja več ! Ta vikend bomo žurali kot že dolgo ne ! Saj, danes je že sreda ... Smile





objavil(-a): Sannny <3 ob 13:54 komentarjev (0) ogledov: 18




sreda, 22. avgust 2007

Umek - support djs



Še predno bo Umek osvojil Tivoli to soboto.... se je odločil podpreti vse slovenske Dj-je na najpomembnejši lestvici djmag... pohvalno Smile

www.umek.si





objavil(-a): SuperLooper ob 12:09 komentarjev (0) ogledov: 16




sreda, 22. avgust 2007

ko se ustavi čas....pa tudi s potečenim potnim lis





no, pa smo šle končno malo na morje. človek kar ne more verjet kok se prileže malo morja, pa čeprav samo za 4 dni. po tistem ko sm ugotovila, da mi je poteku potni list- in to že junija, pa še tolk bolj. ja, pa ne sam da mi je poteku, najprej sm ga mogla it iskat še na drug konc slo...swašta pačRazz

s kolegico sma se natovorle in v petek, malo čez deseto zjutraj, z vlakom najprej do lj in z dvema kolegoma naprej z avtom. destinacija: novigrad. no, to je bila vsaj želena destinacija, nism pa bla tak zihr, da bo to to. konc koncev sem le potovala z neveljavnimi dokumenti:S pa je vseen šlo skos. mislim, da carinikov le ne skrbijo študenteki s potečenimi dokumenti, če jih kaj sploh...pa dobr...v novigrad smo srečno prispeli. R in B sta se odpeljala naprej v poreč, kjer so ju že pričakoval prjatli, naju pa je tut čakala K s sestro N in njenim fantom D.

kok sm zagledala morje se mi je čas ustavu. cela vesela sm skakala okol, polna energije, ko 3letn otrok k mu prneseš novo igračoVery Happy po tistem ko sm ugotovila, da v kampu ni nobenih simpatičnih študentov in da je napolnjen le z družinami, morm priznat, me je najprej mal minal, je pa res, da nismo šle dol fantov lovit, tak da je prav noro pasala družba prjatlc, lenarjenje in sončkanje na plaži, večerno popivanje-brez da bi se mi blo treba kej posebi urejat za vn in fotografiranje v nedogledSmileja, prav super je blo.....js bi šeeee!Smile

po poti nazaj sva s KT sklenle, da je naslednja destinacija ena od evropskih prestolnic...a se mi sploh splača razpakirat ruzak?...komi čakam





objavil(-a): missunshine ob 11:27 komentarjev (1) ogledov: 21




sreda, 22. avgust 2007

Big Girls Don't Cry



Danes je bilo eno tistih juter, ko odpreš oči in veš, da je ta noč nekaj spremenila. Da so tvoje sanje predelale vse, kar si razmišljal v zadnjem času in da enostavno niso zadeve enake kot večer prej. Ne, v postelji nisem imela novega fanta, tudi ne bivšega oz. vporednega oz. kakršnegakolipač in nisem seksala do onemoglosti, zaradi tega prišla do kakih zaključkov in je danes vse drugače. Preprosto JE. Mogoče je pa to celo dobro, da človek zapre oči, zaspi, in ko jih odpre, VIDI.

Mogoče je še malo prezgodaj, da bi to znala razložit, verjetno mi najprej manjka kakšen pošten zajtrk.

Če zaenkrat strnem tale moj brainstorming:

The smell of your skin lingers on me now
Your probably on your flight back to your home town
I need some shelter of my own protection baby
To be with myself and center, clarity
Peace, Serenity

I hope you know, I hope you know
That this has nothing to do with you
It's personal, Myself and I
We've got some straightenin' out to do
And I'm gonna miss you like a child misses their blanket
But Ive got to get a move on with my life
Its time to be a big girl now
And big girls don't cry
Don't cry
Don't cry
Don't cry

The path that I'm walking
I must go alone
I must take the baby steps 'til I'm full grown
Fairytales don't always have a happy ending, do they
And I foresee the dark ahead if I stay

I hope you know, I hope you know
That this has nothing to do with you
It's personal, Myself and I
We've got some straightenin' out to do
And I'm gonna miss you like a child misses their blanket
But I've got to get a move on with my life
Its time to be a big girl now
And big girls don't cry

Like the little school mate in the school yard
We'll play jacks and uno cards
Ill be your best friend and you'll be mine
Valentine
Yes you can hold my hand if u want to
Cause I want to hold yours too
We'll be playmates and lovers and share our secret worlds
But its time for me to go home
Its getting late, dark outside
I need to be with myself and center, clarity
Peace, Serenity

...

Če bo šlo tako naprej, pa bom verjetno čez par ur na vso moč v solzah tulila zraven refren te pesmi.






objavil(-a): Girly ob 10:10 komentarjev (2) ogledov: 25




torek, 21. avgust 2007

Vau, that's me...



Ma dovolj jamranja Smile

Vedno pišem samo ko se počutim zmedeno - verjetno smo si si v takih situacijah podobni. Ko nas kaj muči želimo to dati iz sebe, ampak to nisem jaz. Samo eno tako obdobje je pred menoj... Pustimo na stran... Dajmo se lotiti pozitivnih stvari in se predati užitkom v življenju. Samo ti trenutki štejejo!!!

V glavnem, danes sem imela zadnji (btw ze 4. razgovor) za isto službo - pod drobnogledom sem ze dober mesec... Kakšno stopnjevanje napetosti!!! No ti razgovori so vključevali tudi psihološko testiranje in danes sem zvedela spet nekaj novega o sebi. Zanimivo, na prejšnjem je bila slika malce drugačna in od takrat sem se verjetno toliko spremenila, da sem danes bila prav presunjena. Ampak, smo res vsi tako nekritični do sebe - naj bi veljalo obratno...jaz sem pa danes tako težko našla lastnosti, ki mi niso všeč pri meni :O Verjetno se s časom že zavestno tako spreminjamo v smeri, ki smo si jo sami zastavili, da kmalu ne vidimo več svojih slabosti in mislimo, da smo odpravili pomanjkljivosti...Razz

No moj opis po besedah mojstrice Wink:

- izrazito dominantna oseba, vendar optimist in pozitivno naravnan človek

- energična oseba, ki ji uspeva svoje navdušenje prenašati na druge in zato uspešno sodeluje z vsemi, potrebuje spremembe ter ustvarjalna

- definitivno vztrajna in kadar si kaj močno želi jo niti tank ne ustavi Razz

- ambiciozna, samostojna, odločna, obvladuje čustva

- natančna, ima rada vse pod nadzorom ter vajeti v svojih rokah, ne mara neuspehov in težko prosi za pomoč

Na kratko (to je rezultat 5 urnega testiranja in je bil pogovor velikoooo daljsi), ampak na trenutke sem se sama sebi že zdela pravi zmaj Smile ko takole berem ta opis (in verjetno še kdo drug) si mislim, sem to res jaz... Ampak roko na srce, s!!! Par lastnosti me je prav presenetilo, kako izstopale so... pa si jih nikoli nisem pripisala (totalno zatiskanje oči)... No, zdaj pa je moja usoda v rokah drugih in spet nimam nadzora nad situacijo Smile kakšna odločitev bo sledila???? Sem morda pravi kader, za vodilni položaj v kreativnem podjetju???

Hmmm - kje je petek....uffff, se mi zdi da bom bolj malo spala do takrat Very Happy





objavil(-a): Mrvica ob 18:04 komentarjev (0) ogledov: 17




torek, 21. avgust 2007

izobrazba



Lep pozdrav

Za vse tiste, ki bi pri svoji starosti lahko bile veliko bolj izobražene, pa niso...

Vsako leto, okoli mojega rojstnega dne, me zgrabi tista ta žleht...moja vest... Zakaj se ne učim že kak dan prej, zakaj se to dogaja meni, kako sem jst boga boga in podobne bedarije... Seveda od vseh ljubljenih pričakujemo, da nas bodo potolažili, a konec koncev, si tega pač res ne zaslužimo... in tako je veliko nekega razmišljanja, medtem izpiti že minejo, slabe vest mine, in smo spet na starih tirih...še eno leto je šlo po zlu...

Ali si res ne želimo uspeha, smo tako butasti ali le preprosto leni... In kdaj nas oziroma ME bo doletelo, da naredimo korak naprej...

DRUGO LETO... Izvirno, Kot ponavadi Sad

Se beremo...

Lani





objavil(-a): lani ob 11:01 komentarjev (8) ogledov: 13




ponedeljek, 20. avgust 2007

Princeska na zrnu grahka



Tip obožuje besedo princeska. Najbrž vse bejbe tako kliče. Da ni pozabil kako mi je ime, ha, ha(joke)? Mislim, da lahko postane moder, če me misli tako klicati. Princeska ni dost originalno. A hoče, da jaz njega kličem princ? Ne verjamemv pravljice o princeskah na zrnu grahka…

Grem na grad in me ustavijo eni Korejci. Potem smo šli skupaj na grad gor pešaka. Angleško niso znali lih preveč. In kaj seulčan reče:” Are you a princess? Why do you go to the casle? You could be one…” Sem se samo smejala. Vsi ljudje, ki so z Azije imajo neverjetne fotkiče pri roki in šklocajo naoukoli k nori. Kmalu je reku en, če se lahko slika z mano. Potem se je še ta drug veselo slikal s princesko, ha,ha. Res se ne maram slikat. Kmalu bi izstavila račun… V kapelici je en prijavil, da je budist. Namest računa sem ga prosila, če mi pošlje tibetansko zapestnico, ki jo nosi Gere. Vse, kar nosim ima vedno nek globok pomen. Da vidmo koliko soula je v ljudeh iz Seula?





objavil(-a): mačka7 ob 22:01 komentarjev (3) ogledov: 27




ponedeljek, 20. avgust 2007

I need help!!! Sm čudak al nism???



Že par dni vas hočem,drage moje divice vprašati za nasvet...znašla sem se v čudni situaciji...sama sebe ne štekam več...en dan hočem nekej,drug dan drugo...in to že nekej časa...s takim obnašanjem ne le,da škodim mojmu dragemu,ampak tudi ebi..totalno sem zmedena...začela sem dvomiti v obstoj ljubezni in vsega skupaj...

da vam vse skupaj lažje ponazorim,vam prilepim odlomek iz včerajšnjega pogovora z mojo prjatlco...

prosim za vaše mnenje...

M: to bi blo super

13:15 kaj pa ljubezem, da ne sam od sole govorimo?

jaz: mah nevem

ne bi o tem ker rajš od šoleWink

13:16 ni rožnato no

pa s tabo?

M: sej veš kot aprilsko vreme

13:17 ma je moj cel lajf bl tak aprilski

Wink

13:18 jaz: aha

se prav vse po starem

M: ma niti ne

je vseen mal bols

jaz: aha

M: Smile)))

jaz: lepoSmile

M: jp

kaj pa S?

13:19 jaz: men se pa ne da...prov z nobenim ukvarjat...tipom mislim...

prov imam tako fazo

M: waw

jaz: za nobenga se mi ne da potrudit al pa se nekim stvarem odrekat

M: srečna ti

jaz: ne nism srečna

deleč od tega

M: js bi tut tako fazoSmile

13:20 jaz: sej te prov občudujem da se ti še po tolkmu cajtu da vlagat energijo v to »vreme«Wink

M: ha ha ha

js se tud občudujem

13:21 jaz: vem da si moj dragi zasluž da bi bla bel fajn,sam kukr morm neki potrpet al pa neki narest kar ni po moje se mi kr ne da

in vem da ni prov sam jebiga

ne da se mi kregat

in prilagajat

M: ma sej to je u bistvu full dobro zate

jaz: jest bi mela tipa sam kadar bi ga rabla-dvakrat na tedn...sej on to ve oz mi je sam to reku

M: za njega pac ni tok, sam kaj češ

13:22 jaz: ja nevem no...

mi je rekla ena frendica da ko srečaš sanjskega moškega je vse drgač

M: se pač mora sprjaznt s tem če mu pa kej ne paša je pa še zmeri svoboden in lahko kadarkoli odkoraka

13:23 jaz: ja sam jest nikol nism hotla bit neka šefica v zvezi in da bi moglo bit vse po moje

in nočem tega da morm neki diktirat

sam pr nama je že ratal tk da kar men paše to delava

13:24 in to SPLOH NI ZANIMIVO!!!!

M: se je tipčina zaj..

vem ja

bi mogu bl pazt

sam te ma prevč rad

jaz: ah nevem no

13:25 ljubosumn je ful

in to me moti

M: maja

jaz: in vem da je logično da je

M: kako pa kaže to ljubosumje

jaz: sam sej ti pravim:ne da se mi spreminjat sebe zarad njega

13:26 kaže tako da ko sm zuni in mu kej ni prov kr utihne in da vedet da mu ni kul

ka bi vsaj popizdil

M: glede spreminjanja mislm da je tako, da malenkosti lahko spremenis in prilagodis svojga bistva pa nikakor nesmes

13:27 jaz: ja vem ja,sam fora je v tem,da sama vem,da s takim obnašanje ne bom nobenmu tipu všeč

M: bos bos

jaz: ka sm en totaln zajebanc

ka bi rada vse

sej mi je S lepo povedal

13:28 mi bi radi vse:imel partnerja pa ga sami žural okol

sm tk ne gre

M: sam hudo je to k to tvoje obnasanje ne da ni tipom vsec, ampak niti tebi ne prinese zadovoljstva v odnosu

jaz: točno to

M: bos mogla mal na seb kej narest

13:29 mal duhovno zrast

Wink

jaz: al pa si najdit enga tipa za katerga se bom hotla spremenit

13:30 M: in ugotovit da če se za koga žrtvujemo in mu damo v bistvu dobimo

ja mislm da te lahko tud oseba oplemeniti. vsekakor

13:33 jaz: ja pomoje da ja

M: sam če je prava zate

jaz: ja jest in moj dragi sva totalno nasprotje

in on iz mene izvleče moj najslabši del karakterja

M: evo zato js tm vztrajam, kr vidim da sem full osebnostno pridobila in zrasla

13:34 jaz: in mi je hudu in se jokam zarad ega

sam pomagat si ne morem

M: ja to je full hudo

jaz: jest sm pa ratala prov ena pizda

13:35 ma upam,da se bo spremenilo no

M: ma ne si to govort k nisi

jaz: upam upam upam

13:36 sam on hoče lih to od mene kar mi je najdražje

on bi najraj da s S-jem prekinem stike

M: js mislm da si ful uredu človek in da bi vsak te želel za punco kr mas ful ljubezni v sebi in si sposobna met rada ljudi okol sebe kot malokdo

jaz: da ne hodim ven

da se ne obnašam PROSTAŠKO

13:37 ej nevem

dvomim v vse skupi

M: ma ne dvomt

js vem kako stvari so

jaz: mi je reku ja,da se obnašam prostaško...in to zaboli...sej me štekaš ane?

13:38 ja vem da veš

sej me ful dobr poznaš

sam včasih imam filing da sm zgubila rdečo nit...kaj sploh hočem od lajfa???

M: ja ta prostaškost...

13:39 jaz: ubistvu vem,kaj hočem:LJUBEZEN oz. človeka,ki me bo dopolnjeval,ne pa dajal kontra meni

in jst ne čutim da me moj dragi dopolnjuje...vsaj trenutno ne,blo pa je obdobje,kešn mesc pa pol nazaj,ko je blo vse popolno..

13:41 M: popolno je blo zarad zaljubljenosti ki pa ni realno čustvo. to je sam da zakamuflira napake da se lahko sparimo ... nagon po reprodukciji je deloval

a ni to bed

jaz : pomoje tut ja

13:42 je ja

kruta resnica

13:43 čaki te pokličem

M: da v bistvu prave ljubezni sploh ni ... je sam nek nagon po parjenju tisto kar močno čutimo!? tisto da smo skupaj , da živimo in se poročimo, pa mora bit plod razumne odločitve brez kakršnih koli čustev in sam trezna presoja s kom pašemo in s kom nismo kompatibilni... FAK





objavil(-a): nikica ob 21:48 komentarjev (5) ogledov: 15




ponedeljek, 20. avgust 2007

Za vse so krive lanene hlače



Sobota zvečer. Na svežem zraku najprej poklepetamo ob pijački in se preselimo pod poskakujoče zvočnike. Ker imam srečo kot vedno, se vrti štanc vseh štancev. Ampak se ne pustim motiti - sem preveč zaposlena z belo srajčko in lanenimi hlačami. Mmmm, lubi, daj se malo obrni - ja, lanene hlače bi morale biti obvezne po zakonu. Roka kar sama zdrsi po zadnjem žepu - uf, zakaj so tako navili ogrevanje? Končno se DJ naveliča vzdušja tovarne kladiv in preklopi na bolj zapeljive ritme. Svojo belo majčko pritisnem ob belo srajco in pod njo začutim toplo kožo in vedno težje dihanje. Za nekaj trenutkov se skupaj prepustiva ritmu. Komaj čakam, da že enkrat greva domov - domišljija že piše scenarije. Končno se odločimo za odhod. Doma zapreva vrata za sabo in sva sama samcata v soju svečke. Lanene hlače kaj hitro končajo na stolu. Mišek, kdaj greva spet ven??



objavil(-a): Shapa ob 20:42 komentarjev (0) ogledov: 15




ponedeljek, 20. avgust 2007

Nekje daleč proč...




Ich dreh mich nicht um, weiss wie es ist
Ich schliesse die Augen und weiss wo Du bist
Ich muss nichts beweisen, muss nichts gestehen
Ich kann es fühlen, muss es nicht sehen
Ich will es nur sein, ich will's nicht erklären
und halt es unversehrt, es fällt nicht schwer

Denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich überall erreichst
weil Du mich siehst und mir vergibst
und so unbeschreiblich liebst
denn alles an Dir macht mich so leicht

Ich werd nichts versäumen,lauf nichts hinterher
hab alles gefunden, suche nicht mehr
Ich lasse mich fallen, berühre den Grund
Du legst Deinen Atem in meinen Mund
Ich denke nicht nach und lass Dich gewähren
Ich bleibe unversehrt, vermiss nichts mehr

Denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich überall erreichst
weil Du mich siehst und mir vergibst
und so unbeschreiblich liebst
denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich jeden Tag befreist
weil Du, Du wachst während ich schlief
und Du unbeschreiblich bist
denn alles an Dir macht mich so leicht
mich so leicht, so leicht
weil du mich überall erreichst und Du mich jeden Tag befreist

denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich überall erreichst
weil Du mich siehst und mir vergibst
und so unbeschreiblich liebst
denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich jeden Tag befreist
weil Du, Du wachst während ich schlief
und Du unbeschreiblich bist
denn alles an Dir macht mich so leicht
weil Du mich überall erreichst
weil Du mich siehst und mir vergibst
und so unbeschreiblich liebst
denn alles an Dir macht mich so leicht

Izvajalec te pesmi (Laith Al-Deen) me je včeraj zvečer spomnil na tisti že dolgo pozabljeni občutek. Tisti občutek, ko se zavedaš, da imaš svojo polovico....da imaš nekoga, ki te povsem izpolnjuje...ki te ljubi in sprejema takega kot si. Ko se ti zdi, da kar lebdiš v zraku. Ko je vse tako popolno. Tako lahko. Tako lepo. Samo enkrat sem tako čutila. Potem nikoli več. Tudi če sem bila v zvezi. Na tak način je bilo samo enkrat.

Včeraj sem to pesem poslušala znova in znova. Sigurno sem si jo zavrtela vsaj 10krat zaporedoma. Bila sem sama s sabo. In svojimi mislimi. S svojimi čustvi. In potem sem ponovno pomislila - "ja saj res...konec meseca bo eno leto odkar sem uradno samska". Eno leto sem samska. In če ne bom spoznala koga, ki me bo vsaj približno tako prevzel...če ne bo koga, ki mi bo dal "tisti" občutek, bom še naprej samska. Nisem tip človeka, ki bi bila kar tako malo v zvezi. Samo zato, da bi bila. Da bi lahko rekla "Ja fanta imam". Ne hvala. Vem kaj hočem, kaj potrebujem in kaj želim. In pri tem bo tudi ostalo. Pika.

Še vedno pa pride trenutek (kot včeraj), ko se zamislim, potopim globoko vase....obujam spomine....še vedno pride kdaj trenutek, ko se zasanjam. Ko sem v drugem svetu.

Čakam...Čakam nanj...enkrat bo že stopil v moje življenje.





objavil(-a): Mirella ob 18:34 komentarjev (4) ogledov: 23




ponedeljek, 20. avgust 2007

Mon Amour..



Včasih sva se imela tako lepo. 100% slepa zaljubljenost. Kot droga. Večerni sprehodi po Ljubljani, držanje za roke, poljubi, hihitanje. Neizmerna sreča. In seks na vseh (ne)mogočih mestih. Prava norost. Moja ljubav.

Skupaj sva že dobri dve leti. Dve leti, dva meseca in deset dni, če sem natančna. Pa ne vem več, kaj naju še drži skupaj. Imava toliko problemov. Neštetokrat sva se že skregala, se drla, jokala, bila na robu obupa. Še vedno ga imam neizmerno rada, še vedno je moj najboljši prijatelj. Ne vem, kaj bi brez njega. A vendar ne vem, kaj bom z njim, ne predstavljam si naju več skupaj, kako sva srečna v prihodnosti. Vse je tako megleno, polno je bilo vzponov in padcev, a sedaj padci postajajo vse pogostejši. Preveč vem o njegovi preteklosti, predolgo me je morila. Še vedno me, če razmišljam o njej. Po eni strani si želim nekaj svežega, nov, nepopisan list; po drugi strani pa ga ne morem zapustiti. Sem zasvojena z najinim odnosom? Verjetno sem. Prevečkrat me je že prizadel, pa čeprav nenamerno, po neumnosti, ker je bil še mlad in neizkušen, kar se tiče resnih zvez. To ni bil noben izgovor, pa sem mu vseeno vse oprostila. Vse sem pokasirala jaz, na meni je naredil vse velike napake. Ko ga bo dobila druga ženska, bo dobila dobrega fanta. Zadnjič sem bila že 97% prepričana, da končam to, da ga pustim. Zaradi groznih scen, ki sva jih imela, ko sva bila vsak posebej na morju. Rekla sem si, da sem zadnjič celo noč prejokala in tako trpela zaradi njega. Ne moreš človeku govorit, da si nesrečen z njim, medtem ko si 1000 km narazen. In se spremenit v hladno, nerazpoznavno osebo. Zaradi svojih neumnih nezrelih prijateljev, ki nimajo pojma o pojmu. Še najmanj pojma pa imajo o nama in o kakršnikoli normalni zvezi z žensko. Prekleti primitivci. Zakaj mora imeti tako družbo? Potem postane tak, kot oni.. In potem se zdi, kot da sva dve popolnoma različni osebi, da nimava kaj početi skupaj.

Skratka, ko sva bila spet oba doma, po celem tednu prepiranja na daljavo in neprespanih nočeh, sem nekako prišla k sebi in bila res skoraj odločena, da zadevo končam, ker sem se zavedla, da mi le še škoduje. Naslednji dan sva se dobila, še nekaj časa sem bila močna, potem pa.. Kemija. Kako sem lahko pozabila na to prekleto kemijo, ki je med nama? Lahko si samo mislite, kje so se končale tri ure debatiranja v Opera baru, zakaj je bolje, da končava, da se samo mučiva, da to ni več v redu.. Brezglava strast. Ne vem, kam to vodi. Definitivno je on še vedno moja ljubezen, še vedno čutim metuljčke v trebuhu, ko se vidiva in si dava lupčka. Najbolj žalostno pa je, da ob vsem tem vem, da si nisva usojena in da se najin rok trajanja počasi izteka..





objavil(-a): #iXcA# ob 17:20 komentarjev (5) ogledov: 18




ponedeljek, 20. avgust 2007

Teta z morja



Lepo pozdravljene, drage moje dive.
Moram priznati, da sem vas zelo pogrešala.
Takoj, ko sem dobila penzijo, sem se namreč odpeljala na morje. Mojega Dolfa sem pustila lepo doma, ker se je ravno odvijalo ribiško tekmovanje na Fakker Seeju in ni bilo nobene teorije, da ga brez ribiške palice dobim na avtobus. Tudi prav. Naredila sem mu cel pisker filane paprike, jo postavila v hladilnik in se odpeljala novim dogodivščinam naproti.
Saj nisem šla sama. Cel avtobus upokojencev iz Pliberka se nas je odpravil v Pulo.
Kako luštno smo se imeli. Jaz sem prepevala stare partizanske pesmi, Franz je pa na harmoniko špilal Anton aus Tirol...
Na morju smo imeli razne aktivnosti. Jutranjo aerobiko, zvečer pa jogo. Aerobiko sem ponavadi prespala, ker sva s Helgo zvečer v moji sobi kadili na oknu in pili dopmač šnops. Jogi sem se pa tudi raje odpovedala, ker je Hans poleg mene zmeraj prdel:" Ajn bishjen prden," se je potem opravičeval, ampak jaz sem skoraj umrla.
Smo šli ne en luštkan izlet na Brione. Napokali so nas na barkico in nas odpeljali v Titov živalski vrt. Jaz sem tam enkrat že bila, zato sem se odločila, da se raje skopam. Ampak vam pa povem, da so tle Hrvati eni pokvarjenci. Ležala sem v tangicah (saj berem Divo in vem kaj je moderno!), ko je prišel mimo en star barba in me hotel primit za rit! Z eno roko bi to bolj težko naredil, pa vseeno! Tako sem ga muznila na njegove redke zobe! Mulc usran! Še rodil se ni, ko sem jaz že kavo čez mejo švercala!

Ampak sem vesela, da sem doma. Ves čas me je zanimalo kako je ka M.M. praznovala rojstni dan. Sploh pa rada berem vaše bloge, da se naučim kako novo besedo kot je npr. hudo, ful dobr, pa kwa teb ni jasn, kira fora...najraje imam pa tiste ko manjkajo črke vmes. Recimo prekleta p..a! Cel dan se lahko zamotim in ugibam kaj bi to lahko bilo. Prekleta pesa? Prekleta piška?

Kakorkoli, moj Dolf je veliko bolj zadovoljen odkar visim na Divi, kot pa prej, ko sem ves čas Romatiko gledala. Nič mu ni bilo jasno, ko sem se v sanjah ljubila z Armandom in potem glasno vzdihovala:" Si, si corazon espinado, tengo saudade, si,si una cerveza..."
Zdaj mu je vse jasno. Ko rečem, da zdaj bo pa štala, točno ve, da bom znorela. Preden sem mu razložila kaj to pomeni, me je zmeraj prepričeval, da smo štalo že zdavnaj podrli, ker so nam lisice vse kure podavile..

Juhu, lepo je biti nazaj!





objavil(-a): teta iz Pliberka ob 11:52 komentarjev (6) ogledov: 18




ponedeljek, 20. avgust 2007

Micke in Janezi



Ko si majhen in pride kdo na obisk je obvezno petje in deklamiranje v stilu pokaži kaj znaš. Za konec te kakšna stara tetka uščipne za lička. Pojma nimam zakaj to počnejo? Ampak jaz tega ne bom nikoli počela, ker tega ne maram.

Prav je, da te spodbujajo. A to ne pomeni, da je vsak rojen za pevca oziroma pevko.

Ni mi jasno kako je prišlo do poplave neverjetno netalentiranih pevcev ala Damjan Murko, Rok Kosmač, Lepi Dasa, Fredi Miler, Erik Ferfolja, Anžej Dežan, Domen Kumar… Pri ženska ni nič boljše. Kdo je rekel, da znajo Rebeka Dremelj, Špela Grošelj, Manca Špik, Saša Lendero, Nina Osenar, Sanja Grohar in Natalija Verboten peti?!? A je katera slišala original pesmi Ne grem na kolena kdaj? Original je grški in poje ga ena seksi bejba z neverjetno raskavim glasom, kar zveni res seksi. Saškina priredba originalu ne seže ne do kolen, še do gležnjev ne.

Glas primadone je meni osebno zoprn. Tisti zoprn glas, ki ga ima kadar govori po tv ima tud kadar poje. Ko sem friendu, ki jo pozna in obožuje povedala, da zame Helenca ni pevka, je bil užaljen do konca.

Obstajajo ljudje, ki učijo solo petje. Zakaj naši pevci ne hodijo na vaje, da se navadijo vsaj osnove? Ker jim primankuje bistveno imeti všečen ton od boga dan in razpon. A se sploh slišijo? Ko pride Josipa v Križanke peti. se jo sliši do Trnovega. Ker ženska obvlada svoj glas. Dobim kurjo polt vsakič, ko slišim prve 3 takte Magle.

Kakšen nabor pevcev in pevk imajo na Papriki za naj komad poletja. Prej gre za izbor kdo mi gre najmanj na živce. O rimah ne bi pisala. Vsak otrok v vrtcu zna boljšo rimo povedati od tiste gremo na Bahame ali Toni je pa ribo ujel…





objavil(-a): mačka7 ob 11:29 komentarjev (8) ogledov: 25




ponedeljek, 20. avgust 2007

Orientalski nos



Tole je spisek mojih naj vonjev mojega nosa. Nos je sicer kreator parfumov lahko. Veste kako diši vrtnica? Seveda. Znate to ubesediti? Le če si nosSmile Chanel no.5 je bil parfum Merlyn Monroe.

CHANEL NO 5

Njegova vrhnja nota-tista, ki jo najprej zavohamo je aldehid, zatem nos zasledi srednjo noto jasmina, vrtnice, šmarnice, perunike in ylang-ylanga ali rože rož. Nazadnje še osnovno noto, ki je nosilka dišave in ohranjevalka vonja: vetiver, sandalovina, cedrovina, vanilija, ambra cibet in mošus.
Osnovni vonji so skoraj vedno živalskga izvora, ki nas ponesjo čez gozdove in savane.


ENVY-GUCCI


Nagajivost, poželenje in ljubezen se prelivajo v tem zelenem parfumu za katerim se bodo zagotovo obračale glave in nosovi prebujali čute. Envy vas postavi v središče pozornosti.
Vendarle se je vse začelo nedolžno. Zeleno listje in hijacinta ne bi mogla biti bolj ljubka. Za njima preži hipnotičen in privlačen vonj šmarnice, ki se nenavadno močno razodene. Njegovi zavezniki so prav tako močni:jasmin, vijolica, mošus in mehka kremasta sandalovina.


MAXMARA


Velja za čudež ravnotežja in lepote. Razkrije se s harmonijo sijočih siciljanskih limon in javantskega ingverja, ki vztrajno prede od zadovoljstva pod dih jemajočim belim šopkom magnolije, lilije in orhideje, poudarjenim z nežnim pridihom mošusa, azijskih gozdov in dotikov sladkega sladkornega trsa. Vonj je romantičen, a ne sentimentalen, le ljubek. Prefinjena eleganca, ki iztopa, eliten.


POEME LANCOME


Sestavljajo ga le cvetlice. Dišavo uvede tropski vonj dature in krhkost redkega himalajskega modrega maka. Edinstvenost Poeme nastane še z združenjem rumenih lepotic: vrtnice, mimoze, narcise, frezije in kitajskim jasminom. Kremno beli vanilijevi cvetovi in pačuli mu pridajo dolgotrajno vztrajnost in ultra romantično liričnost. Oda.

.

POISON DIOR

Glavne sestavine so koriander, cimet in poper, ki so veličastno aromatični. Skupaj z medom, gozdnimi jagodami, jantarjem, mošusom in dvema smolama; rebrincem in labdanumom, pustijo močan vtis. Orientalski.

ALLURE

Vse njegove sestavine so združene v eno samo celoto. Roger Pole je zmešal dragulje med seboj tako, da ni nobenega prevladujočega vonja. Cilj je doseči domišljiski cvetlični ton, v katerem so mehko sadje, gozd in vanilija. Rezltat je zmes italijanske citronke, mandarine, burbonske vanilije, zemeljskega vetiverja in sandalovine, ter namišljene cvetlice iz magnolije, kovačnika, jasmina in vodne lilije. Allure pronica počasi, uporablja prikrit pristop, ne poveljuje, ne nadleguje in ni nikdar vsiljiv. Privlačen.




objavil(-a): mačka7 ob 09:32 komentarjev (3) ogledov: 25




ponedeljek, 20. avgust 2007

Resnica o tartufih




Veljajo za najbolj nemikavne rastline, pa tudi božansko čutne, češ da imajo najdekadentnejši okus na svetu. Tartufi so dragi kot kaviar. Na Manhatttnu jih prodajajo po 1000 $ za kilogram, kar pomeni, da so najdražja gljiva na zemlji. Ali bolje pod zemljo. Iskalci tartufov so odvisni od sreče in slutnje. Tartufi so lahko črni (melanosporum) ali beli (magnata). Lahko jih kuhamo cele, čeprav jih največkrat naribamo na testenine, jajca ali druge jedi. Dvatisoč let jih uporabljamo kot spolno dražilo. Balzac, Huysmans, Colette in drugi sladkostrastni literati so jih cenili zaradi domnevne sposobnosti, da človeku razvnamejo ledja kot pohotnemu levu. Ko Brillant Savarin opisuje navade vojvode Orleanskega pri večerji, se ob tartufih tako vznemiti, da uporabi 3 klicaje.
"Purice s tartufi!!! Njihova slava narašča skoraj tako hitro kot njihova cena! So srečne zvezde, ki že s tem, da se prikažejo, vsakega sladokusca pripravijo do tega, da zamežika, poskoči in se mu oči zasvetijo od užitka.
Neki pisatelj opisuje vonj tartufov kot mošusov vonj razmetane postelje po popoldanskem ljubljenju nekje v tropskih krajih. Grki so bili prepričani, da so tartufi nastali iz strele, ki se je nekako zasukala in pognala korenine v tla. V Périgordu v jugozahodni Franciji rastejo črni tartufi, ki oddajajo sladkoben vonj in so cenjeni kot najkakovostnejši tartufi, nepogrešljivi črni cekini v slavni périgogordski gosji pašteti. Najboljši beli tartufi so doma v piemontski pokrajini blizu italijanskega mesta Alba. Napoleon naj bi zaplodil svojega edinega zakonskega sina potem, ko je pojedel purico s tartufi. Ženske so skozi vso zgodovino svojim moškim spremljevalcem stregle s tartufi, da so v njih vzbudile strast. Nekateri trgovci s tartufi iščejo gomoljike z dresiranimi psi, kajti tartufi najraje rastejo v bližini nekaterih korenin lipe, pritlikavega hrasta in leske. Vendar so svinje že stoletja najbolj priljubljeni lovci na tartufe. Spustite svinjo na polje, kjer rastejo tartufi, pa bo vohljala kot pes krvoslednik in potem kopala kot pobesnela. Zakaj so svinje obsedene od tartufov? Nemški raziskovalci na medicinski fakulteti v Lübecku so ugotovili, da tartufi vsebujejo 2x toliko androstenola, hormona prašičjih samcev, kot ga ima navaden prašič. Prašičji fermon je kemično zelo blizu človeškega moškega hormona. Zato so tarufi tako dražlivi tudi za ljudi. S poskusi so dokazali, da lahko poškropimo malo androstenola po sobi, v kateri si ženske ogledujejo slike moških, pa bodo rekle, da so moški privlačnejši.
Za iskalca tartufov in njegovo svinjo, ki se sprehajata nad podzemskim sadovnjakom tartufov mora biti to opravilo nezaslišano smešno in žalostno. Vidimo prekrasno, zdravo svinjo, ki voha najprivlačnejšega prašiča, ki jih je srečala v življenju, le da je kdove zakaj očitno pod zemljo. To jo spravlja ob pamet, da začne razburjeno kopati, izkoplje pa samo nenavadno, kepasto, umazano gobo. Potem nekaj decimetrov proč zavoha drugega strašno zapeljivega prašiča, prav tako zakopanega v zemljo, in spet koplje v obupani želji, da bi izkopala vsaj tega. Gotovo blazni od strasti in razočaranja. Kmet nazadnje pobere gobe, jih spravi v nahtbtnik in odveče svinjo nazaj domov, čeprav za njo ves sadovnjak drhti od raskošnega, dehtečega poželenja prekrasnih prašičev in vsakemu od njih utripa srce zanjo, le da so nevidni!






objavil(-a): mačka7 ob 09:08 komentarjev (2) ogledov: 29




ponedeljek, 20. avgust 2007

Najbolj erotična...





Ann Steeger pariška znamka z vonjem vanilije-senteur vanille velja za enega najboljših kopeli. Parfum Jeana Laporta je vanilija trpko rezka.

Pridelujejo jo na Sejšelih, Tahitiju, Polineziji, Ugandi, Mehiki, Tongi, na Javi, Indoneziji, na Komorih in drugih državah po svetu. Prav posebna je podolgovata, čutna oblika madagaskarskih strokov vanilije s temno, voljno površino, podobno skrbno počesanim spletom kože kake morske živalce. Nekaterim poznavalcem so ljubši krajši tahitijski stroki, ki so debelejši in bolj vlažni (čeprav je v njih manj vanilina, vlažni pa so od vode, ne od dišečih olj), ali vonj po dimu, ki ga imajo javanski stroki (na sušenje vplivajo tudi gozdni požari), ali okus po sladu s Komorov.

Večji del vanilije na svetu prihaja z otokov v Indijskem oceanu (Madagaskar, Réunion, Komori), kjer na leto pridelajo več tisoč ton vanilije. Vendar imamo redkokdaj priložnost okusiti pravo vanilijo. Umetno aromo vanilije kupujemo v izdelkih z začimbami v špecarijskih trgovinah; vanilija, ki jo najdemo v večini sladoledov, tort, jogurtov in drugih prehrambenih izdelkov, pa v šamponih in parfumih, je umetna aroma izdelana v laboratorijih in pomešana z alkoholom in drugimi sestavinami. Marshall McLuhan je posvaril, da nas nese tako daleč od pravega okusa, da nam začenja umetni celo bolj ugajati, in smo vedno bolj zadovoljni, če jemo opise jedilnikov namesto hrane same. Večinoma že tako dolgo uporabljamo umetno vanilijevo aromo z vonjem po zdravilih, da se nam niti ne sanja, kakšen je okus in vonj pravega vanilijevega izvlečka. Ob pravi vaniliji s prepletenim pajčolani arom in izmenjajočimi se okusi je sintetični nadomestek bedna parodija. Vanilin ni edini okus prave vanilije, je le edini, ki ga umetno izdelujejo. Prvotno iz nageljnovega olja, premogove smole in drugih neverjetnih sestavin, zdaj pa pretežno iz sulfitnih stranskih proizvodov pri izdelavi papirja. Največja svetovna proizvajalka sintetičnega vanilina je tovarna papirja iz Ontaria, Ontario Paper Company. Prava vanilija je lahko zelo različna , od sladkega prahu do vlažne, glini podobne , odvisno od vrste strokov, njihove svežine, domovine, od tega, kako in koliko časa se je sušila pri sončni temperaturi.

Kadar strok vanilije leži leži na pultu kot hindujska vrv ali pa plava v skodelici kave, s svojo aromo daje prostoru nekakšno veličino, vonj po orientalskih križpotjih, kjer nenavadne jedi niso edine skrivnosti.

Sprehodite se po kuhinji, kjer se stroki vanilije kopajo v zagonetnih vonjavah, pa se še zavedli ne boste, kdaj boste od užitka zamrmrali. Za vanilijo smemo reči, da je pri njej vonj enako pomemben kot okus. Napolnite si nos z lesketajočo se, čutno vanilijo, pa jo boste lahko okusili. Ne tako, kot bi se sprehodili po slaščičarni, temveč bolj skrivnostno in prvinsko. Gotovo gre za neukrotljivo zver, surovo vanilijo, ki s kremplji napada vaše čute. A ni tako. Stroki vanilije, ki jih tako cenimo niso slastni v obliki, v kakršni jo najdemo v divjini. Od vseh živil, ki jih gojimo na svetu, zahteva vanilija največ truda: Dolge utrudljive ure ročnega dela spodbudijo vanilijeve orhideje, da obrodijo plodove, in sadeže, da se razbohotijo. Vanilijo pridobivamo iz strokov orhideje vzpenjalke, podobnih stročjemu fižolu, katerih zelenkasto beli cvetovi za kratek čas vzcvetijo in ne dišijo. Ker cvetovi obstanejo le en dan, jih je treba ročno oprašiti natančno po urniku. Stroki dozorijo šest tednov po oprašitvi, vendar jih še nekaj mesecev ni mogoče obrati. Ko je strok popolnoma zrel, ga obiralci potopijo v vrelo vodo, da prekinejo razvoj; potem ga posušijo in obdelajo s pomočjo odej, pečic, stojal in fermentacijskih posod; od šest do devet mesecev ga počasi sušijo na soncu. Čudovit vonj in okus ne krasita rastoče rastline. Šele ko plodovi prevrejo v nagubane, hrustljave stroke, na zunanji strani kristalizirajo beli madeži zrelega vanilina in slavna močna aroma začne prepljavljati zrak.

Cortés je leta 1518 prvič opazil, da Azteki dodajajo čokoladi zmlete stroke vanilije, ki so jo imenovali tlilxochitl ("črna roža"Wink in jo tako visoko cenili, da je Montezuma pil njen poparek kot kraljevski napitek in od podložnikov kot dajatev zahteval vanilijo. Španci so strok imenovali vanilla ("majhna nožnica"Wink po latinskem izrazu vagina: podolgovata oblika stroka z režo na vrhu je osamljene Špance najbrž spominjala na tisto, kar so pogrešali. Gotovo so krožile številne razvpite šale o Montezumi, ki meša čokolado z majhno vagino. Cortés je tako zelo cenil vanilijo, da jo je v vrečah vzel s sabo nazaj v Evropo poleg azteškega srebra, zlata, dragih kamnov in čokolade. Navdušenje nad vanilijo, posebno v kombinaciji s čokolado, se je razširilo po Evropi, ker so jo cenili kot spolno dražilo. V pismih Thomasa Jeffersona je tudi prošnja pariškemu prijatelju, naj mu pošlje nekaj strokov vanilije, ki mu je postala všeč, ko je kot ameriški veleposlanik služboval v Franciji, in je v ameriških lekarnah ni našel

Naj je bila vanilija še tako dragocena in zaželjena, dolgo ni nihče ugotovil, kako bi jo lahko gojil zunaj Mehike. Vprašanje je bilo povezano z občutljivim ekosistemom tropskega deževnega gozdain dober zgled tega, kako krhko je divje razkošje, vendar pa se tega ni nihče zavedel. Čeprav žuželke, ptice in netopirji oprašujejo večino tropskih rastlin, vanilijevo vrsto orhideje oprašuje le ena vrsta čebele, drobcena južnoameriška neželata čebela Melipona beechei. Leta 1936 je neki Belgijec odkril skrivno spolno življenje vanilijeve orhideje, ko je videl kako neželata čebela brenčé opravlja svoje delo. Potem so francozi iznašli metodo za ročno opraševanje orhidej in nasadili plantaže na svojih otokih v Indijskem oceanu, v Indokini ter na Antilih in Bahamih. Nizozemci so vanilijo prinesli v Indonezijo, Angleži pa v Indijo. Vanilijev izvleček se je v ZDA pojavil šele v 19.stoletju in tedaj se je prilegal ameriški nestrpnostiin odporu do pretiranega razburjanja za prazen nič, saj tam drvijo skozi življenje v lovu na koristnost. Evropejci so uporabljali stroke vanilije, se naslajali ob njeni strukturi, okusu in vonju, Američanom pa je bila ljubša zgoščena in že ustekleničena. V 19. stoletju se je povpraševanje širilo, vanilijo so začeli izdelovati umetno in svet se je kopal v valovih cenenih arom. Vanilija se zdej pojavlja kot sestavina večine pečenih slaščic in številnih parfumov, čistil in celo igrač, neopazno se je vrnila v kuhinjo ljudstevblizu in daleč je osvojila njihove okuse. Dražja začimba je samo še žafran.






objavil(-a): mačka7 ob 08:59 komentarjev (2) ogledov: 38




ponedeljek, 20. avgust 2007

Not the same anymore



Napišem in se mi zdi vse lažje, celo smešno ob prebiranju mojih izlivov čustev...papir prenese vse...ups, tipkovnicaVery Happy Lažje je spisati moje obremenjujoče misli kot poklicati nekoga ob tej uri in reči:" Hey, vem da je pozno ampak sem upala, da imas par minutk usmiljenja zame?" Very Happy V tem trenutku samo želim svoje misli spraviti iz glave, čeprav že dolgo nimajo smisla in so res posledica trenutka...tesnoba mora ven...

31.8.2007 - 2 leti... Lahko bi bil eden tistih redkih ljudi, ki imajo vpliv in pomen v mojem življenju....no, saj od takrat se še vedno niti približno ni dovolj oddaljil od te ideje v moji glavi...in minevajo dnevi, noči še počasneje jaz pa se trudim (ali se res?) iti naprej in živeti kot prej, kot da nič ni zgodilo... Kaj ni bedno?

Kako ljudje hočemo vedno pozabiti nesrečne trenutke in se pretvarjati, da nas to ni spremenilo in bo vse kot je bilo???? Ne more biti in nič ni narobe s tem. Kako težko si je priznati, da si drugačna oseba. Kot bi me bilo strah, se vračam v preteklost, v nekaj kar me je nekdaj veselilo, osrečevalo...najbolj žalostno, da v teh tvareh niti ni več sreče, samo spomin, kaj mi je pomenilo nekoč. Končno sem si priznala...bojim se žalosti, jeze, bolečine...paradoks: navsezadnje si sama podaljšujem trpljenje in to nesrečo... Ali sem res nesrečna ali enostavno ne znam uživati v vseh čudovitih stvareh, ki se mi ponujajo? Rabim spremembo in ta je pred menoj...

Čas je za premik...Grem naprej





objavil(-a): Mrvica ob 01:00 komentarjev (0) ogledov: 16




nedelja, 19. avgust 2007

Ladijski dnevnik jezne pomorščakinje





Za naslednje leto si bom omislila nekaj, kar bo delovalo kot uniforma in bom kasirala. V imenu morale. Najprej bom napizdila vse špagete in fufle, ki se razkazujejo tam, kjer jim ni mesto. FKK ima 10 metrov stran, ampak se morajo kurčit tam, kjer so vsi oblečeni. In potem s tistimi bingeljni racajo v vodo in so na sploh čist preveč smešni. Valda, da jih gledam. Ker se mi zdi neumno, da bi gledala stran. Rolling Eyes

Naslednji so na vrsti killerji. Nad temi sem že malo povadila. Sem ga gledala mulca s tisto harpuno, ko je letal gor in dol in grdo gledala. Srce se mi je ustavilo, ko je fotru kazal trofejo napičenega raka. Ko se je podal na novo misijo, mi je bilo pa zadosti. Moj me je sicer vleku nazaj na brisačo, ampak adrenalina je bilo čist preveč. Jebala sem mu sve od Vardana pa do Triglava, čeprav me ni razumel niti besede. Poanto je dojel. Naslednje dni je laufal, samo da me je videl. V naslednjem koraku sem imela namreč plan, da mu s tisto harpuno prebodem mlada nizozemska jajca. Resnično sem si želela, da bi se foter kaj vmešal, da bi mu obrazložila pojem vzgoje.

Da bi videla, kaj to je, mi ni bilo treba dolgo čakati. Da se razumemo, nič nimam proti, če se vlečejo lušine in trupla iz vode, 30 metrov od obale - na dah. Potapljanje z bombo je druga stvar. Ampak tam obstajajo vsaj kazni.
Fotr retardiran, ves ponosen, privleče na obalo leščurja. Te školjke so zaščitene, ampak očitno je razgledanost folka na stopnji zimskih temperatur. Sploh italijanskih. duh Ves napihnjen trofejo razkazuje svojim, bratovim in ne vem še katerim otrokom, med tem, ko z nožem vleče ven meso. Surprised O, jebemti sunce žarko, ni blo dve sekunde, ko so se vsi tamali pognali na lov. Da bi mu potegnila tist bingelj od zadaj do ušes in ga zadavila, majke mi. duh Pa naj mu potem prihaja, jer je žešči ko sto mater.

Očitno se staram. Napizdevam nevzgojene mulce in jamram čez današnjo mladino. Ampak koji kurac, naj pobijajo tam, od koder so prišli, mojo Dalmacijo pa naj pustijo pri miru. Sad

Slap police s.p.


PS: Kdaj veš, da si PRE-debel? Ko ležiš na plaži in priletijo Greenpeace-ovci in te začno vlečt nazaj v morje. Mr. Green





objavil(-a): Talulah ob 14:16 komentarjev (9) ogledov: 28




sobota, 18. avgust 2007

Nostalgija



Sem v letih, ko že lahko uporabljam frazo o dobrih starih časih. Ja, v dobrih starih časih smo se otroci podili po naselju, igrali ravbarje in žandarje, bili zelo kreativni, ker smo si morali rekvizite ustvariti sami, ker se v trgovinah ni dobilo prav veliko, skakali gimitvist in če bi nam kdo povedal, da bomo v ne tako daljni prihodnosti imeli vsi po vrsti mobitele, prenosne (ali malo manj prenosne) računalnike z BARVNIMI ekrani, mp3 playerje....ja, najbrž bi mislili, da je iz vesolja ali nekaj takšnega.

V najstniških letih sem postala hudo nostalgična in to za leti, ki jih nisem nikoli doživela. Rada bi živela kakšnih 50, 40 let nazaj. Pogosto sem zahajala v staro Ljubljano v Nostalgijo na rižev narastek in občudovala stare plakate, sesalce razobešene po stenah in druge prčkarije. Bilo je kot potovanje v preteklost. Redno sem na plano vlekla črnobele fotografije moje mame in zraven poslušala njene zgodbe. Najbrž sem bila že kar nadležna, ko sem spet in spet zahtevala zgodbe o starih časih.

Nostalgijo v stari Ljubljani so zaprli, jaz pa si še vedno želim v 60. leta. Še vedno se razveselim zgodb moje mame. Ampak zdaj imam tudi svoje zgodbe. So okusi, oblike, vonj, ki me spomnijo na otroštvo.

Cockta. Kadarkoli na jeziku začutim okus cockte se spomnim na otroštvo. Mareličen sladoled Janko in Metka v papirnatem lončku. Obstaja balzam za ustice s prav takim vinjem in vsake toliko časa si ga kupim prav zaradi tega. Superge na mačka. Vse moje superge so se zalimale na mačka, ker si nisem hotela zavezovat vezalk. Zdaj sem si spet kupila prav takšne. Ogromen volvo nagravžne oranžne barve s črnimi usnjenimi sedeži na katerih sem se kar zgubila. Zelo redko še vidim kakšen tak muzejski primerek na cesti. Očitno se malo staram...





objavil(-a): Tuilie ob 22:47 komentarjev (7) ogledov: 5




sobota, 18. avgust 2007

Najboljši na svetu



Kako smo dekleta malenkostna. Danes sem se znova prepričala o tem, da je v življenju treba upoštevati tiste male stvari (ki dostikrat niti niso tako male) in se opreti na njih kot večno sloneti na negativnih tolmačenjih tujih misli.

Sem dekle najboljšega fanta na svetu. Res je, da sva v zadnjem letu prebrodila veliko, da sva se že oba spraševala, če je najino razmerje to, kar si želiva, da bi bilo. Bilo mi je hudo in danes sem prvič spoznala, kako hudo je bilo tudi njemu. Mislim, da sva se oba spremenila. Na bolje seveda. Jaz nisem tako posesivna, on je bolj pozoren.

Pa ne da ni bil pozoren prej. Sem namreč ena redkih srečnic, ki jim fant nameni vsak večer sms za lahko noč, če me že ne pokliče. Sem tudi ena tistih blaženih, ki od fanta še nikoli niso dobile bedastega darila, pa naj je šlo za obletnico, rojstni dan ali darilo sprave. V lasti imam celo samo meni namenjen grafit: v noči na moj 22. rojstni dan je ustvaril ljubek izliv svoje ljubezni do mene. Ko sem se tisto jutro peljala na kavico v mesto, dogovorjena sem bila namreč s svojo najboljšo prijateljico, sem od presenečenja skoraj zavpila. Ja, res me ima rad, samo jaz si tega nikakor nisem pustila tega dopovedati.

Pozornosti mi nikoli ni manjkalo, pa naj je šlo za tihe šepete v družbi, ko mi je povedal, da sem najbolj seksi sploh, ali pa ljubko dodelane fraze okrašene z marjeticami, ki mi jih je nabral, da sem najlepša ever. Poleg vsega ima še odličen okus, kar pač pride s tem, da se giblje v umetniških vodah. Tako sem za obletnico dobila najlepšo majčko ever. Dizajn je čisto njegov, predstavlja pa moje ime, kar pa je jasno samo nama. Ja, niti pri nakupu dizajnerske torbice ni udaril mimo; pred rojstnim dnevom sem namreč dobila najlepšo rjavo torbico na svetu od neimenovanega oblikovalca. Lepo, ni kaj.

Odkar se je vrnil z morja, so stvari lepše. Super se razumeva in razumeva eden drugega, kar je najbolj pomembno. Rada ga imam in ga ne zamenjam za nikogar drugega na svetu. V sredo se pa odpraviva v njabolj romantično mesto na svetu. Smile





objavil(-a): Amelie ob 20:20 komentarjev (9) ogledov: 42




sobota, 18. avgust 2007

Katera pevka je trenutno najbolj popularna v slo?





Izberite najbolj popularno pevko na slovenski sceni!!!

Tanja Žagar

Manca Špik

Žana

Špela in Tejči

Špelca Kleinlercher

Saša Lendero

Natalija Verboten





objavil(-a): sweety-girls ob 10:56 komentarjev (4) ogledov: 24




sobota, 18. avgust 2007

I love Meryl Streep



Meryl je ena sama in edina diva. Gre za igralko stare šole. Danes tako odlične igralke ne obstajajo. Ob bok ji gresta samo obe britanski igralki, ki sta igrali kraljici. Saj veste kaj je Bacalova rekla, ko je Kidmanova dobila Oskarja? Ona ne bo nikoli diva. Auč. En najboljših filmov mi je Kramer vs. Kramer, kjer igra s Hoffmanom. Otroček je pa za pojest luškan. V Sofijini odločitvi je v najtežjem kadru rekla, da upa, da so vsi pripravljeni, ker bo tole zaigrala enx samkrat. Garantirano začneš jokat, ko vidiš ta prizor. Zlo fajn mi je bila v filmu, ko igra učiteljico violine. Je rekla, da je imela njena učiteljica violine neskončno potrpljenje, ker je morala poslušati 2 meseca fovš igranja. Enkratna je v filmu s Clintom. Kakšna ljubezen! Najbolj zanimivo je, da je knjigo napisal moški. Odlična knjiga. Sem se utopila zraven, ha,ha. V filmu Hudič nosi Prado je zelo netipična, ampak odlična. Poročena je s kiparjem. Ima štiri otroke. Si predstavlate biti hči Meryl Streep? Definitivno sodi med top 5 ljudi, ki bi jih rada spoznala.

Najbrž mi je zelo pri srcu zato, ker je ex naj friendica moje mami dvojnica Meryl Streep. Ker sta si tako podobni, jo kličem Meryl. Vsakič, ko vidim pravo Meryl, dobim asociacijo nanjo. Poznam jo iz otroških let. Nikoli ne bom pozabila vikenda pri njih doma, ko je bila za zajtrk marmelada z maslom. Vsem trem punčkam jo je namreč vnaprej namazala na kruh. Pozabila je, da masla ne jem. Kmalu bi umrla za mizo, ko je bilo treba pojest tisti gromozanski kos črnega kruha. Kruha je zmanjkalo in ni mi bilo pomoči. Od hudega so mi tekle krokodilje solze. Najraje sem imela njihov domači čaj. Bil je nagravžno zelene barve. Okus po smrekovih iglicah, jak! Še danes se mi obrne, če se spomnim na ta čaj.

Najboljše je znala skuhati kvašene pečene kifeljčke z puranjim zrezkom v gobovi omaki. Danes imam premiero kuhanja gobove omake.





objavil(-a): mačka7 ob 00:51 komentarjev (0) ogledov: 23




petek, 17. avgust 2007

Spice Girls - Preteklost ali prihodnost????





Evo, spet smo malce na portali Diva, kjer vedno potekajo zelo zelo super čveki!!! Wink Danes nas zanima kaj menite o "Spajsicah" , ki se bodo pozimi spet podale na turnejo! Nam se po glavi podi veliko vprašanj! So zmožne narediti več kot so storile pred desetletjem? Po našem mnenju brez prijateljskega odnosa ne moreš priti prav daleč! Super bi bilo spet videti punce, če bi se dobro razumele vendar mnogi mediji neprestano pišejo o prepirih med članicami!

Kaj pa vi mislite? Bodo ponovile stra uspeh? Bodo sploh zdržale skupaj?

KATERA "SPAJSICA" JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJŠA PEVKA?

Lepo se imejte in veliko blogajte ter čvekajte po Divi!!!

Sweetyke!

www.sweety-girls.tk





objavil(-a): sweety-girls ob 11:10 komentarjev (2) ogledov: 21




petek, 17. avgust 2007

Never again...



bla sm na čveku s kolegico in ona mi omeni, da moj bivši razmišlja, da bi me povabu na pijačko...WTF? šok! da se mu zdi, da bi mogla šeenkrat probat, da bi me rad nazaj...kaj, zakaj? kaj mu ni jasn? po skor šterih letih pride nazaj, kot skesan kužek in misle, da bom kr skočila nanga? po vsem tem kr mi je naredu, bi on rad šeeno šanso...ne ni ni pogojev! nikol si nism sploh predstavljala, da te kdo lahko tok prizadene, kot me je on. nism vedla, da sm lahko tako naivna, kot sm bla ob njem, ni mi jasn in mi nikol tudi ne bo, kako sm mu lahko dovolila, da me je izkorišču iz dneva v dan bolj. zanga nikol nism bla edina, vedno je mel zravn še druge, jst sm bla dobra le takrt, ko mu je druga zlomila njegov ego, in ga je mogla ena potolažt. in to se je dogajal iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto... ko me je pustu, sm si rekla, da bom fer do njega, nism ga klicala, nism ga nadlegovala. pustila sm ga pr mer, čeprov sem ga pogrešala. razčistla sm sama pr seb, da ga ne morm prisilt, da bo spet z mano. in zakaj on zdej ne more naredit isto?? jaz sm se lahko 3 leta mučla, da sm ga prebolela, da sm ga pustila za sabo, ker so se mi že drugi smejal, kako sem sploh lahko še z njim, če me samo izkorišča... zarad njega so me ostali vidl v drugi luči, zarad njega me je še dons sram pred svojimi prijatelji, da sm se lahko spustila tko nizko, da sm začela škodovat sama seb. in samo zaradi njega nism dala priložnosti eni posebni osebi, ki me je čakala 3 leta, da pogledam resnici v oči in spregledam kaj mi dela. in zdej, ko sem pripravljena, je on obupu. ne morm mu zamert, ker je čaku predolg name, lahko pa napišem, da mu želim srečo, pa čeprov z drugo puco. res si zasluž samo najbolš!

nekdo je enkrat napisu, da zares ljubiš šele takrt, ko mu pustiš, da je srečen, čeprov ob drugi...in če me ma zares rad, oh in sploh, naj me pusti samo...ker je šov že čez vse meje in v celem blogu ne najdem enga vsaj prbližn dobrga razloga, da mu vrjamem...





objavil(-a): Glitter eye ob 09:54 komentarjev (0) ogledov: 15




petek, 17. avgust 2007

insomnia





in spet se dogaja..najprej kot obračanje v postelji,sprva počasi,nato pridobim na hitrosti in skoraj spominjam na ventilator.levi bok, trebuh, desni bok,hrbet.levi bok,trebuh.."ne,zdej bom pa na trebuhu zaspala" - valda.možgani se ne strinjajo.dejmo najprej analizirat,kaj me jutr vse čaka."aha,morm po nove zavese,sam ktere nej zberem?rumene niso ble slabe,sam nism zihr,da pašejo v sobo.bele mam pa že ene 10 let.bom se tm odločla.morm v knjižnco nujno!!knjigo mam v avtu že ene 14 dni.pa morm vprašat za tist dvd o jogi pa pilatesu,valda bojo neki meli.sam kdaj bo cajt telovadit?točno,drug tedn delam!!jutr me šefica pokliče,majkomilo morm pržgat mobija,kr bom drgač zihr spala do 11ih in me ne bo dobila."gremo zdej na desn bok po telefon.."mm tale položaj bol paše.zdej bom pa sigurno zaspala..mmm kk je fajn.." pol še mal zapojem:"hush little baby don't say a thingAAAđizs,kam sm kej dala kluče od avta?!!?pa ne lubi se mi zdej vstajat..sam me mal lulat."dej pejt no,pejt lulat pa usput poglej za ključi.evo,ključi so pa ni fajn takle crknjen v temi hodit lulat.sam ajde,zdej mam dve skrbi manj.za jutr mam pošlihatno gremo zdej zaspat.čak,prej sm bla na desnem boku ne?ja,je blo kul!tk se bo dalo zaspat"..

..tri minute pa pol kasnej "mm,zdej pa bo!ne resno,zdejle bom zaspala.sam še mal se obrnem na trebuh..mmmm ja,paše.pa povšter si še popravim.ja,tk je super!bom zdej misla na neki lepga.na čričke pa na morje pa sončni zahod..mmm..čak,neki me srbi tle na rami." KRŠKGHRBUM!! "matr,sm mogla mobija usput ruknt pa na tla porint majkomuspalim je padu pod postlo bogve kam..sam uni črički so bli tk fajn,dej pust telefon,bo počaku.pa pikolasanta,una bo zjutri klicala,zjutri bom pa še bol zlimana ko zdejle,dej pejt gremo iskat telefon." pržgem luč,pa tišim roko v 5cm široko lukno za postlo,si valda skor zlomim roko in doživim lažji živčni zlom med tipanjem za mobijem."a evo ga prasca,si mogu lih dans past za postlo,ko sm že tk sitna.no pa vsaj si mogoč sosede zbudu,kr je res zaropotalo;zakaj sam js ne bi spala??"ok,telefon je zdej na varnem,noben ni klicu,noben pisu.grem (v upanju) v moj najljubši položaj na levem boku (a je že spet krog okrog a?), pa se spravim na ovce: "ena mojca,dve mojci,tri mojce,štiri mojce,pet mojv..matr ka je mojca hecno ime,a dej,kaj ti je??štej naprej.,šest mojc,sedem mojc,osem mojc..mal sm lačna,a mam kje kako čokoladko?ne morš zdej jest no!!zdej spimo,šteeej!!!devet mojc,deset mojc,enajst mojc,dvanajst mojc..ne bo šlo a?dej bom eno zapela.en tak dolg komad,da bom pred koncem zaspala..čak,sam morm znat celga,k bo jeba,če bom mogla zdej vmes še kej študirat,mogoč bolš,da grem ovce štet od zadi naprej?sam pr kolk nej začnem?hmm..rečmo pr 100.ne,to je premal.dejmo 200.ne,500.tk ja,500 je kul.ok pa začnimo 500 ovc, 499 ovc,498 ovc,497 ovc, 496 ovc pa dej no tole je kr nekiiii!!!!!joj no,zaka ne morm zaspat?!?!pa cel dan sm bla zuni pa neki migala,pa kavo sm tut pila prej ob ene enih pa kadila tut nism pred spanjem pa v vroči vodi tut nism ležala pol ure pred spanjem.."

al pa če neham lagat sama seb pa pržgem comp pa si neham lagat,da bom dočakala sladke sanje?

evo pa sm tle Smile





objavil(-a): mojcha ob 03:53 komentarjev (4) ogledov: 19




četrtek, 16. avgust 2007

:) LEP JE DAN....



...vse diši že po....ljubezni. Joj, kok me razganja. Včeraj zvečer se mi je gospod Živina javu.... po celem tednu....kk sem bla vesela...komi čakam, da pride domov, da se stisnem k njemu, in ga ne spustim več. Kok sem jst zalublena....da že boli. Začela sem razmišljati celo o tem, da bi zapustila mojega miška, čeprav ga imam neizmerno rada. In ravno zato se mi ne zdi lepo, da ga vsakič znova prizadanem, pa čeprav ne ve. Ampak jst se ne morem upret. Med nama z Živino je taka privlačnost, da pozabim na vse okoli sebe, ko sem z njim....

....ne vem pa kaj si želi on?! Mislim, da je napočil čas za pogovor, ker tako ne morem več furat. Odločiti se moram za enega, ker je tole postalo prenaporno...sedenje na dveh stolih je zahtevna stvar in hitro lahko padeš vmes. Smile

...pa vendar se mi zdi svet tako lep. Vsaj še danes.





objavil(-a): Beyonce ob 09:36 komentarjev (8) ogledov: 19




sreda, 15. avgust 2007

Kadilski zakon je zakon



Mislim, da je skrajni čas, da na Divo naložimo še en blog, ki stvar vidi iz drugega zornega kota; namreč zornega kota nekadilcev. Zakaj je kadilski zakon pošten in v skladu s človekovimi pravicami in načeli splošne pozitivno naravnane človeške zavesti pa v naslednjih odstvakih.

Prvič: Kadilski zakon ni bil sprejet kot represivno sredstvo proti kadilcem, temveč kot dodelitev osnovne pravice do zdravja nekadilcem. Sprašujem se, kako so lahko nekateri tako ozkogledi in stvar neprestano vidijo le iz svojega vidika. Tu v igro stopi kadilski ego, ki smo ga hranili od časov Federativne socialistične republike. Kajenje je dovoljeno vedno in povsod, brez ozira na mlade mamice, dojenčke, predšolske otroke, učence, dijake, študente ali zgolj preprosto ljudi, ki iz srca sovražijo cigaretni dim. Kadilcem ne očitam ničesar; nasprotno, razumem jih v njihovem presenečenju nad nastalo situacijo, ki je na glavo obrnila stoletno prakso.

Drugič: Nekadilci nismo neuvidevni in nerazumevajoči; če smo nekoliko grobi, bi lahko točno ta pridevnika uporabili za kadilce, vendar se bomo temu izognili. Še kako smo bili razumevajoči in uvidevni, vse do dne, ko je na našo stran stopila država. Dejansko imamo svoje prijatelje kadilce tako radi, da smo potrebovali državne akte, da bi jim preprečili nenehno zastrupljanje. Spomnite se, če vam je kdaj najboljši prijatelj ali prijateljica preprečila kajenje s tem, da se je usedel/la v nekadilski predel. Jaz tega nisem storila nikoli. Niti takrat, ko smo pozimi iskali zadnje pribežališče v Le Petit Cafeju in je bilo med kadilci vse zasedeno na drugi strani pa prava puščava. Ne, obrnili smo se in se odpravili na misijo iskanja štirih stolov v Semaforju.

Tretjič: Kajenje ni bolezen, niti ni nekaj, česar kadilci ne bi mogli nadzorovati. Zato se le nasmiham ob razžaloščenih tožbah, da bodo kadilci "staknili pljučnico" in za to praktično okrivili državo. Nekoliko nenavaden argument, saj ste prej ravno vi nam povzročali "pljučnico". V čem je problem, če strani za nekaj časa zamenjamo? Vi namreč imate izbiro ali boste kadili ali ne. Jaz pa ne morem izbrati ali bo moja prijateljica ob meni kadila ali ne, ker s tem "načenjam njeno integriteto". V komentarjih pa na noben način nočem prebrati stavka: "Sej loh greš pa se v miru usedeš drugam." Težko, če sem prišla na kavo z njo, se vam ne zdi?

Četrtič: Ker je kajenje razvada in osebna izbira, je edino prav, da se vsi pričnemo tako obnašati. Razvade, ki škodljivo vplivajo na druge, pač niso samo razvade; so ofenzivno sredstvo, naša defenziva pa je trenutno kadilski zakon. Smo prelomna generacija, ki bo morala prebroditi to spremembo. Pa si predstavljate že letošnjo generacijo novorojenčkov, ki v javnih prostorih nikoli ne bo izpostavljena nikotinu, katranu in drugim toksinov, ki se sproščajo v cigaretnem dimu? Zakon jim seveda nikoli ne bo preprečil, da bi sami pričeli kaditi, bo pa znatno omejil število sitacij, v katerih jim bo zadišala cigareta.

Za konec naj povem še to: kadilce razumemo, saj so jim omejili obnašanje, ki so ga imeli za pravico. Ker pa je svoboda vsakega omejena s svobodo drugega in ker je zdravje po vseh mednarodnih konvencijah kot pravica nad pravico do svobode, vas prosim, da zadevo še kadilci pogledate iz druge plati. Brez zamere.





objavil(-a): Amelie ob 20:52 komentarjev (23) ogledov: 19




sreda, 15. avgust 2007

Here I am, this is me





Najtežje je napacati teh nekaj prvih stavkov, ko ne vem kje in s čim začeti.

Naj vas dologčasim z vsemi osebnimi podatki, katerih bi se spomnil na pamet? Hm, morda se čez deset strani razpišem o stvareh, katere maram in katere malce manj? Morda opišem svoj vsakdanji dan? No, pa saj je vsak enak...Poskusil bom drugače.

Sem tisti, ki dan raje preživi sam, kot v družbi ljudi, ki mu niso zares blizu. Tisti, ki ima raje kritiko kot pohvalo. Aktivist, spletni pribežnik. Tisti, ki se ne boji biti drugačen. Meni, da boljše opravi sam, ker zaupa sebi in svojemu okusu. Glasba? Raje slovenska kot tuja. Saj sem slovenec. Berem, še raje pišem in ustvarjam sam. Krog ljudi okoli sebe si ustvarja med tistimi, za katere ve, da mu pustijo blizu.

Ne bom dolg, pred vami je večer in vsako minuto lahko izkoristite pametneje Smile.

Untamle





objavil(-a): Untamle ob 19:27 komentarjev (6) ogledov: 18




sreda, 15. avgust 2007

nekajenje...



Zakon je sprejet in ne kadimo več v zaprtih prostorih. bla bla bla... Meni osebno kava ni prava kava brez cigareta. Škoda mi je tega. Sej vem drugim to spet pase. Škoda mi je vseh gostincev ki nimajo letnih vrtov in kaj bo šele pozim??? Sicer se ne sekiram preveč, vsaj ne glede kofetkanja. Ker kavo lahko pijem tud doma in kadim. Mislim da bi blo super ce bi v Sloveniji odprl Starbucks coffe za sabo Smile to bi blo fenomenalno. Une tavelike merce kofeta Very Happy waaaa....

Prejšnji vikend smo Šli ven sami kadilci. Pozabla sm na ta zakon in sem si noterprižgala en cigaret. Čist nedolžno, ker sem res pozabila. Mmmm kok mi je pasal un taprvi dim. Pihnem ven dim in cigareto še enkrat naslonim na ustnice, zažnem vleči in vidm da me vsi gledajo... takoj mi je potegnl zakaj! OK OK že ugašam... Smile hehe... pol mi na levi kolega iz ust izpuli uno cigareto nardi nahitrco dva dima in na njegovi levi nasledn in tko naprej... Kok je blo smešn k smo skadil un ubogi deljen cigaret v pol minute k da bi bla to adnja stvar na svetu. Podajal smo si ga kot travo Smile

Navadt se bo treba na nov zakon :/





objavil(-a): evilwoman ob 16:03 komentarjev (3) ogledov: 23




sreda, 15. avgust 2007

Bogata v 2 dneh





Danes zjutraj sem kljub neizmerni lakoti pokukala v nabiralnik. Spletni, da se razumemo. Ponavadi dobim na naslov ogromno mejlov, like pošlji to v 10 dneh, pa se ti ne bo nič zgodilo.,,,bla bla bla

No, danes ni bila nobena izjema, le da je bila vsebina nekoliko drugačna. Pa poglejmo, kaj je dons zbudilo mojo šokiranost nad svetom... Kdor pozna stvaritelja tega wannabe mejla, nej si poišče kakšno strokovno pomoč, ker tole ni za nikamor.

Sej ne pravim, da ni nobene logike. To bo obrazložilo, zakaj so revni zmeraj revni (brez compa, se pravi ne morjo pošiljat tega vsemogočnega mejla) in bogati, ki jih pošiljajo 4x do 6x na dan. Jaaaaa to vse razloži. Dnar pa kar pada z neba. Bo že res, če je to napisu froc str 11 let!! Razz Ah dajte ljuđi no!!

Sem vidla že mnogo takih mejlov, ampak dajte no. Tale je šel pa preko vsake meje.

Denarni Angel


To je denarni angel .

Pošlji ga šestim prijateljem ali sorodnikom

In postal boš bogat v 4 dneh.


Pošlji ga dvanajstim prijateljem ali sorodnikom

In postal boš bogat v 2 dneh.


Ne šalim se . Prejel boš nepričakovan dobiček.

Če tole zbrišeš, boš pa beračil.

Verjemi mi!!!

Sej ne pravim, da ni nobene logike. To bo obrazložilo, zakaj so revni zmeraj revni (brez compa, se pravi ne morjo pošiljat tega vsemogočnega mejla) in bogati, ki jih pošiljajo 4x do 6x na dan. Jaaaaa to vse razloži. Dnar pa kr raste na vsakem borovcu a?!

Bo že res, če je to napisu froc str 11 let!! Razz Ah dajte ljuđi no!!

Sem vidla že mnogo takih mejlov, ampak dajte no. Tale je šel pa preko vsake meje.

Zdej pa pejte vsi primitivci; copy paste in že si Donald Trump!!





objavil(-a): evcy3 ob 12:00 komentarjev (7) ogledov: 16




sreda, 15. avgust 2007

HE IS BACK



WWWWWWWWWWWAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA HE IS BAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAACK Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Pijanček Pijanček Pijanček Pijanček Pijanček Pijanček Odbijalček Odbijalček Odbijalček Odbijalček Radioaktivno Radioaktivno Radioaktivno Radioaktivno Radioaktivno Radioaktivno

dolgo sm cakal ta dan, da dobim koncno njegov SMS, da je spet v Sloveniji...DOOOOMAAAA in ne 2000km stran od mene...

....koncno se spravim k ucenju...odzenem vse svoje misli stran...se skoncentriram na debelo bukvo (700 strani jaw: ) da se zacnem ucit...ker me caka izpit naslednji petek...in kar naenkrta zaslism tihi zvok mobitela ''twit twit sms'' ...sam jaw: kdo me bi spet rad Mr. Green in ko vidim nejgovo ime na zaslonu....mi začne Srček utripati 110 na minuto...uuuuffff povecan pulz, metuljcki v trebuscku...najezena koza....

...ko preberem SMS in vidim, da je poslal iz 'domače' stevilek - izslovenskega operaterja.....mi v ucke pridejo solzice...solzice srece, veselja, radosti in upanja...da bova koncno skupaj Embarassed ce nama rata...mogoce sm ga pa res skoraj eno leto cakal...mnogoce smao za to, da probava...in sem bila vecini nedostopna...sam vseeno...I WANNA HAVE HIM!!! HIS BODY SOUL... EVERYTHING

prva misel ki mi šine skozi glavo....WAAAAAAAAAAA HE IS BACK Very Happy Very Happy Embarassed spet bojo nepozabne noci, dnevi, ure, minute...o katerih sva skupaj sanjala....o katerih sva se menila...se smao preko kamere lahko 'dotaknila' en drugega....

JA....NAZAJ JE Very Happy Very Happy Very Happy

me je kr malo obrnilo Very Happy

fa Evil or Very Mad k kok sm ga pogresalal....





objavil(-a): *CaTh* ob 11:46 komentarjev (14) ogledov: 21




sreda, 15. avgust 2007

Nitka



Ja, ujela sem se vate... Popolnoma, tko, da ne morem več normalno dihat,... tko, da se tresem če si zravn,.. tko, da dejansko verjamem k se zbudim da ležiš poleg mene, in me pogled na speštano blazino spravi v realnost. In ne vem zakaj še provociraš, zakaj mi ne pustiš da se zgubim in se potem spet spravim h sebi. K tko ne morem več... K je med nama samo še drobcena nitka k bi jo mogu edn pretrgat. Zase vem, da nimam moči. Res- če sm se trudla in bla močna in dala vse od sebe, nism mogla. Ti pa samo še čakaš. Al še to ne.

Najhujše je to, da ne vem če je vse samo iluzija. Da si samo predstavljam, da najini pogledi zanihajo v brezčasju, da se dotiki ne podaljšajo za sekunde, ki zame preveč pomenijo.

Najhujše je to, da ne vem, če tudi ti čutiš.

Ja, mogla sm to spravit s sebe,

živjo





objavil(-a): kabamba ob 02:29 komentarjev (2) ogledov: 15




torek, 14. avgust 2007

Najlepše darilo:)





Evo, pa sm še pred svojim 21. rojstnim dnevom dobila kar si že nekaj časa želim:

* končno sem sebe postavila na prvo mesto, začela sm živeti ZASE

* naučila sm se reči NE in se tega tudi držim

* naučila sm se spoznati moje prave prijatelje, kvazi prijateljice pa dala na stranski tir, pod etiketo 'rezerva' Smile tako kot oni mene

* počnem kar mi paše in ko mi paše... počutim se najbolj svobodno in neodvisno od drugih

* znam ločiti med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi

* ne sekiram se za vsako pikico, če gre kj narobe

* spremenila sm videz, garderobo in... počutim se tko sexy kot še nikol Very Happy

* in za konec... ko sm stopila na tehtnico in ugotovila da bom imela za 21. rojstni dan toliko kilogramov kot za svoj 16. rojstni dan, sm se odločla, da si spečem eno veliko čokoladno torto Very Happy Very Happy Very Happy

Kaj mi še fali? NIČ.





objavil(-a): T3jchY ob 17:05 komentarjev (4) ogledov: 17




torek, 14. avgust 2007

Kadilski zakon...what the fuck?!!



Če zdej ne dobim pljučnice, je pa nikol ne bom dobla. Vsak večer, ko s kolegico sedima na terasi kakega kafiča in pijema tisti deci, me zebe ko psa. Sej vem, da si zdej mislite, ka pa ti je treba kadit, sam vseen. Tale zakon je too much. Čist narobe zastavljen. Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi blo prepovedano kajenje, kjer je bilo do sedaj in pa v restavracijah, ker se pač tam prehranjujemo...ampak v barih in diskačih pa bi ljudje le kadili. Malokdo bo zaradi kadilske novele nehal kaditi...veliko pa jih bo zbolelo. Če prej ne, pa pozimi. In kako bodo zgledali rojstni dnevi...bo pol zaključene družbe zunaj in pol notri?!

Sicer se strankarsko ne opredeljujem, se mi pa zdijo tipi in tipice iz sns carji...upam, da jih bo ustavno sodišče upoštevalo, ker se lahko kaj hitro zgodi, da še alkohola ne bomo smeli več piti po gostilnah!

P.S. Gospod Živina je s familjo na morju, niti glasa od njega....k'k za**bano je bit lubica!!!!!





objavil(-a): Beyonce ob 15:04 komentarjev (28) ogledov: 10




torek, 14. avgust 2007

TO sem JAZ !!





Moja hisa.. 30 metrov stran od morja.. iz balkona razgled na celo jadransko morje.. veliko dvorišče.. jaz sem vesela da živim tukaj.. in mislim da ni nič narobe s tem da smo včasih ponosni na to kar imamo.. Moj razgled iz balkona je zlata vreden..in ne dam ga nikomur.

Od kadar sem prišla ta forum in nekaj ostalih se ni spremenila samo moja koža, ampak sem se tudi jaz. Končno sem začela delat stvari katere me zanimajo. Zanimamajo me ljudje, zanimajo me njihove težave in kako jim pomagat. Rada ugotavljam napake, ki jih delajo najstniki pri ravnanju z kožo, rada svetujem in iščem vsakič boljše in cenejše rešitve.

Rada berem.. in rada odkrivam nove stvari...čeprav ne nameravam bit kmalu noseča, sem prebrala vse knjige o nosečnosti in negi otrok.. ker rada stvari vem.. ker rada vem več kot drugi...ker rada zanimivosti povem naprej..in komu pomagam..

Zanimajo me živali, svet.. osebe.. Zanima me prodaja, med vikendi sem promotorka, vsako stranko ovijem okoli prsta in prodam veliko. Prodajam stvari v katere verjamem. Nikoli nebi mogla prodajat artikla v katerega kakovost dvomim.. Zato mi je to delo zanimivo..

Uživam na plaži...ampak vsako poletje sem kot črnc..pozimi sneguljčica..Nikakor se ne morem upret nevarni čokoladni barvi poletja..

Rada imam oranžno.. oranžna brisača, kopalke, majce...trak za lase, skodelica za jutranji čokolino, kozarci porisani z pomarančami, torba za na plažo, ... vedno se nekje najde košček oranžne..

Rada imam družbo, ne znam se ustavit govorit, rada imam samoto...rada berem knjigo do 4h zjutraj, in rada grem sama na plažo in uživam v samoti. Nekateri ne razumejo kako grem lahko sama na sprehod in sama na morje..

V avtu vedno odprta šipa...muzika vedno naglas.. 2pac...techno..Pink in mirne balade.. v vsakem komadu najdem delček sebe.. nekaj skupnega..

Rada imam romantične komedije ob katerih močim robčke, rada imam grozljivke, ko zaprem vse luči in uživam v akcijskih filmih..

Znam bit cukerček in znam se razjezit. Ne prenašam krivic in takrat se spremenim v vihar. Jezna znam bit in znam udarit tam kjer nekoga najbolj boli. Sprejet znam tudi take svoje slabe lastnosti..in živet z njimi.. jih skušat odpravit..

Se spreminjam.. ko nekdo pogleda moje slike ne verjame da sem to jaz.. enkrat ravni lasje..drugič zviti.. rdeči, črni, temno plavi, tudi blond so že bili...iščem samo sebe...še vedno..enkrat taka drugič drugačna, pa ne zato da bi ugajala drugim, ampak samo zato ker taka pač sem..

Mislim da se bom še dolgo iskala in to je najbolj zanimivo..vsak dan odkrivat neke nove stvari o sebi.. Smile





objavil(-a): cokolina ob 12:51 komentarjev (8) ogledov: 15




torek, 14. avgust 2007

R.I.P (naučila si nas veliko..)



Vedno pravijo, da se vse zgodi z razlogom ampak jaz ga v temu, kar se je zgodilo tebi, ne vidim..še vedno sem jezna ker se ni končalo drugače..

Po dolgem razmišljanju pa sem prišla do ugotovitve, da je tvoja zgodba lahko mnogim v opomin in pomoč, ter seveda razmislek..

Bila si super punca, oboževana z useh strani, vedno si dosegla kar si hotela..bila si zaljubljena, vesela, vsem pomagala…imela si cilje in bila srečna.. znala si uživat in s svojim nalezljivim veseljem osrečit druge.. bila si sonček šole..

Kako hitro se konača vse.. en dan si tu, naslednji dan pa vse izgubiš..

Zdi se mi da je tvoja zgodba v nauk nam, kako kratko je življenje in kako premalo ga ljudje izkoriščamo. Premalokrat povemo bližnjim osebam koliko nam pomenijo..
Ljudje smo polni jeze, vedno se nam nekam mudi, vedno se pritožujemo in za svoje probleme krivimo druge.. Človeško življenje je tek za Srečo in včasih se niti ne zavedeja da Srečo že imajo, da imajo otroke ki so zdravi, osebo ki jih ima rada, in vse pogoje za mirno življenje…in za cenit to kar jim je dano..

Zabetonirani v svoj svet drugi obstanejo in se ne znajo več premaknit, nimajo ciljev ne želj.. Vse se jim zdi brezveze..

Meni si Nika naučila, da ljudje premalo cenimo stvari in življenje nasploh.
Ko se ti zgodi nekaj takega.. da blizu tebe ugasne tako mlado zivljenje, se zamisliš…

In če kdaj nebom mogla več naprej zaradi sebe, bom se potrudla zaradi tebe, zate ki si imela tolko možnosti in različnih poti po katerih bi lahko šla a ti to ni bilo dovoljeno..






Jaz vam samo povem… življenje je kratko in začnite ga cenit pravočasno… In kar lahko naredite danes ne prelagat na jutri…ker ta jutri mogoče ne pride..



Nika...pocivaj u miru..Sad



objavil(-a): cokolina ob 12:47 komentarjev (7) ogledov: 15




ponedeljek, 13. avgust 2007

Razmišljam...



Poletje ima prov en poseben čar, neko moč, da mi vedno znova zmeša ljubezenske misli. Ponovno mislim nanj, pa čeprav imam fanta, s katerim sva skupaj že 3 leta. On je bil moja prva ljubezen. Nazadnje sva se srečala pozimi v Planici. Ni nama zmanjkalo tem za pogovor. Tista ura je minila kot pet minut. Nikoli se nisva dokončno pogovorila o nama. Vendar me še vedno zanima, če še čuti kaj do mene. Naj ga vprašam? Ko ga vprašam, kako kaj ljubezen, je vedno zelo skrivnosten. Je mogoče da noče priznati svojih čustev do mene? Nazadnje mi je rekel: Ful si luštna s to kapo. In kaj je s tem mislil??? Kj naj si jaz mislim?? Vse je dvoumno.

Prijatejstvo in ljubezen sta dve rastlini na istem korenu. Samo da ima ljubezen nekaj cvetov več.

In rastlina ima trnje na obeh poganjkih.





objavil(-a): lenčy ob 14:11 komentarjev (1) ogledov: 12




ponedeljek, 13. avgust 2007

Ljubi svojega sovražnika



Včasih srečaš ćloveka, ki ti je totalno antipatičen. Matej Lahovnik spada med te, vsaj zame.Ni mi bilo všeč, da se mu na vajah ni ljubilo niti govort. Včasih ena sama gesta pove čisto vse o človeku. Ne maram hoch asistentov. Ker mi je bil on tako antipatičen, mi ni uspelo takoj narest izpita. Takrat sem hodila na Tae Bo, ki je ena najboljših vadb za izoblikovanje telesa. Pol leta kasneje sem imela radiatorčke na trebuhu, seksy. Enkrat je inštruktorica rekla, naj si predstavljamo koga, ki ga sovražimo med udarjanjem na full. Potem je rekla naj si osebo predstavljamo v komični vlogi. Lahovnik je tako postal velikonočni zajček. Imam dobro domišljijo…

Potem sem med učenjem slučajno gledala oddajo o Mozartu in povedali so, da ima vsaka klasika stimulativni vpliv na možgane, kadar se učiš. Mozarta nimam doma, mi je mami kupila Bacha. Meni Bach zveni čist solidno. Najljubši mi je Air od Bacha. Tako sem se nekaj časa učila ob Bachu. Ne vem točno kdaj se je zgodil magic moment in se mi je stvar končno odprla. Morda že pri zajčku? Izboljšala sem prejšnje znanje za 20%.

V eni od knjig od Dalai Lame piše Ljubi svojega sovražnika. Meni se to zdi malo kontradiktorno. Kako zaboga lahko ljubiš nekoga, ki ga sovražiš?

Da bi se učil tolerantnosti, potrebuješ nekoga, ki ti dela probleme. Sočutja se ne moreš učiti od prijateljev. Sovražnike potrebuješ, da ob njih prakticiraš tolerantnost, zato ni razumnega vzroka, da bi do takih ljudi, ki ti lahko pomagajo gojil bolne občutke.

Ker jih potrebuješ, jih imaš lahko rad. Z vsakim živim bitjem lahko nekaj prakticiraš. Zato smo vsi tukaj skupaj. V resnici si nihče ne želi trpljenja, pač pa vsi hočemo srečo.

Pravica do premagovanja trpljenja in sreče je dana vsem. Potemtakem, ko spoznaš, das mo vsa živa bitja enakopravna v obojem, tako po želji po sreči kot pravici do nje, lahko avtomatično začutiš simpatičnost in bližino z vsem živim. (Dalai Lama, Vir: Šambala, Tomo Križnar)

Tibet, Snežna dežela, leži visoko, najbljižje nebu. Tibetancem so prvi sosedje bogovi. Imeti boga za soseda ni slabo. Če za soseda nimate boga, naj bo vsaj božanski, ha,ha.





objavil(-a): mačka7 ob 01:26 komentarjev (0) ogledov: 23




ponedeljek, 13. avgust 2007

Changes in my life...



Chris Lake je dobro rekel - Sometimes you gotta take chances... Kaj pa meja????

Včasih se mi zdi, kot da neprestano tvegam. V trenutku se odločim, naredim in nato namesto veličastnega zadovoljstva nastane velik dvom, vprašaj... Ali je prav? Ma ko bi obstajal nekje nekdo, nekaj, kar bi mi lahko potrdilo, da to kar delam vodi v željeno smer. Ali je res vse tako relativno in je vse point of view? Morda pa je moje življenje takšno kot si ga želim, le da ne gledam iz pravega kota....

Depresivna misel, ki me nenehno utruja in mi ne da miru... Ali delam prav???????? Pustila sem sanjsko službo z dosego drugega dela sanj... Ali so potrebne tako velike žrtve? Ne vem, verjetno si postavljam cilje na preveč različnih koncih. Cilje, ki mi pomenijo toliko, da me vsakič odločanje o prioriteti vrže v obup in pojavi se moreča misel: "Kaj je prav?"

Spet sem tu, na življenjskem razpotju. Ponovno sem tvegala in šla po novi, neznani poti. Upam, da ni samo moja muha in naveličanost. Tako upam, da bo od tukaj naprej ta cesta vodila v 1 smer, brez glavnih križišč, ker sem že utrujena od odločanja, sprememb, dvomov...

Wish me luck! Smile





objavil(-a): Mrvica ob 01:01 komentarjev (4) ogledov: 10




nedelja, 12. avgust 2007

relationship...



it's official... vsaj med nama... sva se dokoncno dogovorila...oz. kako bi rekli...jaz sem koncno dojela da je to to... on je itak ze vedu... Wink in zdej sva par... vsak zase ampak se zmeri skupi... ceprav je 6 ur proc od mene- t.j. z avtom... ampak kr veva da bo tole slo... in vsak dan ki sem ga prezivela z njim je bil bolj popoln...

vcasih se kr mal ustrasim...da je too good to be true...in se pol spet mal zamislm nad sabo...da zakaj pa ne...zakaj si pa jaz ne zasluzim popolnosti...Wink

in vsec mi je vse... na njem...vse kar pocne...vse kar pocneva skupaj... vsak najin pogovor... vsako najino skupno prezivljanje dneva... vsec mi je kako kuha...kako pomiva posodo... vsec mi je ko zaspi z mano... vsec mi je ko se zbudi z mano... najbolj od vsega mi je vsec da se lahko z njim vse pogovorim... o vsem... ni tabu tem... morda je prednost to da sva bila na zacetku prijatelja...ceprav sva oba vedela ze takoj da je to to... in kljub vsem uzitkom, kljub vsem poljubom, crkljanju...

mi ogromno pomeni ravno to da se lahko o vsem pogovoriva... da mi zaupa vse...da vem da lahko jaz njemu vse povem... vse... najbolj zaupne stvari, najbolj moje stvari, za katere sem mislila da ne bom mogla nikomur povedat...

vsec mi je da me poslusa... in da tako resno vzame vse kar mu povem... vsec mi je njegov smeh... preprosto rada ga imam... cel paket... vse...

in upam da se vsem zgodi kaj takega.... coz I'm loving every second of it....Wink

uzivajte





objavil(-a): sonce82 ob 22:47 komentarjev (1) ogledov: 21




nedelja, 12. avgust 2007

tvoje laži



TVOJE LAŽI

vsaka beseda boli.

boli, kot bolijo laži...

vsaka beseda je laž.

laž- to je vse kar imaš...

sovražim preklete laži,

ki izvabljajo solze iz oči,

tvoja lažna opravičila,

ki ne bodo ničesar spremenila...

laži mi, dokler me še imaš.

laži mi, to je vse kar znaš.

ko mi bo dovolj laži in solza,

bom zbrala moč in šla.





objavil(-a): ninch777 ob 15:29 komentarjev (4) ogledov: 17




nedelja, 12. avgust 2007

Majhne, a nadležne





Te preklete mravlje me že spravljajo v obuppppppppp!!!!!!!!!!

Zadnjih 10 dni se borim z vojsko mravlj. Sej so zelo marljiva bitja, ampak so nadležna ko sam satan! Pismu, povsod jih imam; na balkonu, v dnevni, kuhinji, svoji sobi, hodniku, kopalnici,....you name it. Nastavila sem tiste pasti za faraonke - nič ne pomaga. Špricala sem s strupom - nič ne pomaga. Male pizde se še vedno sprehajajo po mojem domu! 2 not v luknjo - 50 ven iz luknje. Sej me na začetku niso motile, sam predstavljajte si, da si naredim zajtrk, sežem po hruhu in tam zagledam 100 mravelj. Nagravžno! Ker me mine apetit, zabrišem vse skupaj v koš za smeti. Ne daj bog, da pustim kozarec s sokom 2 uri na polici ... napadejo kot mrhovinarji (začuda mi vsaj v kavo ne zlezejo). Včeraj sem segla po kupu perila, da jih operem ... hmmmmm, tudi tam so bile mravlje. WTF? Kaj imajo tam za početi????? Z največjim užitkom sem jih zabasala v stroj, pa naj imajo smrtno kopel!!!! Prasice! Obupana nad iskanjem njihove gospodarice, sem se odločila, da danes švignem na morje, jutri pa novo poglavje v boju z njimi .... Jim bom že dala vetra - ali pa one meni Sad





objavil(-a): lenca mi ob 09:24 komentarjev (12) ogledov: 23




sobota, 11. avgust 2007

Zarečenega kruha....kako že?...aja... Se največ po



Lep pozdravček po zeeeeeeeelo dolgem času.... Sem že mislila,da ne bom imela več kaj povedat...pa so se spet pojavle teme in stvari o katerih moram pisati in jih tako nekomu zaupati... (pa čeprav širni Sloveniji).

Gospod Živina me je spet popolnoma okupiral....ampak gremo lepo po vrsti. Po mesecu in pol se je ponovno pojavil v lokalu kjer delam... ves pocukran in slinast....in valda sem padla na njegove lepe besedice. Spet sem kot v transu...briga me če me ljudje vidijo z njim, govorijo o meni in se čudijo kako lahko ima tako mlada punca tok starejšga tipa. Briga me. In tako sama sebe zalotim pri premišljevanju, da sem se pravzaprav zaljubila. In to zeeeelooooo. A nisem v zadnjem ali predzadnjem blogu napisala, da je končano. Ja itak!!!! Ne vem če mi bo to kdaj popolnoma uspelo. In zdaj, ko me je popolnoma zmešal, da pozabljam na vse okoli sebe in mi je vseeno, če moj mišek vse izve, je odšel z družino na morje. Od njega nobenega glasu, jaz pa norim in si prisegam, da se mu ne bom javila na telefon, ko se vrne....Ja itak!!!!!! To bom storila brez pomišljanja.... ker sem se zaljubila....

A nisem nekoč nekje napisala, da je končano?!





objavil(-a): Beyonce ob 09:05 komentarjev (7) ogledov: 16




petek, 10. avgust 2007

skrbi me





že od nekdaj sem skrbela. za sestro, za prijatelje, za sorodnike in zase. zase bolj slabo, ampak vendar. vedno sem skrbela, da se vsi dobro počutijo, da imajo, kar rabijo, da vejo, da lahko vedno računajo name... ko je imel kdo od bližnjih težave, sem se s tem obremenjevala bolj kot on sam. skrbelo me je za moje drage in še vedno me. taka pač sem. je**t ga. ko pa sem se sama znašla v takih ali drugačnih težavah, ko sem zbolela, ko me ponoči ni bilo domov, kdo je skrbel?... no ja, starši gotovo ne. morda moja najboljša bejbika, ko sem ji povedala, kako sem ga lomila... Razz s časom sem prišla do ugotovitve, da ni vredno skrbeti za ali celo namesto nekoga, ki mu je itak bolj kot ne vseeno zame. zakaj bi se sekirala, če bo ta in ta sošolec naredil izpit ali esej ali karkoli, ko pa njega ni skrbelo, če bom naredila jaz? in zakaj bi se nek drug sošolec zanašal na to, da bom jaz poskrbela za njegov esej, če pa mi ni nikoli v ničemer pomagal? v redu, eno je prijateljska pomoč, toda izkoriščanje je nekaj čisto drugega. in zakaj bi skrbela, ker očeta ob enih zjutraj še vedno ni domov, če pa on ne opazi, da me ni bilo celo noč? itd...

potem pa sem spoznala mojega dragega, ki je ne le skrbel zame, ampak SKRBEL. in to na nevsiljiv, nepokroviteljski način, skrbel kot nekdo, ki mu ni vseeno zate. tako kot sem jaz včasih za druge. skrbelo ga je, če sem se sprla z materjo, če me je bolela glava, če sem zbolela, če sem bila zmedena, nesigurna... tudi mene skrbi zanj. težave v službi, posledično s starši... zdaj pa še z zdravjem. že nekaj časa sem sumila, da ni vse v redu, danes pa mi je to potrdil. srce, želodec, sinusi, črevesje... strah ga je, da ni kaj resnega. tudi mene je strah in skrbi me. obljubila sem mu, da bom vedno ob njem, ne glede na izvide. kako tudi ne, ko pa sem našla nekoga, za kogar je vredno skrbeti.





objavil(-a): ninch777 ob 18:43 komentarjev (3) ogledov: 13




petek, 10. avgust 2007

Kar se ne konča...



Tudi ti nekoč boš videl več kot sebe
Tudi ti nekoč pogrešal boš objem
In želel si, da drugače bi bilo,
Da povedal bi vse tisto,
Kar moral bi, a ni šlo.


Kar se ne konča, ostane le na pol,
In ne zasluživa, da obstaneva!
Preveč sva dala si, da zavrgla bi,
Tisto vse, v kar sva verjela, naj ne umre.

Ko boš videl prazno mesto poleg sebe,
Ko se spomnil boš na topel moj objem,
Zaželel si da drugače bi bilo
In takrat morda povedal, vse kar moral bi...
...a ni šlo


Kar se ne konča, ostane le na pol,
In ne zasluživa, da obstaneva!
Preveč sva dala si, da zavrgla bi,
Tisto vse, v kar sva verjela, naj ne umre.

Saj ustavila sva se na pol poti
In še je čas za naju.

Preveč sva dala si, da zavrgla bi,
Tisto vse, v kar sva verjela, naj ne umre.

Tole besedilo je pa čista resnica v tem trenutku.... tisti kateremu je namenjen, pa že ve zakaj. Upam sam, da mu bo nekoč žal (čeprov tega vrjetn ne bo nikol priznal)... Js grem naprej, sm se pobrala. Ne rabm te več!

Rabla sm svoj čas, da sm se odločla, pobrala... in zdj stojim tuki boljša kot prej (čeprov zate nism bla nikol dost dobra, ker si pač wannabe mr.perfect). Vem kaj sm s to odločitvijo pridobila, vem da sm veliko boljša kot sm bla in ja, spet se zavedam, da si lahko dobim veliko več kot mi lahko ti nudiš. Pa čeprav ti tega ne boš nikol priznal... sam veš kaj... boli me zate in boli me kaj si ti mislš! Ne da se mi več ukvarjat s tem... Ne rabm več poslušat tvojega pametovanja! Tipi stojijo v vrsti pred mano, tko da...Smile NE RABM TE VEČ!!!! Znam živet brez tebe!





objavil(-a): T3jchY ob 12:16 komentarjev (7) ogledov: 17




četrtek, 09. avgust 2007

Prijateljstvo - HVALA VAM





najino prijateljstvo in prijateljstvo tudi kater druge dive, se je zacelo prav tu naDivi Wink in se je ohranilo in razpletlo v nekaj, cesar ne dobis tako zelo lahko...

nekaj pozdravckov v Caffe točkici, nekaj besednih iger...nekaj ZSjev, stevilka, kofi...ko sem bila js vsa boooga...in sm jo vlekla po hladni ljubljani sredi novembra...po celem dnevu vaj se mi je zalustala kitajska...in sem jo prosila, ce greva na kosilo in ni imela nic proti...cvek, kosilo, smeh...ni mankalo nic...samo cas je bezal in se ji je potem mudiloz vlakom domov Wink tako je bilo se nekaj sms-ov, kasneje pa MSN in pogovri, klapeti... Very Happy intudi vsak dan (skoraj) pozdravcek v albumcku, ki ti pricara nasmeh na ustnice in polepsa se tako zamorjen in toroben dan...

ja pikica* to si ti....ki si moj angelcek, brez katerega bi bilo tezko v tem krutem svetu...v svetu polnega zla, nevoscljivih obrazov in zelja.... HVALA ker si to kar si in si me sprejela tako kot sem in da ti lahko zaupam...in delim s tabo se take in drugacne zadevice...pa če je to tudi samo cvek in da se pi***s na svojega Srček: Mr. Green

seveda tu pride na vrsto tudi se katera divica...kot je happy kot happy...katera je preprosto en velik Srček: ....ona tocneo ve koloko je ura...kot da me bi prebrala...kaj mislim...o cem razmislam...kaj me tare...zna pricaratpravi nasmeh na obraz in zna narediti da je vse kot mora biti...no seveda, skoraj vse Objem tudi njej HVALA

BlackMagicWoman: bejbika, ki mi poslje sem in kek kak sms-ek in pozdravcke iz totega Maribora Wink...bejbika, ki je na mestu in sem vesela, da jo imam ob sebi Objem ...lahko recem, da ena drugo na nek nacin tudi spodbujava in da si stojiva ob strani...ceprav je se ne poznam tako zeelo dobro Embarassed in upam, da jo bom spoznala se bolj Very Happy HVALA TI!!!

nasa fasion girl, jup...prav mate GlamLady, ki sovraži ce ji receh galmy...zato je ona preprosto martini girl...ze ve zakaj Wink Mr. Green pove cloveku vse naravnost v obraz in ne spara besed...zato mi je prav faca in bejbika, ki ve ke se jo glava drzi...za nekatere reci...like fasion Wink HVALA TUDI TEBI!!! ko me moras kdaj prenast, ko ti jokcam...na msnju...sam to tudi pride in pase k prijateljstvu...

Zahvlala gre tudi: Ninelle, Carmen, Lenci, A&D, anabelle....pa se se katera Divica najde...

HVALA VAM, da lahko z vami delim nekateres svtari in tudi trenutke Surprisedbejm





objavil(-a): *CaTh* ob 19:47 komentarjev (12) ogledov: 20




četrtek, 09. avgust 2007

Solidarnost slovencev



Ne glede na stereotipe o Slovencih, da smo nevošljiv in zaprt narod, lahko rečem, da smo zelo solidarni! To lahko potrdim s tem, da je že 2 dni gužva na Šlajmarjevi 6.

Po spletu kroži E-mail o pacientu Urošu P., pravtako so v sredo in včeraj preko medijev pozivali ljudi naj darujejo kri. Namreč, gre za pacienta, ki je preživel levkemijo s tem, da je imel presaditev kostnega mozga. Med samo transfuzijo je pacient prejel ogromno krvi in s tem tudi antigene. Že zaradi njegove redke krvne skupine in teh antigenov je zanj resnično težko dobiti ustrezno kri. Javnost se je odzvala ... Na moje presenečenje - zelo pozitivno! Že ko sem zjutraj (ob pol sedmih) prišla v službo je bila kolona. Skozi dan so ljudje prihajali in prihajali. In tudi ob odhodu je bila gneča. Ljudje kličejo in sprašujejo o pacientu, kako je z njim in kako lahko pomagajo. Večina bi rada dala le vzorec svoje krvi, da vidijo, če je ustrezna. Vendar vsem svetujemo, naj darujejo 4 dl, kajti četudi imajo AB + ni nujno, da ta kri pride do njega - zaradi antigenov. Naj vam razložim - v sami krvi imamo ljudje različne vrste antigenov - nekatera so pomembna druga spet ne. Na vse pa moramo biti pozorni saj lahko med samo transfuzijo pride do reakcije pri pacientih. Te reakcije niso življensko nevarne npr. vročina, slabost, itd ... pa vendar si želimo takih reakcij čim manj. Ljudi vseeno spodbudimo, saj Uroš P. ni edini pacient. Čez poletje so ljudje na dopustih in zaradi tega pride do velikega pomankanja krvi, medtem ko so pacienti še vedno v bolnišnicah. Priznam, da tudi sama v preteklosti nisem razmišljala o darovanju, ko pa sem nastopila v tej službi sem dojela kako pomembna je kri. Same krvi in njenih komponent se na da nikakor drugače nadomestiti. Zato tudi sama redno darujem. Ker se zavedam, kako minljivo je življenje in da se lahko v rešilnem vozilu tudi sama znajdem. Mislim, da so se tega ljudje sami zavedali, ko so gledali prispevek v medijih. Res sem bila presenečena nad odzivom. Danes, ko sem šla po kavico v kuhinjo, sem zagledala staro gospo, ki je čakala v avli in zaradi gužve je segla v svoj ceker, potegnila ven igle in pričela plesti pulover. Gospa se je tako zamotila in čakala, da jo pokličejo. Meni je bila tako prikupna, da sem ji enostavno svojo kavico odstopila in sebi šla iskat novo ... z nasmeškom seveda! Solidarnost ljudi me je ganila. Lepo je videti, da ljudje znamo skup držat, ko je pomembno ... ko gre za življenja. Da ne obstajajo le egoisti in iskoriščevalci! Da obstajajo tudi humani ljudje.

Iz dna srca se zahvaljujem vsem, ki ste prišli! Ker je vedno več bolnih ljudi, verjemite, da je vaša kri pomembna!





objavil(-a): lenca mi ob 16:09 komentarjev (7) ogledov: 26




četrtek, 09. avgust 2007

pogresam te





pogresam tebe, ki si daaalec stran,...2000km severno Crying or Very sad , a vseeno blizu...ker si v moje srcku

pogresam te, ko te ni,

pogresam te, ker me ne znan noben tako nasmejati, kot ti....kadar se pačis preko wab cam...

pogresam vse najine trenutke prezivete skupaj... pozimi....sprehodi, kopanja...vse Embarassed

pogresam tvoje sexy telo in tvoj izraz na obrazu, ko zelis da nism slabe volje

poresam tvoje izivanje...

skratka POGRESAM VSE kar je povezano s tabo...dragi moj prijatelj





objavil(-a): *CaTh* ob 12:39 komentarjev (9) ogledov: 53




četrtek, 09. avgust 2007

parfum



včeraj mi je dragi prinesel parfum. kar tako. christian dior- dune. seveda sem bila navdušena nad presenečenjem! potem pa sem ga odprla in veselje je nekako splahnelo. vonj je bil močan, oster... običajno namreč uporabljam nežne sadno cvetlične parfume, ne pa močnih in izrazitih. vendar sem se nadišavila z njim dragemu v veselje. bil je tako srečen... objel mi je in mi rekel, da ga ta vonj močno spominja name. sprva nisem razumela, zato sem čez dan razmišljala o tem. vsakič ko sem povonjala svoje zapestje, sem bila bolj presenečena. oster vonj je izpuhtel, ostal je nežen, sladkoben in topel vonj negnoja in potonike. omamno! do večera sem vedela, kaj je hotel povedati s tem, da ga vonj spominja name. na prvi vtis tudi jaz delujem močna, celo ostra, vendar čez čas postanem nežna, topla, prijazna. kot moj parfum.

danes sem se spet nadišavila. dragi je navdušen. tudi meni je všeč toplina in domačnost, ki mi ju prikliče vonj. kar pa ne pomeni, da se bom odrekla svojim sadno cvetličnim parfumom Smile

dune bom uporabljala ob posebnih priložnostih. hmm, le kako bi se ujel s korzetom, ki sem ga kupila nedavno?





objavil(-a): ninch777 ob 10:56 komentarjev (1) ogledov: 15




sreda, 08. avgust 2007

caught in the act..



danes sem se po dolgem času spomnila na tako oboževane fante.. meni najbolj pri srcu je bil Eloy.. in sem v youtube vtipkala Eloy de Jong.. ima nov komad (Angel in disguie)..ful lep komad.. in na dan so mi privreli vsi spomini..občutki.. in ugotovila, da so še vedno zakoreninjeni globoko v mojem srcu..

http://www.youtube.com/watch?v=bCBBbp_G7Mk&mode=related&search= .. ta komad so zaigrali na zadnjem koncertu..ko so vsi sedeli ob klavirju.. na oči so mi skoraj pritekle solze.. ugotovila sem da jih pogrešam.. pogrešam njihovo glasbo.. pogrešam svojo mladost..ko je bilo vse tako brezskrbno.. in zdaj vem kako sem imela lepo mladost.. kako so mi jo oblikovali tudi ti štirje fanti..

seveda sm hodila po vseh koncertih..metala medvedke.. najbolj srečna sem bila ko sem eloyu na koncertu segla v roke in mu gledala direktno v oči.. takrat sem bila ne v devetih, ampak v desetih nebeseih Smile

in moram priznati, da se ob gledanju in poslušanju caught in the act ta trenutek počutim mlajša 10 let.. imam toliko energije.. in počutim se srečno.. ker mi pomenijo neko varnost.. mi dajo občutek da bo vse v redu.. in hvalabogu da obstajajo spomini.. ki nas lahko popeljejo v svoj svet, kjer se realnost vsaj za 5 min umakne.. in vem, da bom v fantu vedno iskala to, kar so predstavljali oni, pa če je še tako bedno..

CITA FOREVER (L) ..





objavil(-a): punchy_ ob 20:32 komentarjev (7) ogledov: 28




sreda, 08. avgust 2007

JERY SPRINGER ˝ŠOV˝



kot ste že lahko opazili se je na naših malih zaslonih spet pojavil sloviti wannabe šow jerrya springerja..že na začetku oddaje sem bila opozorjena, da čem še slućajno otrok da se naj odstranim iz pred televizorja, ker je oddaja neprimerna za otroke..začne se s tam da se publika na vso moč dere JERRY, JERRY..(to me spominja na malo šolo ko smo tako klicali dedka mraza..in deda se ni hotel prikazati dokler se nismo drli dovolj na glas)..glej ga zlomka vsemogočni JERRY se pojavi in napove začetek oddaje..najprej na oder skoči 100 kilska mamka brez majce(hvala res za lep pogled) za njo prileti 3/4 lažji mož, ki natepava njeno sestro, zraven pleše v striptiz baru, potem pa s skupnimi močmi ugotovijo da njegova sumoborka(žena) spi z njegovim fotrom ..vname se pretep, tu svojih zmagovitih 5 minut dočaka redar steve ki poseže vmes..in tako se oddaja naddaljuje v nedogled...

ali mislite da je prav da predvajajo takšne bolane in pomilovanja vredne oddaje? mislim da ta oddaja ni neprimerna tudi za otroke ampak tudi za nas





objavil(-a): Luda_mala ob 20:04 komentarjev (6) ogledov: 14




sreda, 08. avgust 2007

Žive Sanje





Ko se zgodi nekaj tako neverjetnega, da skoraj ne more bit resnično, rečemo uščipni me. Da preverimo, če slučajno ne sanjamo. Ker v sanjah ne čutimo.

Kaj pa, ko so sanje tako zelo žive, da bi lahko bile resnične? Kaj pa, ko te v sanjah nekdo objame in začutiš toploto, in slišiš bitje njegovega srca?





objavil(-a): Barbie ob 15:48 komentarjev (2) ogledov: 26




sreda, 08. avgust 2007

o včeraj



cel dan je bil popolnoma zavožen.

najprej izvem, da ne bo nič z mojo začasno službo. drugi potencialni delodajalec je "trenutno nedosegljiv" že cel teden. prijateljica je odpovedala kavico. in kot da to še ni dovolj, me je moj dragi celo popoldne pustil samo. grr!

poleg vsega tega še vedno ne vem, ali naj še naprej (očitno bolj kot ne neuspešno) iščem službo ali naj se kljub vsemu vpišem v višjo šolo. to bi prineslo cel kup dodatnih zapletov, vendar bi nekako rešilo situacijo. odvisno od "trenutno nedosegljivega" potencialnega delodajalca- če me vzame v službo, ne grem v šolo. še. druga stvar, ki me nekako mori pa je moja mati, s katero se že nekaj mesecev ne pogovarjava. pa ne po moji krivdi! sama je kriva, kaj pa verjame neresničnim govoricam in mi govori da sem bila tako in tako nezaželjena... tudi prav, draga mati.

hvala bogu za mojega dragega, ki me je zvečer presenetil s toplo kopeljo, v kateri se mi je pridružil in me pocrkljal...

pa le ni bil tako zavožen dan.





objavil(-a): ninch777 ob 10:46 komentarjev (0) ogledov: 12




torek, 07. avgust 2007

Bitka spolov



Odgovorimo na starodavno vprašanje - kdo se ima bolje; dekleta ali fantje? Da takoj na začetku razčistimo: ne, nisem feministka niti emancipatorka; ta gibanja so bila nujna v določenem zgodovinskem kontekstu, ki je že zdavnaj minil, danes obstajajo pomembnejša vprašanja od tega. Zatorej poglejmo stvar z bolj simpatičnega vidika.

Dekleta lahko počnejo vse, kar počnejo tudi fantje, za nameček pa še vse tisto, česar fantje ne smejo. Prvi primer: dekleta lahko nosimo krila, žive barve, cvetje v laseh, saten in šminko za ustnice. Obenem lahko nosimo kravato z obleko in smo pri tem nenavadno seksi, lahko pijemo konjak in smo zato poznavalke, lahko obvladamo vožnjo in nas zato občudujejo. Po drugi strani fantje ne smejo jokati - kar je seveda svojevrsten ventil za nakopičena čustva - ne morejo nositi visokih pet, omejeni so z barvami in stili, divja in spretna vožnja avtomobila pa naj bi bila samoumevna, zato se dekleta le škodoželjno nasmehnemo ob pogledu na fantiča, ki ne zna bočno parkirati. Same znamo namreč takšno situacijo spretno izkoristiti: v visokih petah zapeljivo stopimo iz avtomobila in, glej ga zlomka, okoli nas se nagnete množica dečkov, ki so pripravljeni pokazati svoj primitivni nagon po dokazovanju spretnosti.

Dekleta nismo obremenjena z velikostjo. Velikost je pomemben samostalnik v svetu moških - pravzaprav se vse vrti okoli njega: je sinonim za uspeh, denar in srečo. Dekleta se znamo zadovoljiti z malim - v svojih pomankljivostih najdemo prednosti, obenem pa znamo izpostaviti svoje najboljše atribute. Kot sem že omenila: kar se tiče modne industrije, moški nimajo veliko manevrskega prostora, kar seveda zmanjšuje možnosti za prikrivanje drobnih napak. Si predstavljate svojega fanta v enodelnih kopalkah - za njih se je odločil, ker se posledice zime poznajo na njegovem trebuščku Smile

Enkrat na mesec imamo dekleta možnost izkorisiti joker kartico, ki smo jo poimenovale PMS. Moški podobnih izhodov v sili nimajo - če že, le enkrat v življenju, kar so poimenovali kriza srednjih let. Sploh smo pa super, če kakšen mesec bonusa ne izkoristimo; kar naenkrat smo "vedno dobre volje in nasmejane". Ljubko, kaj ne?

Dekleta lahko gledamo pocukrane filme, ob njih uživamo in porabimo cel zavojček paloma robčkov, iz kina pridemo razmazane zaradi prevelike količine maskare in zabuhle okrog oči, pa se še vseeno le enkrat ljubko nasmehnemoin nihče več nas ne bo gledal čudno. Fantom je nerodno že samo izstopiti iz kinodvorane, v kateri so vrteli Sleepless in Seattle. Ko bolje razmislim, lahko dekleta storimo kakršnokoli neumnost, pa nam bo z malo koketnosti in ljubkosti oproščenoSmile

Dekleta imamo vrojeno intuicijo, ki je moški ne poznajo. Bolj ko se po njej ravnamo, bolj smo zveste same sebi in bolje nam gre. Po malem smo vse ljubke manipulantke - a ne v slabem smislu. Svoje želje znamo posredno izraziti in z dejanji svoje ljube napeljati v uresničitev lastnih želja. S tem ni nič narobe in priznajte, da ste že kdaj v zlatarni videle tiste čudovite uhane in potem še ves teden govorile o njih s svojim dragim, kot bi bile edina stvar na tem svetu. Jasno zakaj Smile

Dekleta lahko beremo filozofske spise in zato nismo označene za mračnjaške, dekleta znamo uravnovesiti družino in kariero in nas zato cenijo, dekleta se hitreje in bolje naučimo tujih romantičnih jezikov in smo zato še bolj važne, dekleta s prvim branjem razumemo, kaj je hotel povedati Dostojevski in nato naše razumevanje zlahka prelijemo v spise, dekleta zaradi evolucije ločimo več barvnih odtenkov od moških, zato imamo skrajno nepravično prednost pri nakupovanju, dekleta lahko nosimo človeško življenje in v tem času sijemo od zadovoljstva, dekleta smo lahko lepa, nenavadna, vesela, potuhnjena, koketna, radovedna, zamišljena, tiha, eksplozivna, zmedena in organizirana obenem, pa to ne bo čudilo nikogar.

Dekleta smo zakon!





objavil(-a): Amelie ob 20:51 komentarjev (8) ogledov: 20




ponedeljek, 06. avgust 2007

Perfect blind date





Bratranec je naročil svojemu naj friendu, da gre z meno na zmenek in mi razkaže mesto, ker je odpotoval študirat v ZDA. Meni je povedal le to, da me od vseh friendov zaupa samo njemu.

Ko sva se spoznala pri teti, je bila zraven moja mami in takoj, ko je vidla njega je rekla:”Še dobro, da ni tvoj tip!” Meni nič jasno. On je na srečo ni razumel, ker ne razume niti besde slovensko. Mlajšemu bratrancu je nekaj programiral na računalnik.

Jaz sem se, kar odločila, da je prijatelj bratranca tudi moj friend lahko. Če je moj tip ali pa ne, jaz se bom imela fajn! Jaz sem bila zrihtana, on pa čist športen. Tetin komentar je bil, da sem premalo zrihtana. On pa niti obrit ni bil. Je pa zelo lepo dišal. Če se nos zaljubi, pa že ni slab dečko…

Čez ene 2 uri, ko sva se sprehajala po mestu je prijavil, da sem najboljša ženska, kar jih pozna. Pogovarjala sva se tako fajn, kot da bi se že dolgo poznala. Ker je bil september, je imel v tistem tednu, kar 3 izpite na faksu. Seveda je vse naredil, ker je imel dobro inspiracijo. Pamet ima za izvoz. Tip je bil ultra odličen v srednji in ima štipendijo za nadarjene. Taki so mi bili vedno všeč. Moški, s katerim se lahko 5 ur pogovarjaš o vsem mogočem, ne rasejo na drevesu, nažalost. Ponavadi je tako, da govori le eden. On se je pogovarjal pravilno. Kot valovanje morja…Govorim jaz, potem on nadaljuje. Rekla sem mu, da imam občutek, da bom videla nekoga, ki ga poznam, čeprav ne poznam nikogar. Ko sva šla po glavni ulici, je bila v izložbi moja soseda, ki je model, na plakatu. Ko sem mu to povedala, je bil šokiran. Srečala sva njegove sošolce in en je izjavil:”Kako je mogoče, da ne pozna mene, ker pozna vse hude bejbe?!” On je rekel, da upa, da ne bova srečala njegovega brata, ker potem mi bo brat bolj všeč. Ne morem se zaljubiti v dva sočasno. Tudi njemu se je uspelo zaljubiti vame. Všeč so mi skodrani lasje. Njegovi rjavi očki so imeli identično refleksijo mojim… Tip ima postavo za 10, tak košarkarska varianta. Bil je pravi balzam za moje zlomljeno srce. Moški, ki je v mojem življenju dal smisel in ki ga bom vedno imela rada.





objavil(-a): mačka7 ob 23:26 komentarjev (3) ogledov: 27




ponedeljek, 06. avgust 2007

Hvala ti



Ker te že 2 tedna ni ob meni (in te še 2 tedna ne bo) sem te nekako že začela pogrešati. Zato današnji blog posvečam tebi ... draga moja mati:

Hvala ti, ker se nisi ustrašila, ko si ugotovila da nosiš mene .... Ker nisi naredila splava, ampak si se odločila podariti življenje!

Hvala ti, ker si me nežno pestovala, me hranila, me ljubila!

Hvala ti, ker si me držala, ko sem prvič shodila!

Hvala ti, ker si prenašala moj jok!

Hvala ti, ker si ker si rmi dala neodvisnost in svobodo, ko sem jo želela!

Hvala ti, ker si me spodbujala naj se trudim in borim za svoje sanje!

Hvala ti, ker si me znala potolažiti, ko mi je bilo najhuje .... Ko so te moje solze tako bolele in ko sem te z vso silo rinila stran od sebe .... a ti si še vedno vstrajala ob meni in me samo objela, dokler nisem zaspala!

Hvala ti, za vse neprespane noči, ko sem ga žurirala!

Hvala ti, ker si se žrtvovala, da nikoli nisem bila lačna, mokra ali bosa!

Hvala ti, ker si mi oprostila vse prepire iz preteklosti! Bile so besede uporniške najstnice ....

Hvala ti, ker ker si se skozi leta spremenila iz zgolj mame v mojo prijateljico!

Hvala ti, ker si me naučila vrednot! Tega današnja mladina več ne pozna!

Hvala ti, ker si iz male punčke ustvarila zrelo in samostojno osebo.

Trudim se, da bi te razumela, da bi videla, koliko vsega si storila zame ... a tega ne bom vse do takrat, ko bom sama mati!


Hvala ti, ker si .... to kar si...... Si moja in ponosna sem, da te imam





objavil(-a): lenca mi ob 21:37 komentarjev (6) ogledov: 37




ponedeljek, 06. avgust 2007

izgubljena prijateljica



o hudooo!!!

po petih, skoraj šestih letih sem čisto slučajno naletela na eno najboljših prijateljic iz osnovne šole. vendar se je obema mudilo in zato nisva rekli več kot "živjo". morda bi pozabila ta dogodek, vendar se mi je že nekajkrat sanjalo o tej punci in ravno dan prej sem razmišljala o njej. ko sem prišla domov, sem srečanje omenila dragemu, pa mi je rekel, da se bova že še srečali. morda, vendar nočem čakati tako dolgo!!! sedla sem za računalnik in v spletni brskalnik vtipkala njene podatke, da bi morda našla njeno telefonsko. nič. malo me je že grabil obup, zato sem poiskala tisti pravi telefonski imenik in poiskala njeno hišno telefonsko. oklevala sem in se spraševala, dvomila in ugibala... na koncu sem premagala samo sebe, zavrtela številko in jo poklicala. hvalabogu! bila je presenečena, vendar v pozitivnem smislu. izmenjali sva mobilni številki, e-maile in msn naslove, da se ne bi ponovno izgubili. le nekaj ur pozneje sva že veselo tipkali in debatirali. dogovorili sva se za pijačko in komaj že čakam.

dragi, nikar me ne čakaj, ko se bova dobili, saj bo trajalo in trajalo... šest let ni lahko nadoknaditi Smile

drage dive, gotovo imate že skoraj pozabljene prijatelje. ne čakajte, da oni pokličejo vas, pač pa jih pokličite same in čimprej nadoknadite izgubljeni čas. kaj je lepšega, kot obujati spomine s starimi prijatelji in hkrati ustvarjati nove?





objavil(-a): ninch777 ob 21:16 komentarjev (1) ogledov: 17




ponedeljek, 06. avgust 2007

Ko bom velika



Ko bom velika, bom prišla na vrh Hermesovaga seznama za my own Birkin bag. Ko bom velika, bom sedela v prvi vrsti Gaultierjeve modne revije, po reviji pa bom z Jeanom Paulom spregovorila par besed in si naročila tisto prečudovito krilo v moji velikosti iz kolekcije Printemps 2020. Ko bom velika, bom nosila McQueenove jeanse in Air du Temps.

Ko bom velika, bom prepotovala ves svet. Stala bom na strehi sveta, se čudila Dolini smrti, opazovala pisane ptiče Amazonskega pragozda, pila iz svežih izvirov Alp, se kopala na Tobagu, nosila baretko na Montmartru, plesala tango v Buenos Airesu, se čudila Kitajskemu zidu, lovila vonj sandalovine v Maroku, se prepuščala tišini Ognjene zemlje, v pesku Sahare našla Nefretetino jantarjevo ogrlico in lebdela na površini Mrtvega morja.

Ko bom velika, bom imela ljubko deklico z lasmi in očmi njenega očeta, a z mojim obrazkom. Oblečena bo v rdečo laneno oblekico in veter ji bo kuštral mokre kodre. Stala bo v polju sivke in me vlekla za roko. Ko bom velika, bom za vedno pripadala njenemu očetu.

Ko bom velika, bom živela v belem stanovanju s francoskimi okni. V njem bo toplo, mehko, prijazno, dišeče in srečno. Ko bom velika, bodo nedelje namenjene nama. Ležala bova v temnordeči sobi in jedla brioše v postelji, se igrala s krajci prekrival in se ljubila na dišečih rjuhah. Pred kosilom se bova sprehodila po rue de la Ferronnerie in prispela na pariško tržnico.

Ko bom velika, bom srečna, kot sem srečna danes. Uspelo mi bo doseči vse, kar sem si od nekdaj želela. Ko bom velika, bom končno pomirjena. Ampak nikoli ne bom nehala sanjati.





objavil(-a): Amelie ob 19:43 komentarjev (6) ogledov: 52




ponedeljek, 06. avgust 2007

Honey, If You Wanna Make Some Money...





....Then wash a car!!

Tole na slikici niti slučajno nisem jaz, ampak je bla pa dokaj podobna scena, ter gibi. Sosedov kmet se je kar nalimal na šipo, ko me je gledu. Yees I am evil! Twisted Evil Uf ja, danes sem se lotila pranja avta. Pa ne to samo kateregakoli avta. Mojega bodočega.

Najprej sem ga splaknila, kot se avto pač splakne. Potem se je začela tiralica za šamponom. Ugotovim, da je flaša spušala, zato smo ga zabrisali stran. Najdem ene par stoletij star šampon, pazi to... v trdi obliki. Še zdaj ne vem, ali je to nameroma, ali je zamenjal agregatno stanje zaradi starosti. Notri nalijem nekaj vode in močno tresem, spet ne premočno, da sosed ne bi poleg mokre scene videl še kaj drugega---> tresočo in prav nič natrenirano ritko Sram me je. Preden sem uspela iz tistega prašampona spravit ven vsaj malo pene se mi je avto že zasušil. Jah, dans sonce šopa Neutral .

Po ponovnem splakovanju sem prijela gobo in začela na strehi ter nadaljevala vse do felten. Ko sem le te dokončno spucala, sem se lotila tablice. Zasušeni ptičji kakci ter zmazane muhe le ni bilo enostavno odstranit. Samo s tem sem se pomoje ubadalo 100 let! Črno oko Ponovno sem splaknila ter zbrisala avto z nekakšno krpo. Pah kaj jst vem. To mi je mami poturila, da moram zbrisat... Sad

Šipe sem spucala z isto krpo,...pa sej je blo v redu. Sesanje sem prepustila tamali Twisted Evil

Končni rezultat: Avto je bil dobesedno še bolj flekast in usran, pomoje zaradi šampona, ki naj bi imel efekt voska.

Ugotovitev: Tale avto že ne bo moj---->praska pri praski Surprised Surprised

Finančno stanje: Bogatejša za 10 eurov. Danes popoldne pa v izgubi 11 eurov, ker si mislim nabavit eno lepo majčko, ki sem jo videla včeraj v izložbi.

Yep, I am irreplaceable! Razz





objavil(-a): evcy3 ob 14:36 komentarjev (4) ogledov: 24




ponedeljek, 06. avgust 2007

Žgao sam jo



Pred kratkim sem vzel dopust v svoji avstrijski firmi usnjenih hlač ter s svojo veščo, ki jo prenašam že 9 let, šel malo na Hrvaško. Po devetih letih te res mine vsa strast, zato sva oba - jaz s polnimi jajci, ona pa s prazno češpljo - oprezala za kandidati/kandidatkami za priložnostni seks.

Najprej se je sreča nasmehnila njej. Pod pretvezo, da gre na WC, se mi je spakirala izpred oči in se šla dat dol z nekim debelim Nemcem. Jaz pa sem hitro izkoristil trenutek samote ter se predstavil neki črnolaski, ki si že cel dan pomenljivo mazala popolne joške in me zapeljivo gledala izpod čela. Ker sem s kotičkom očesa opazil, da se moja babura z blaženim izrazom in malo nemške sperme na obrazu že vrača iz sekreta, sem ji v hrvaščini namignil, da se dobiva zvečer v nekem zakotnem klubu.

Tistemu dolgočasnemu bitju, ki se ima za moje dekle, sem zvečer v pijačo nasul trojno dozo uspaval, sam pa sem nase navlekel Lacoste majčko, ki sem jo pred leti kupil na piaci v Sarajevu in za šankom v klubu vžgal najbolj jebačko pozo. Prekleti Hrvati so mi kljub temu, da sem se trudil govoriti hrvaško, za dva koktejla zaračunali 10 evrov, zato sva se hitro spokala v mojo hotelsko sobo. Tam sem svojo od uspaval še vedno močno zadeto frigidno kitovko zvlekel v tuš kabino in na hitro postlal posteljo.

Slovenke so res vražje. No vsaj zdi se mi, da je bila Slovenka. Možno tudi, da je bila Slavonka ali Slovakinja. Nisem namreč zares poslušal kaj mi je govorila, saj sem bil preveč zaposlen z buljenjem v njen parček.

Žgal sem jo v vseh možnih položajih in na vse mogoče načine. Še dobro, da sem prej vklopil spletno kamero na mojem prenosniku, saj je iz celonočne dirke nastal super pornič. Gregor Hvastja mi je že ponudil 10.000 evrov za ekskluzivne pravice. Bi ji dal polovico pa sem pozabil kako ji je ime.





objavil(-a): lederhosen ob 12:27 komentarjev (12) ogledov: 23




ponedeljek, 06. avgust 2007

Skupaj sva....sanjava... ;)





v ozadju se je vrtel komad od Da Phenomene - Skupaj sva

Glej pred nama je nov dan
Spet sem zaljubljen in mlad
Glej, poslušaj in mi povej
Zajoči in se nasmej
Naj nama sonce sije zdej
Naj vidijo vsi da

Skupaj sva, rada se imava
Sanjava o tem, kako se ljubiva
Supaj sva, rada se imava
Sanjava kako se ljubiva

in to se je tudi dogajalo... Wink

in sepet njegovih besed...lepša si kod kdajkoli prej...ki mi se danes odmevajo v usesih....a oba veva...da je bilo bolj priložnostno kot ne ...pač lepi spomini Wink

ni mi zal...pa čeprav ostane samo pri temu Wink

p.s.: da si potesite malo firbec





objavil(-a): *CaTh* ob 11:06 komentarjev (1) ogledov: 23




ponedeljek, 06. avgust 2007

Kako na plaži prepoznati slovence



Če stopite kar do prvega, imate veliko možnosti. Sicer Hrčki po radijih že 10 let trajblajo o največjem procentu nemških turistov, ki jih je moj švabdetektor zaznal bolj malo, slovenci naprimer, pa imamo okupirana kar cela področja, ki se vijejo od Umaga do Pelješca. Surprised V tujini med sezono srečam več slovencev, kot čez leto doma. Mr. Green
Če to ne uspe, bo potrebno malo opazovanja. Navadno so družine 4-članske. Vampasto plešast ati, zažgano olupljena mt, tečna hčerka z walkmanom in bledoličen zdolgočasen pamž. Na plaži se radi kregajo, tulijo in so na sploh glasni. S sabo imajo vso (ne)potrebno navlako in še več. Za vsakega 2 brisači, obvezno kopalke za preoblečt, plašč, marelo in hladilno skrinjo, ampak to še ni vse. Za vsakega še vreča plastičnih pripomočkov za "aktivnosti" v vodi in... ni za verjet- radio! S pristno govejo muziko, of korz. Jebeš morske valove , ki se razbijajo na skalah in bučanje vetra. "Tudi tukaj je Slovenija." Mr. Green
Na koncu se obvezno usedejo v Škodo Felicio in se vrešče odpeljejo uštimat za "šetnjo po gradu", kjer bo ata hodil pol koraka spredaj, po možnosti z zobotrebcem med zobmi. Potem pa se radi hvalimo, da nismo balkanci. Rolling Eyes S čikom do kolen v vodi je tudi svojevrstna atrakcija...

V kampih se od daleč vidi katera prikolica je od Janeza. Ja tista, ki ima ograjco okrog in okrog! Nema veze, lahko samo 10 cm visoka, glavno, da je. Da nam ne bi kdo slučajno kaj vzel. Tega se blazno bojimo. Rož v tegelcih pred šotorom tudi ne kapiram. Da ne bi imel kdo slučajno lepš? Mr. Green Televizija s satelitsko pa ubistvu niti ni nov pojav. Rolling Eyes In to za en teden prikolcanja?

Preostali milijon leze po dalmatinskih hribih, biciklira po otokih, obleze vse potopljene ladje in izvaja invazijo na surferske kampe.
Pa kad odmorite Janezi? To se tudi jaz sprašujem Mr. Green





objavil(-a): Talulah ob 00:58 komentarjev (4) ogledov: 24




ponedeljek, 06. avgust 2007

strast !



za ljubezen sta potrebna dva . bila sva dva . v noči ki se je končala . prehitro . za oba . ne ! . ni bilo ljubezni . zgolj strast . združena . užitek . ki ga ne obžalujema . ostaja spomin . na lepe trenutke . ne bo ponovitve . ni ceoleten abonma ! samo radodarnost . predanost . drug drugemu . vredno greha . lepo je včasih grešiti . odkriti v sebi . drugo stran . nežno . z željo po biti ljubljen . pa ni vedno samo ljubezen . prijateljstvo . naklonjenost . želja po novem . odkrivanju . med dvema . in občutki . pozitivni . klub storjenemu grehu . ne smemo obžalovati . moramo biti ponosni na užitek . ki smo ga doživeli . a vendar paziti . da ne prizadenemo bLižnjega . aLi preprosto skrivati . našo strast ki nas zadovoljuje . dela srečnejše . močnejše . vzbuja adrenalin . poveča srčni utrip . ko se nekomu res popolnoma prepustiš . brez metuljčkov v trebuhu . pa čeprav je prepovedano .

stRuuPeeni saaD je naaisLaajši !



objavil(-a): baaBy* ob 00:43 komentarjev (0) ogledov: 17




ponedeljek, 06. avgust 2007

spomini :/



wem da je težko pozabit spomine ! kai hočeš še ? da kličeš me . misliš da še vedno k tebi vleče me . da še vedno ljubim te ? da po tebi hrepenim . in zaradi tebe zvečer ne spim . ia zmagal si ! to je bila tvoja želja . rekel si da je bilo narobe da je alkohoL kriv za vse . pa še vedno kličeš me . rekel da ne ljubiš me . da le ti za mene bil si vse . zakai je včasih tako lahko . in v živo tako težko . prijatelji so proti ti močno . teBi je to naibol pomembno . vendar me tudi oni kličejo . zakai si sploh vse začel . v moie si srce prišel ! . pa tako bilo je lepo . ko objel si me tako . rekel da si samo moi . da dobila sem že boj . pa le ni bilo tako . odšel hitro si nato . nič več nisi bil moi . podala sem se zopet v boj . bilo zelo je težko . srečala sem te vedno . niti pozdrava ni bilo . čeprav prisegel si tako . sedai je mimo tisti čas . ko bil si glavni moi obraz . drugega sedai imam . preveč spoznala sem te zdai . ne želim te več nazai . bilo mi je lepo . vse dokler je trajalo . sedai le še malo zaskeli . ko gReš mimo ti !



objavil(-a): baaBy* ob 00:31 komentarjev (2) ogledov: 46




ponedeljek, 06. avgust 2007

o deklici..



Živela je deklica. V šoli je videvala fanta.. vsak dan znova se je spraševala kdo je in zakai vedno pritegne njen pogled. Tega ni izvedela vse do tistega većera… takrat se ji je predstavil. Zdel se ji je tako popoln brez cigareta v ustih ne kot drugi fanti. Vedno bolj ji je bil všeč zato se je začela spogledovati. Vračal ji je poglede in jo vedno bolj vodil v nek drugi bol popolni svet vse do njunega prvega poljuba. Vendar se delkica še takrat ni zavedala v kai se spušča. Bilo ji je vseeno. Z vsakim pogledom ji je pomenil več- preveč. Ni se zavedala posledic. V mislih je imela samo to kako ji je uspelo najti tako popolnega fanta. Skupaj sta bila vso noč do njenega odhoda. Poljubila sta se – zadnjič. Ni vedela tega…zatiskala si je oči pred resnico. Naslednji dan ga je hotela priklicati….imel je polno izgovorov. V šoli se nista pozdravljala - takrat se je začela zavedati. Vendar ni hotela verjeti. Hrepenela je po njegovih objemih in nežnih poljubih. ..



objavil(-a): baaBy* ob 00:16 komentarjev (1) ogledov: 18




nedelja, 05. avgust 2007

Vse nianse rdeče



Ko Lenca zasliši GREMO, pomeni gremo. Vzamem le najbolj nujno; kopalke in brisačo. Napaka - kaj pa krema za sončanje?

Uživam jaz ob lepem vremenu, predvsem v plavanju, tunkanju, smehu ... Pa moja koža? Bolj slabo sem se ji posvetila .... Rezultat? Vse nianse rdeče barve. Moj obrazek je roza z izjemo noska. O hrbtu bolj, da ne govorim, saj se mi je sonce vso partijo taroka zelo (beri: močno) posvetilo. Trebušček je sorazmerno ok, moja stegna in rit so pravtako naje..la. Kaj naj rečem - sem kot pile, ki ga daš dol z ražnja!

Ampak, imela sem se pa noro dobro ....





objavil(-a): lenca mi ob 22:58 komentarjev (2) ogledov: 27




nedelja, 05. avgust 2007

Dej mi ga spreši



Nasploh ne berem Cosmota, ampak, ker je bil že na plaži tak dolgčas, sem se odločila, da le malo prečitam.

Najprej pogledam naslovnico...da ne ovinkarimo, to je sex revija. Ala "Cosmo zagotavlja ORGAZEM; najbolj hot tipček poletja,..." Prelistala sem par strani in naletim na temo "Kako, da ti ne kapne?"

Piše, da naslov ni vulgaren, no sej v bistvu ni, ampak kdo bi na to sploh pomislil, če ni niti kanček domiselen??? Gre se za to, kako fantje pogruntajo, kdaj si neki punci všeč, bla bla bla. (rekla bi jo pač vprašaš ne? BIG DEAL!) Kar nekaj razlogov je, s katerimi se strinjam, na primer zmedenost, da namesto špagetov daš v usta rožo, ki ti jo je podaril,...pa take fore.

Z eno se pa 10000%!! nisem in se tudi nikoli ne bom strinjala! Guess what!

Citiram:

"Opice si naklonjenost izražajo s trebljenjem uši (!!UŠI WTF?), punce pa dekletom, pardon fantom s prešanjem mozoljev. Ne bo bolj vesela, kot če ji boš rekel :"poglej malo, nekaj se mi dela zadaj"."

Konec citata

Surprised Surprised Surprised Surprised

O M-O-J B-O-G!

Never ampak res never ne bi prešala mozoljev...to je nekaj najbolj gnusnega na svetu, pa če bi bil tip sam Brad Pitt, George Clooney, Johnny Depp...NE! pa pika Razz





objavil(-a): evcy3 ob 10:35 komentarjev (9) ogledov: 20




sobota, 04. avgust 2007

pozdravcek



vsem divicam in divakom posiljam prav en lep pozdravcek iz mojega popotovanja po Balkanu...

trenutno se nahajam v Ohridu,kjer nameravam ostati do torka...nato se odpravim nazaj,po vsej verjetnosti preko Crne Gore (bomo sproti dolocili)...

Ohrid je super,trenutno na vrhuncu turisticne sezone in po ogledu groznega Skopja (umazanija,smrad...bljek) prava osvezitev...

slikce prilepim,ko se vrnem do takrat pa se imejte superduper (jaz se sigurno bom)

papa





objavil(-a): nikica ob 16:57 komentarjev (1) ogledov: 33




sobota, 04. avgust 2007

Zakasnelo darilo za rojstni dan ;)





ko sem prisla iz morja me je na mobitelu pricakal SMS...najprej nism mogla verjet, da se je prav on spomnil name in na moj rojstni dan (ki je bil pred dobrim mesecem Wink ). Vsebina SMSa je bila zelo prisrcna...kako si morska deklica...kej zagorela ze v Lj ali se vedno se potikas po Lošinju?! Wink

moj odgovor je bil: Trenutno ze v Lj in se pocasi odpravlam spat...in ti, kako si?

hitro odgovori: sm na Trnfestu, potem pa spat, ker sm na dopustu 2 dni Wink

nato se hitro zmeniva za kavo kar v Franciju na balanci, kjer sva tudi bila pred dobrim letom in pol prvic sama na kaviIdea nato pa pozni zajtrk pri njemu doma...ko sva pospravlala za sabo...js sm pomila posodo, ker je bila ze prej taka navada, da sm sla po zajtrku pomit posodo...ne vem zakaj...cist tko Smile ...pride za mano in pred mano podrzi v lep darilni papir zavito darilo...najprej mi je slo na smeh, ko sm vidla darilo...potem pa ko sm odprla ga...so se mi ucke kr zasvetile... Mr. Green vedel je, da sm svoje nekje pozabila (se mi zdi da na rehibilitaciji kolena v tolicah Sad ) in da si jih zelim...tako je poem najino srecanje izkoristi se za to, da mi je dal darilo...potihem mi je povedal, da ga to tudi zelo vzburja...tako da sva morala moje darilo kar takoj sporbati Embarassed

po 'uporabi' mojega darila...sva bila oba tako lepo nasmejana...zadovoljna in zadovoljena...da sva si obljubila...da se kdja ponoviva Wink (upam, da kmalu Embarassed )

tako sva prezivela dezevni petek...skupaj...in mi ni zal...da se je zgodilo...





objavil(-a): *CaTh* ob 12:04 komentarjev (5) ogledov: 21




petek, 03. avgust 2007

nu flow



Se ti kdaj zazdi, da imajo prijatelji, znanci okoli tebe tako pestro, dinamično in lepo, res lepo življenje? Da ti skozi nekaj zamujaš? Meni včasih enostavno se. Priznam. Okus po doživetjih, ki jih kar ni...

Ampak, meni verjetno samo čas krade ta občutek sreče...

Imam skoraj vse. Delam, tisto kar me zanima, imam prijatelje, si še vedno vzamejo čas za klepet in pivo, imam posteljo, ki je najboljšaposteljanacelemplanetu, imam super cimro, imam dragega, ki me nasmeje, in mi vseskozi stoji ob strani, imam prijateljico, ki je postala čudovita novopečena mamica, imam sobo oranžne barve, imama razumevajoče starše, imam fotografije, ki mi vseskozi čarajo nasmeške na obraz, imam .....marsikaj, vrjetno tudi srečno zvezdo pod katero sem se rodila.

A tisti občutek, se še vedno prigrize skozi olupek časa in mi da misliti..... A res kaj zamujam?





objavil(-a): martinka ob 21:54 komentarjev (2) ogledov: 19




petek, 03. avgust 2007

Pril je dober



Moj oče je stare šole tip. Njegov pogled na delitev dela je sila enostaven, ženske v družini so za štedilnik, likalnik, metlo, sesalec in vse, kar je še gospodinjskega. Moški pa...no, moški niso za nič kaj dosti razen za prispevanje večine k družinskem proračunu, za vožnjo na morje in še za kako malenkost.

Nimam pojma od kod mu ta filozofija, saj je v svoji mladosti moral znati opravljati prav vsa gospodinjska opravila. Z bratom sta živela z mamo samohranilko, ki je veliko delala in sta morala sama poskrbeti zase. Odkar pa je moj dragi oče z mojo mamo, ki je poosebljenje njegove teorije, je očitno vse te pridobljene gospodinjske veščine (namenoma?) "pozabil".

Zadnjič sva bila v trgovini z živili(kjer ga je sicer tudi redko videti) in kupovala sem detergent za pomivanje posode. Ko tako stojim pred ogromno polico takšnih in drugačnih plastenk z vsebino pisanih barv in vonji citrusov, zelenega jabolka, alpske svežine(kako zapakiraš alpsko svežino v flašo?!?), limonine trave(niti sanja se mi ne, kaj bi to lahko bilo, je pa očitno reklamni hit), ugotavljam, da je odločitev o tem, kar izbrati kar težka. Naenkrat moj oče seže po XXL plastenki Prila in doda:"Pril bova vzela, ker je dober." WTF?!? Moj oče, ki sem ga v svojih 24 letih videla pomivati posodo manj kot 5-krat, ve kakšen je Pril? On ve, da Pril sploh obstaja? Po mojem začudenem vprašanju, kako to ve, odločno zaključi:"Pač vem. Pril je dober." Konec debate.

In sva vzela Pril. Jaz rahlo v upanju, da to morda utegne pomeniti kako spremembo...pa je bilo upanje lažno, kajti še vedno je pomivanje posode domena izključno mene in mame. Očitno Pril še vedno ni tako zelo dober, da bi moj oče vsaj malo spremenil svojo filozofijo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:19 komentarjev (9) ogledov: 25




petek, 03. avgust 2007

Kje je pa kopalnica?



Ne vem kako pogost pojav je to v tujini, ampak v Sloveniji imajo nekatera stnaovanja hudo nefunkcionalen tloris. V to kategorijo spada celo naselje v katerem živim. Krona vsega pa je wc ločen od kopalnice. Kateri genij se je spomnil tega? Na srečo živim v stanovanju, ki spada v peščico tistih, kjer je wc školjka pozicionirana v kopalnico, poznam pa ogromno ljudi, ki niso takšni srečkoti. Ne vem kako zelo te ljudi to moti, ker nikoli nismo razpravljali o tem problemu, poleg tega je človeška vrsta zelo prilagodljiva.

Ampak pomislite, prosim, greš lulat, kakat (ali bruhat), potem pa se moraš sprehodit v drug prostor, da si umiješ tace! Še bolj zanimivo mora biti, če si navajen uporabljat bide in v tem primeru s hlačkami okoli gležnjev odskakljaš v kopalnico da se primerno poštimaš. Ali pa obratna situacija: se slečeš do golega in hočeš stopit v banjo, ko te "nekam prime". Kaj storiš? Ja, greš gol, a ne? Na veliko veselje (ali grozo?) sosedov in sostanujočih. Tistim bolj sramežljivim priporočam uporabo kopalnega plašča.

Spomnim se obiska Škotov, ki so stanovali pri moji prijateljici, katere stanovanje spada med te arhitekturne vrhunce in ima wc seveda ločen od kopalnice. En večer smo se igrali igrico "resnica ali kazen" in Škotek potegne vprašanje "Ali lulaš v banjo?". Je rekel, da ne, ker oni imajo wc skupaj s kopalnico.





objavil(-a): Tuilie ob 12:12 komentarjev (6) ogledov: 23




sreda, 01. avgust 2007

Dva tedna in pol



V popolnem miru se predajam sladkim užitkom. Ugotavljam, da se pod mojo čvrsto lupino stroge in organizirane ženske skriva hedonistka, ki uživa v dekadenci. V sladkem vinu, poeziji, čokoladi, penastih mehurčkih, starih knjigah v tujem jeziku, vonju lastne kože in las in mehkobi svilenega perila. Čakam ga, pa vendar uživam tudi brez njega; bolje, uživam, dokler on ne pride in ne poskrbi za to, da bova uživala oba. Pričakujem zvonec na vratih, ki napoveduje tisto napeto vlago v zraku, težak vonj po dveh telesih, ki veje izpod mehkih oblačil. Vonj, ki mami in te prisili v to, da se mu bolj približaš in ga vsega zaužiješ. Zakopati se želim v njegova ramena, v najini nasprotji - njegovo čvrsto telo bo zaščitilo mojo nežnost in mehkobo. Okleniti se ga želim z vseh strani. S svojimi udi se želim zaplesti okoli njegovega grenkega telesa, iz njega posrkati energijo in mu jo takoj nato vrniti. Čakam, da okusim njegove ustnice, ki so se ohladile zaradi težkega dihanja. Izzvati želim njegov grob jezik, da bo z njim pustil sled na meni. Na njegovih rokah bodo sledi čopiča in akvarela, ki mu jih ni uspelo sprati - s svojimi jih bom vodila in se prepustila temi za trdno zaprtimi očmi. Na svoji želim čutiti dreget njegove kože in mišic, ki prepredajo njegovo telo. Prepuščam se fantazijam. Fantazije doživljam. Z njim se želim skriti v temo noči in se hraniti z najinim dihanjem. Uživati v mehkih sunkih njegove popolne predanosti trenutku. Nič ne govoriti in za trenutek živeti v popolni tišini in temi, ki naju obdaja. Ga ne spustiti iz sebe. Vedeti, da me gleda, čeprav me ne vidi. Pozabiti na ves svet in pustiti hladnemu vetru, da prebije zavese in se skrivnostno dotika najine mokre kože. Želim se zariti vanj, ga popolnoma izčrpati, pustiti brez kaplje vode in mu jo nato dati, ga spraviti v obup in mu nato dati upanje. Prste bom pomočila v kozarec vina in po njegovem hrbtu risala skrivnostne znake, kanila kapljico svetle tekočine nase in mu dovolila, da jo spretno posesa, razpustila bom svoje lase in pustila vonju, da ga premami, njegov trebuh bom porisala s stopljenim koščkom temne čokolade in nato sledi z jezikom zbrisala. Mislila bom na dekadenco Baudelairea, skrivnostnost Rimbauda, srhljivost Poea in erotiko Gradnika. Popolnoma se mu bom predala in za trenutek v vrhuncu izgubila zavest. Nekdo zvoni. Tukaj je.





objavil(-a): Amelie ob 22:28 komentarjev (6) ogledov: 23




sreda, 01. avgust 2007

love



LjuuBim te ! booLj koT seeBe

Teeptaam si poonos . za TeeBe !

žeeLja je pReemočna

po gReehu ki ga nesmeem sTooRiiTi

je rees pReepoveDaan ?s

tRaasT . moč . užiiTeek

pReepLavLja me ko Te viiDim

na dRuuGi stRaani mooč peeša

. neeveDnosT .

v kaai see spuuščaam

ne upaam Ti vRjeeTi

ne vRjaameem niiTi seeBi !

gRee za poonos

pReeveč je biiLo takih !

noočem Ti pRiiznaaTi

. ničeesaaR .

raaDa bi sanje . uReesničiiLa

z taaBo !

pomeeNiš mi . vees sveeT

pReepReka paa tako veeLika

neevem če laahKo . skoočim taaKo viisoko

poTreBujeem mooč . poguum

da naaRedim . žeeLjeni koRaak . skooK

raazum pRaavi mi – ne !

nepoTešenaa sLaa – iaa !

seem v LaaBiirinTu . izGuuBljena

pomagai mi . poiskaTi pooT

pomaagai . vRjeeTi v naju !

šee veeDno kooT v saanjaH !





objavil(-a): baaBy* ob 21:22 komentarjev (7) ogledov: 17




sreda, 01. avgust 2007

reeaL fRends ?



pa kaai na totem svetu sploh obstajajo pravi koleegi ? !

rees nevem več.. aL so res vsi taki hinavci.. ki gledajo samo za svojo rit.. pa nič drugega.. vsi so med sabo fake frenDi.. ki se šinFaajo kolko gree.. druga drugi prevzemajo fante.. včasih sploh ne pozdravlajo.. koda da jim je res popolnoma vseeno za čustva drugih.. samo da je njim fain.. pa kam je pRišoo toti svet.. sploh ni več tistega prijateljstva ko lahko nekomu vse.. res vsee zaupaš.. rees da se včasih zgodi da kera skrivnost pride na plan.. ampak na vsakem koraku samo opravlanje kolegic med sabo.. ne razumeem totiGa sveeTa ! meela seem kolegico z katero sma si zaupale popolnoma vse.. nišče naji ni mogo ločit.. potem pa je prišla stopnička ko moraš v srednjo šolo.. in začeli sma se vedno bol odtujevat.. ostali sma kolegici ampak pogovori so se skrajšali vedno manj veva druga o drugi.. prihajajo in odhaja kolegice.. ki se samo pretvarjajo da to rees so.. samo fake frendi na vsakem koraku..ali drugi res ne potrebujejo nekoga ki bi mu lahko zaupali.. ki bi ga lahko poklicali v težkih trenutkih.. sredi noči.. delili z njim svoje skrivnosti.. ali je res vseem (razeen meeni) dovolj da so prijatli v šoli.. ko je treba it žurat.. drugače pa kod da jih ni.. vsi sami živijo svoje življenje in prenašajo svoje trpljenje.. ali rees samo iaz potrebujem nekoga na katerega se lahko obrnem ko ne vidim luči na koncu tunela.. ko potrebujem partnerja za v shoping.. za pižama party.. za deljenje skrivnosti.. za tiste pogovore ki trajajo ure in ure in se jih ne naveličaš..

mogoče pa seem saamo iaz taako čudna da potrebujem nekoga !





objavil(-a): baaBy* ob 21:13 komentarjev (1) ogledov: 13




sreda, 01. avgust 2007

veter v lasem in pivo v roki



Ne vem kaj bi pisala. Niti ne vem kaj naj pocnem. Domisljija mi je pokazala srednji prst in izstopila iz mojega zivljenja. Pocutim se prazno, zapusceno. Rada bi sla sedet na soncek pa nimam s kom. Pasala bi mi kavica pa ni nikogar tu. vse budale so sle na morje, jaz pa sama v Ljubljani ne vem kam naj se dam. Vceraj sem si zazelela piva ob Ljubljanici z vetrom v laseh, debatica. Zaprla sem oci in sanjala...

Peljala sem ga na glavno postajo na vlak; se 3 minute in usel bo. molim za rdeci val... Ja kaj sem pa drugega lahko pricakovala. zelena, zelena, zelena,... OK hitro ukrepaj bejbi, res rabim mal socializacije in kramljanje ob pivu. "kdaj pa mas vlak?" - "zdj deset cez, zakaj?" - "mas cajt greva na pir?" - "ja itak" ... haha pa ga mam! pivo namrec Smile

Res pa je da nisem sanjala Smile





objavil(-a): evilwoman ob 19:10 komentarjev (1) ogledov: 21




sreda, 01. avgust 2007

Kolpa...I`ll be back:)





No pa pojdimo na Kolpo...se končno odločimo u četrtek zvečer...Matej gre kupit šotor, mi spakiramo najbol potrebne stvari in tako u petek zjutri pičimo brez točnega vedenja kako in kam proti jugu...ob 9 zjutri nam vlak zafejka(zamuda), tko da mormo čakat na nasledn vlak, ki odpele čez dve ure pa pou!...že navsezgodi polni nesreče, tko al tko smo že mislal da bomo ostal v celu...polni prtlage se odpravimo v celjski park-naše prvo postajališče...spijemo par pivov, vino in tako nam čas že zares hitro mine...še dobr da nismo pozabl na vlakVery Happy....nato se odpravimo proti železniški in kupimo karto za Černomelj...prodajalka kart je bila prav prijazna in ko smo se v ponedeljek vrnili z nasmeški na obrazu mimo njenega šaltra nas je celo prepoznala...drugo klošarsko postajališče smo imeli na celski železnici...vklopili zvočnik, se posedli po tleh, zopet žrli in piliSmile...prestopili smo v sevnici in na trebnjem,še dobr da nismo kej zatupili...na vlaku smo spoznal neke zanimive skavte pa naš Gobec kot gobec je takoj navezu stike z dvema deklinama...in to nam je prišlo zelo zelo prav!....skupaj smo izstopili v Črnomlju in tako dobili prevoz njenega fanta do Kolpe...približno 20 km nekje bogu za leđom...jah treba se je znajdit, do kolpe namreč javnega prevoza ni...celi srečni in veseli, ker nismo mogli vrjet da nam je tak hit ratal, se odpravimo proti trgovini, nakupimo pjačo, kruh, pašteto in še nekaj prigrizkov....tamkajšnja najbližnja trgovina je oddaljena 3km navzgor....Matej skor popizdi, ker smo tolk keša pstil u trgovini, pa ko je zagledu kompot navrhu škatle...muahaha....sori Matej:p...nabašemo stvari v avto, in se štirje sklačimo na zadne sedeže....voznik nam je povedu, da veliko mladih gre dobesedno na blef do Kolpe, kao da bodo prepešačl iz Črnomlja, ampak pol se jih ogromno dotalno utrujenih znajde pred njegovo bajto s prosjačenjem za prevoz...tamkajšnji domačini so res neverjetno ustrežljivi in dobrosrčni...on nas po nekih groznih ovinkih zapele do Kolpe, ponudimo mu 20evrov in ga komajda prepričamo da jih uzame!!!...aha pa oblubli smo mi vlke usluge ko pride v CeleSmile....no pa smo končno tle....zares lep kamp!....voda!...okolica!..vse!!...waw!!...naslednji problem-postavitev našega gromozanskega šotora!...hm..plac smo hvalabogu še našli....ni minilo 20 minut, ko je že nek sosed na levi ponudil pomoč...poimenovali smo ga kar Juvo...človek je biu dotalni veseljak, vedno z nasmeškom na obrazu...in šotor je biu postavljen, v zahvalo za trdno delo smo mu nesli pivo...vse je šlo kot po masluSmile...ne samo ta dan, ampak vse štiri dni!! željni vode, smo se se spravili vanjo in z užitkom in kričanjem zaplavali...pod nami smo se še isti dan spoznali z enim starejšim parom, ki sta prišla s štiriciklom...dobesedno legende!....stari roker po duši, verjetno tudi žena...zvečer ob ognju nam je pripovedoval zanimive zgodbice iz otroštva, njegove pustolovščine, recimo štopanje pr 16 do Grčije in nazajSmile....najjači je biu, še zle pogrešam njegov jutranji pozdrav z mariborskim naglasom...nismo mogl vrjet, kako vredu in odprti ljudje so tam v kampu in prav tako domačini....tako hitro se povežeš, vsi se poznajo, so skupaj...z Leo sma bile na blazini v vodi, po minuti pogovora z enimi Koperčani, ki so prišli mimo z kanujem, sma že bile povabljene na večerno veselico....Juvo nam je v soboto zjutraj skuhal kavo in nam iz trgovine prinesel hrano...Stari roker nas je povabu na kuruzo...ko sem ležala na travi, je nek domačin prišel do mene, spregovorila sva par besedic in kar naenkrat me je začel masirati po hrbtu!....ampak ne na vsiljiv način....js sem bla tak presenečena da nism nč več mogla rečitSmile...da ne omenjam tega da smo bili dotalno zabiti taborniki in smo si po celem kampu sposojali nož, zobno pasto, odpirač itdSmile....ampak vedno smo bili deležni neverjetno prijaznega odziva...tamkajšnji ljudje res radi pomagajo, tam ni hudobije, nevoščlivosti...v kampu so nekako vsi enakovredni, nihče ni več...ni važno koliko in kaj imaš...v šotor ti bo prej kdo kaj prinesel, kot pa ukradel, tko da nas za lastnino ni čisto nič skrbelo...domačini so nas dobesedno nosili po rokah, tako veseli so turistov, sploh nas štajerce so imeli skorajda za kraljeSmile...še z mladimi otroci smo se zezali in ukvarjali...zvečer smo pili pivo, oni so kr zram prihajali...starši niso bili čisto nč zateženi ko so videli alkohol, kvečjemu so se smejali ali pa celo pridružiliSmile...oh kako pogrešam tisto odklopleno okolje tam...ko so vsi srečni, prijetni...ko je vseeno če imaš obute zokne in natikače, ko ležiš na blazini s pirom u roki in se prepuščaš toku reke, ko je vseeno kako izpadeš, izgledaš, ko ni treba biti fin, urejen, pa vseeno ne izpadeš kot največji kmetSmile...ljudje te vseeno obrajtajo...v soboto smo spet jedli pašteto pa kruh in da ne omenjam kako smo se šalili na ta račun, okoli nas so dišali kotleti, mi pa na pašteti in nutelli cele 4 dniSmileSmile...pol smo šli na brzice se namakat, najjači je pa biu itak naravni jakuzzi...zvečer smo šli pa na tisto vaško veselico, še prej smo se ga dotalka, ampak tokrat res dotalka nasekal, pol sta pa še prišla enadva pjeba iz kampa, z fuking čist močnim vinomSmile....no in gremo proti veselici...v hosti srečamo mladostnike iz Kočevja z vodko...oni nas povabjo in mi se seveda z veseljem priklučmo...vsi še bol pjani...bruhanja tist večer res nisem štela...tako ali tako me je bk za ceu svetSmile...nato gremo na veselico, dokler se ni pojedu odojak, nisi smeu naročit pleskavice!!...kako zaostali ljudje so tam, ampak ravno to je najbol zanimivo!..videt kakšne navade imajo, kako drugače živijo kot mi...veseljaki v pravem pomenu besede...kako se veselijo teh vaških, sobotnih veselic...soba 102 se jim zdi hit poletjaSmile...oz kako so veseli vsake malenkosti, ko nam blizu mesta zares ne predstavlja nič pomembnega...in najlepše je slišati, da so srečni da živijo v tako neokrnjenem okolju in da sploh ne hrepenijo po betonskemu življenju...zelo veliko se jih že zaposli po srednji šoli, ko smo rekl da smo iz gimnazije, je bilo to za njih ne vem kua, očitno niso navajeni tega da so tud gimnazijci tako pijansko razpoloženi....ali pa je gimnazija pri njih res redkost......vse tako domače, veselo vzdušje, vsi preprosti, feštal smo po mizah, po klopeh, tam nikogar ne vidiš na za harmony, le vin in pirSmile...špilal pa so seveda narodno slovensko glasboSmile...enkrat zjutri smo pičili proti šotoru, pr nas sta še dve deklini prespali....še zjutri ko sem se zbudila, sem bla kr fejst trčena, ostali pa so se prebudli zaradi mojega prelepega petja-js sem bla ponavad jutranja budilkaSmile...nato je sledila nedelja, večina ljudi je že pospravljalo svoje šotore, mi pa smo si končnooo privoščili pošteno mesno ploščo na žaru v bližnji gostilni...poleg rib je bilo to vse kar so imeli..lepo počas, ampak res počas smo že začeli razmišljati kako bomo prišli do Črnomlja, oz do Celja...hmmmm....ampak to smo si pustili za ponedeljek, za zadn dan...v nedeljo zvečer smo imeli neke ornk filozofske pogovore, z Gobcem nama je ornk špilal, pa sma si zamenjala vloge spola, prisoten je biu tist naš spizdjen zvočnik in na koncu smo ugotovil da le ni tako slabSmile...noči so bile dost hladne, sploh prvi dan smo skor zmrznal, ker nismo vedl da Kolpa res tak ohladi in navlaži okolico...pol smo si celo zrajtal spalne vreče raztegnatSmile...zadn večer smo še s šefom poračunal glede keša, sam popusta nismo dobil, ker je našo Leo pecu ona pa se ni odzvala...jao Lea....grrrrSmileSmile...tudi on ima z vsemi svojimi turisti popolnoma gostoljuben in neuraden odnos...drgač si pa baje vsak vikend najde kako "kolegico"...v ponedeljek zjutri sta Gobec pa Matej šotor spakirala, midve pa med tistimi parimi hišami upale, da boma zrihtale prevoz...ampak nama nekako ni ratal...razočarane sma se vrnale nazaj....tam pa kot nalašč, zopet nek prijezen sosed iz Gorice....prevoz je biu urejen!!! da!!!!........te 4 dni smo res bili obdani s srečo in pravimi ljudmi...popolno...u Črnomlju smo izstopili, denarja pa ni in ni hotel sprejeti!!!! zastonj nas je pripeljav 20 km in se nato vrnil nazaj v kamp!!...pa še povedal nam je kje fajni vin prodajajo, da vemo za drugo leto...privoščili smo si kafe, nato pa se z prečudovitimi spomini vrnali nazaj...nazaj v beton...nazaj v hitro življenje...in potem se človek začne spraševati kdo je bolj srečen...oni, ki nimajo "ničesar" le enostavno živlenje, ali mi, ki imamo vse....hm....ojaaa....mi smo čist navdušeniSmile...drugo leto bomo zopet tam pod tistimi drevesi, namakali noge v kristalno čisto reko ter se naužili krasote narave in tistih ljudi ...zagotovo nas bodo še videli, nas štajerce!!!Smile





objavil(-a): Inča ob 18:24 komentarjev (3) ogledov: 35




sreda, 01. avgust 2007

Ultimativni mozgalnik



Če daš nekomu prst v rit, kdo ma potem prst v riti?

Beat that M.M.!

Sicer sem hotel napisati "če daš nekomu prst v usta", ampak sem se od neze na forumu naučil, da stvari lažje gredo v rit kot pa v usta.





objavil(-a): megafotr ob 15:02 komentarjev (12) ogledov: 28




sreda, 01. avgust 2007

Rabim samo še keramične zobe



Jaz sem d best.
Malo še shujšam in mi bodo moj joj-ful-dragi-ne znam-prav-po-francosko-povedat sky high stiletto prav. Ne bo mi več špeh pri paščkih čez visel.

In moja frizura... deluje...tako...v bistvu bi me vsak rad slačil s pogledi in se utapljal v mojem dekolteju...a mu moja pričeska daje jasno vedeti, da naj me pusti pri miru, ker jaz nisem za nadute cepce z zloščenimi konjički. In nisem za kmete s traktorji. Jaz iščem sorodno dušo s katero bova skupaj plavala nad oblaki. Moškega s katerim se bova ljubila, ne fukala. I need it! I want it! I must have it!

Hočem piti martinije in moje smokey eyes bodo spravile na kolena vse omamne lepotce, ki se grebejo zame in si me želijo stisniti na svoje jeklene prsi.

Hoteli me bodo peljati na rajski otok, kjer bi cele dneve jedla jastoge in pila pina colade. Naslajali bi se nad mojo skoraj popolno postavico za katero s telovadbo in frutabelami skrbim že skoraj tri dni, nad rahlo preveč rdeče opečenimi lici in od boga pozabljenimi trdimi petami...
A privoščila sem si pravo brazilsko depilacijo. Bila je boleča, a začuda, na nek sprevržen način, prijetna izkušnja. Hudič je samo celulit, ki je zelo neestetskega videza. Sicer zmeraj pravim, da je moji največji ljubezni ime Orbitrek, hahaha, a je že nekaj let v kleti in ne vem več točno pod katerim kupom mojih premajhnih cunjic je pokopan.

Ne, jaz nisem cipa in se ne dam. Nihče me ne bo premamil. Jaz iščem iskreno ljubezen.

Zato na ta božanski dan sama ždim pred računalnikom, se bašem z mehkimi napolitankami in pišem tale blog!





objavil(-a): teta iz Pliberka ob 14:53 komentarjev (5) ogledov: 18




sreda, 01. avgust 2007

Čakajoč Godota



Nahajam se v pat pozicijei, na mrtvi točki. Določene stvari sva dorekla, najpomembnejše med njimi ostajajo odprte. Najina pot je divergentna; želiva si popolnoma različnih stvari. Jaz upam, da bo pripravljen nekoliko popustiti pri svojih željah, saj tudi on enako upa zame. Ne potrebujem nasvetov, da moraš živeti svoje življenje, tako, kot si si ga zamislil. To sploh ni res. Vedno znova se spreminjamo in si kar naenkrat zaželimo drugih stvari. Drugi ljudje nam pri tem odpirajo oči in naenkrat uvidimo, da smo preveč zaprti, preveč mirni, premalo avanturistični ali pa čisto nasprotno. Sploh pa tako jaz kot on svoji življenji živiva v popolnosti. Zato tudi vztrajava. Poleg vsega se imava naizmerno rada. Res pa je, da večkrat pomislim na najino prihodnost in takrat dobim v grlu tisti težak okus, ki me stisne tudi v prsih. Bojim se najine prihodnosti, želim si vedeti kaj bo, po drugi strani pa spet ne. Bojim se tega, da kljub temu, da sva si pisana na kožo, vztrajava v nečem, kar bi bilo za oba bolje, da bi končala že dolgo časa nazaj, ker bi potem pač vse skupaj manj bolelo. V resnici si želim življenja z njim; isto si želi tudi on, vendar sta najini predstavi o življenju različni. Rečem si, da sva za tako razmišljanje še premlada, da še vedno živiva v otroških fantazijah, tako jaz, kot tudi on, ampak ko optimizem ugasne, se spet zavem težkega okusa, ki me pripravlja na konec. Težava je v tem, da verjamem v to, da samo enkrat spoznaš tistega človeka, ki ti lahko vzbudi vse te občutke, ki jih midva doživljava skupaj. Pri tem ni nič usodnega, je pač stvar kemije. On je tisti človek: moj prvi, moj zadnji, moj zaščitnik, prijatelj, ljubimec, moje veselje in moja sreča.

Oba sva v pat poziciji. Očitno nama ne preostane drugega, kot da čakava na razplet in upava, da sva dovolj zrela, da uvidiva, kaj je bolj pomembno. Sploh pa upam, da sva po štirih letih razmerja še dovolj zaljubljena, da lahko določene stvari odmisliva in ne pustiva, da naju loči trma. Upam, da ne čakava na Godota.





objavil(-a): Amelie ob 11:12 komentarjev (1) ogledov: 23




sreda, 01. avgust 2007

Moj 'prečudoviti' dopust



Tako težko, kot sem čakala letošnjega, že dolgo nisem pričakovala nič. Bila sem totalno skurjena, kronično utrujena zaradi preteklih mesecev, ko skorajda nisem imela niti vikendov frej, ko sem delala po 10 ali 12 ur na dan.

Tako nujno se potrebovala dopust.
Sicer ne maram izležavanja na plaži in gledanja v luft in poležavanja in nič početja.. Sovražim tak dopust. Ampak letos je bilo prav to tisto, kar sem rabila.
In sva šli z mami za 7 al 8 dni v apartma od tete v en kraj bogu izza nogu.. sicer kar gosto apartmajsko naselje, vendar brez turističnega prizvoka (razen turistov seveda)
Nobene diskoteke, nobenega šoping centra ali uličnih pordajalnic, pravzaprav niti ene gostilnice, kjer bi lahko kaj pojedel. Le trgovinica in turistična poslovalnica (da seveda ne bi kdo pozabil plačati turistične takse) Smile

Kraj, ki je bil kot nalašč za moj letošnji dopust.
Netežavna mami, počasno prebujanje, čajček, kavica, zajtrk, na plažo - balzam!

Edino, kar je mičkeno falilo (ker je to sila neporaščeno območje in ni dreves, le grmički) je bilo pomanjkanje škržatov in ponoči čukcev.. Ampak dobro, se preživi Smile

Ampak logično.. po treh dneh se je telo že toliko odpočilo, da mi je pa res samo izležavanje (še celo kako urico popoldanskega spanca sva si privoščili) mogoče že malo presedalo.
No ja, vsak dan sva vsaka prebrali eno knjigo, debelo kot sam satan. Dolgčas nama sicer ni bilo, ampak proti koncu tretjega dne sem ji rekla, da sedaj bi pa že mogoče prišlo prav kaj akcije.

Nekdo zgoraj me je slišal, ker sem dobila ŠE KAKO VELIKO te moje akcije!

Pa pojdimo lepo po vrsti.
Takoj zjutraj naslednjega dne se zbudim z neverjetno bolečino v ušesu. Aja, bil je petek.
Mislim, to je res neverjetno bolelo, pa imam precej visok prag bolečine.. Greva z mami takoj v avto in v 40 ali 50km oddaljen kraj, da prideva do zdravnika. Tako bogu izza nogu sva bili hihi
No, po dolgem iskanju, ko le najdeva to bolnico.. je edini odprti oddelek pediatrični. Tam po 20 minutah končno najdeva eno dohtarco, ji poveva za moj problem.. Me premeri od nog do glave.. ja koliko je pa stara? Luba duša, 14 pa ne, da bi lahko prišla k pediatru.
Naju napoti na 'hitno medicinsko pomoč' - to je bilo pa še težje najt, pa je v isti stavbi, samo v enem takem kevdru, da je joj.
Prideva končno tja.. buh ne daj, da bi bil kje kdo. Pol ure, preden je kdo sploh mimo prišel. BTW, to je kao URGENCA!!!! Hodiva gor in dol po hodnikih, stopniščih.. nikjer žive duše.
In le pride ena medicinska sestra, ki seveda ni bila z urgence.. me spet praša, koliko sem pa stara, ker je edino pediatrija odprta. Ja, nisem 14!!!!
Čakava še malo dlje.. opa, nekaj na obzorju! Pride sestra iz urgence. Jo takoj začopativa, ji poveva vse.. ja, da ni zdravnika in da koliko sem stara? NISEM 14, ubi bože. 29 sem!!!!
Ja, da ne more nič, da dohtorja ni in da naj prideva kasneje nazaj. Ja, a nista od tu? Hja, a bosta počakali?
Kako dolgo ga pa ne bo?
Hja, uro, dve, tri..

Majke mi, a to je urgenca?? Kaj pa če bi mi pol noge falilo? Naj čakam???? V treh urah pridem že do Rijeke.. ma kaj do Rijeke, do doma!!!!

Ok, greva v lekarno, kjer nama celo kar prodajo kapljice, ki so antibiotiki, in ki so SAMO na recept. My ass ja.
No, kakorkoli, dobili sva pa jih, takoj nakapljam in greva lepo domov. Seveda so bile pa te kapljice samo blažev žegen. Nič pomagale. Še enkrat preberem navodila in piše, da učinkujejo ob močnem vnetju le ob drugih antibiotikih. Ja, in kje naj jih dobiva?
K sreči ima moja mami večjo lekarno s sabo kot v lekarni sami. Smile Bravo mami!
In je tudi imela ene močne antibiotike s sabo. Prekličeva vse poznane farmacevtke, sestre ipd. Dajo žegn. Ok, vzamem prvo tableto.
Pa zraven po navodilih ene, še lekadol na vsake 4 ure. Madonca, saj je pomagal tisti lekadol.. ampak samo za kaki dve urici. Jezus. 2 uri trpljenja potem. Groza!
Po 24 urah še nič izboljšanja.. ok, na to so naju opozorili, da utegne biti 24 ali 48 ur, da sploh primejo.. Sva se že odločili, da greva v nedeljo domov, ko je v nedeljo popoldan, po že drugem antibiotiku, končno začelo popuščati. Slišim glas iz nebes, kot v filmu, ALELUJA! Smile

Bova torej ostali do ponedeljka, ker v torek zjutraj naj bi prišli drugi v ta apartma.
Bolečina je seveda še vedno bila, vmes sem že prav jokala od vse izmučenosti. Pišuka, a to je moj dopust? Sad
No dobro, v nedeljo popoldan se torej stvari začnejo obračati na bolje.. v ponedeljek zjutraj še bolje, ker je moj lubi prišel malo na obisk. Je ob 1h ponoči štartal, ker gre vedno na štop, da je bil zjutraj tu bogu izza nogu (pa samo približno je vedel, kam mora, hihi).. mi napiše sms, da me čaka na skalici Smile haha
Skratka, mi je polepšal dan zelo zelo zelo. Popoldan pa se je že odpravil nazaj.

In takrat nastopijo drugi problemi.
AVTA ne morem odkleniti. Daljinc je neki štekal in ker je na avtomatsko zaklepanje, je ob tem tudi blokada motorja.. Ja, avto sem že lahko na ključ odklenila, motorja pa ne. Kriza.
Po nekem času le začne delati, uf, kamen se mi je odvalil od srca.. da sem lubija vsaj lahko na vrh hriba pripeljala, na jadransko magistralo, da mu tiste 4 km na soncu pri + 38 ni bilo treba gor hodit  hihi
Ta dan z mami tudi izveva, da uni pridejo šele v sredo zjutraj. Ok, bova celo do torka zvečer ostali. Aja, skoz sva govorili, da bova šli zvečer domov, da se ne bova po soncu vozili.
Torej, še en 'zadnji' dan dopusta, pa ušesek skoraj ni več bolel. Ja čista ludnica od lepote no!

Torek zjutraj.. greva v avto, da se odpeljeva, kot vsakič, na eno malce bolj oddaljeno plažo, kjer je bolj mir. Parkirava in tam pustiva avto.. ga hočem zaklenit. Daljinec spet ne dela. Ubi bože! Here we go again. Ok, počakamo par minut. Še vedno ne dela.. še malo čakamo, še vedno ne dela..
Ajd, zaklenem avto na roke, greva na plažo, pa se nobena ni mogla sprostit, ker sva bili malo živčni.. mislim, avta ne morem vžgat, pa domov morava.
Najdeva tam enega majstra, ki popravlja čolne, če nama lahko kaj pomaga. Ja no, najbližje neki 'stroki' je bil Smile
Napolni baterije, probamo.. NIČ.
Še malo popravlja ključ. NIČ.

Ajdi, greva peš domov, pa spakirava in potem bo avto vžgal in greva domov. My ass ja.
Se popoldan spomniva, da ups.. avto sva tam pustili, pa domačini vedo, da nekaj ni ok z njim. Povprašava soseda, tudi enega Hrvata, kdo bi nama lahko avto prišlepal do sem.. pa je rekel, da v bistvu moj stric, v katerega apartmaju sva bili, zelo dobro pozna tega čolnmojstra in da sta v dobrih odnosih, da mu je med vojno ful pomagal in da ima zato protekcijo pri njemu.
Opa miki, greva hitro k njemu, da malo veze izkoristiva, če ne drugega, da vsaj ne bo avtu nič.. no pa nama je dobra duša potem celo avto prišlepal do parkinga pred apartmajem Smile
Jupi, vsaj to bova mirni.
Vmes sva pa že itak očija aktivirali v Ljubljani, da je šel rezervni ključ na servis usposobit, našel tiste, ki pridejo za nama, da nama oni prinesejo rezervni ključ.
Ok, malo lažje sva že dihali!

Reče ta spoštovana gospoda, da pridejo ZELOOOOO zgodaj zjutraj. Vstaneva midve v sredo zjutraj že ob pol 6h, da bova jaz redi stedi, ko pridejo. In nama pošljejo ob pol 9h sms, sem upala, da vsaj že iz par km oddaljenosti, da prihajajo. Ne, napisali so sms, da gredo šele sedaj iz LJ  hihi, in to je ZELO zgodaj zjutraj?
No, prišli so ob 1h popoldan. Seveda imajo v avtu klimo, moj avto še delujočega ključa ne premore, kaj šele klimo Smile hihi
No, napetost je na vrhuncu. Ali bo ključ delal ali ne? Ali bo treba klicat vleko.. sem imela kamnov v želodcu!
HVALA BOGU je delal in kar takoj sva popakirali šila in kopita in šli ob 1h proti domu, v vročini.
Ma, ko sva slišali tisti klik klik delujočega daljinca - pa to je orgazem! Zvok iz nebes. In spet tisti ALELUJA (kot iz filma).

Prideva lepo do doma, avto deluje brezhibno.
Takoj naslednje jutri grem najprej k zdravniku, hvala bogu ne bo nobenih posledic. JUPIIII, grem še do serviserja, še drug ključ popravit - ja 'bošček' je malo pozabil na kodo in ni več dela. A tudi to se lahko zgodi? Česa živ človek ne izve.

Konec dober vse dobro? Ne ravno!

Zadnji vikend dopusta se odpravim še k mojemu na obalo. In ko se v nedeljo zvečer vračam domov.. na avtocesti pred Logatcem.. začne pri levem kolesu spredaj nekaj blazno naglas škripati. Groza! Se ustavim na Lomu, napumpat gume.. ne, to ne bo to, gume so brezhibne.. Ampak nekaj je narobe, to je bilo grozno drsanje ali nekaj no. Ležaj ne more bit, jermen tudi ne, za boga..
Ajdi, grem lepo počasi (tam ene 40km/h) po ta stari cesti domov... ma od Logatca do doma sem porabila reci piši uro in pol. Čudovit zaključek dneva. Pa še škripat je po par km spet začelo in to grozno!
In včeraj, ko le pridem do serviserja.. še dobro da se ni nič zgodilo.. neka plastika, objemka ali karkoli je popustilo, neka tekočina je ven stekla.. skratka, popravit bo treba.

Zdaj je avto lepo na servisu, jaz pa že tretji dan pridno za računalnikom in s polno paro naprej.
Saj je res včasih boljše delati, kot pa iti na dopust Smile

Aja, najbrž ni treba posebej omenjati, da kaj dosti slik z dopusta nimam.. le eno ali dve, na katerih se kislo držim in imam prelepljeno uho. No, pa tale s telefonom slikana iz plaže.. Ma, saj je lepo ne?

Nauk: Dopust brez adrenalina škoduje zdravju! Smile


P.S. Saj.. naslednjič bo bolje, kajne?






objavil(-a): mashika ob 09:50 komentarjev (6) ogledov: 19




sreda, 01. avgust 2007

*ČE BI IMELA PENIS*



zjutraj sem brala maile pa mi je padel v oči tale mail... hud za nasmejat Smile

*ČE BI IMELA PENIS *

Če bi imela penis,lahko bi se svobodno uscala v vsak pisoar, po poklicu bi lahko bila rudar ali mornar, za vsako napako krivila bi vesolje, vsako stvar bi naredila dvakrat bolje.

Ne bi klicali me ljubica in mucica in srček, da se vse življenje ne bi počutila kot hrček, klicali bi me Simon, Luka, Denis...Vse to, če bi le imela penis.

Pijana ne bila bi koza, ampak markantna, na stara leta vešča ne, ampak šarmantna, in če slučajno kdaj bi se zredila, nihče za mano ne bi klical me kobila!

Čeprav ne bi znala spuščat deske na sekretu, o ženskah in o avtih bi vedela več kot vsi na svetu.

Strokovnjakinja za fliper, formulo in tenis...Vse to, če bi le imela penis.

Za kontracepcijo se nikoli več sekirat, če bi imela srečo znala bi celo šofirat! Na glavi nič več kitk, palm in konjskih repov in kri bi tekla mesečno samo zarad pretepov.

Pod pazduho se nikoli več mazat in pa brit, lahko bi šla se ga napit, ko bi treba blo rodit.Ne bi tiktakala mi biološka urca.....Vse to, če bi le imela kurca...





objavil(-a): Majchy007 ob 09:08 komentarjev (3) ogledov: 21




na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani