Pošlji prijateljuNazajDomov

ponedeljek, 05. december 2016

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

sreda, 25. julij 2012

Si usodo res krojimo sami ?



Še ne tako dolgo nazaj sem bila prepričana o svoji teoriji USODE. Prepričana sem bila, da nam življenja ne kroji neka višja sila, ampak, da o vsem odločamo sami. Tisti ljudje, ki so ob neuspehu vzrok našli v usodi so se mi zdeli pomiljevanja vredni, saj samo čakajo, kaj jim bo dano, ne da bi za to kaj storili. V obdobju takega razmišljanja mi je šlo res vse po načrtih, uresničila sem vse kar sem si zamislila. Sicer je bilo kar nekaj odrekanj in vloženega veliko truda, vendar ni bil za dosežen cilj noben trud zaman. Sicer se o svoji teoriji še vedno kar precej strinjam, saj se mi zdi, da je uspeh do neke mere res pogojen s srečo, vendar sem še vedno prepričana, da pa ni bistvenega pomena. Več ko vlagaš vase in v želenj cilj, manjša je možnost, da bi bil tvoj uspeh odvisen od sreče.

Ko sem bila mlajša sem bila prepričana, da ni sanj ali želja, ki jih se jih ne da uresničiti, če si to dovolj želiš in če si pripravljen za to veliko delati. Vendar vem, da življenje ni sestavljeno samo iz zmag in uspehov in da ima "knjiga življenja" tudi žalostne strani in poraze. Včasih se mi zdi, da ni važno kako se trudim,kako si nekaj želim, kaj vse naredim za željen cilj, Tisti tam zgoraj gleda in govori: "O ne, ne boš, ni važno kaj narediš, jaz ti tega ne dam!". In ko z eno roko že držim željeno zmago, zopet posreduje On in mi trga iz rok tisto, za kar sem se trudila. In potem sprejmeš poraz. Nimaš več moči, ne energije. ne volje. Včasih pa poraz lahko pomeni tudi zmago. Ob vseh izkušnjah osebnostno zrasteš in si pridobiš nova spoznanja in dejstva, ki ti bodo prišli prav na nadalni poti. Mogoče, ampak samo mogoče pa ima Tisti tam zgoraj res še večje načrte s tabo, kot si si sploh predstavljal in mogče On ve kaj počne.

Sprejeti poraz, pomeni da si močan, da veš, da do istega cilja vodijo različne poti. Mogoče so nekatere celo lažje od tiste, ki si jo prvotno načrtoval. Mogoče do željenega cilja ne vodi samo ravna cesta, ampak se do istega cilja pride po ovinki, ki zopet pripelje do ravne ceste. Ob odločitvah, kot so boriti se naprej ali se vdati, tudi spoznaš kaj v življenju šteje in kaj si samo domišljamo, da je pomembno. Takrat spoznaš, kdo v resnici zares šteje in kdo nikoli ni. Življenje tudi ni samo črno ali belo, ampak se pokaže v vseh barvah mavrice. In ko ti da življenje 100 razlogov za žalost, skrb in obup. Ti življenju pokaži 1000 razlogov za srečo, saj je v življenju toliko stvari, ki nam privabijo nasmeh na obraz. Da sem svoj poraz sprejela, kot nekaj iz česar sem se nekaj naučila je predvsem zaslužna moja mami, ki mi je kljub drugačni odločitvi, kot je bilo njeno mnenje vedno stala ob strani in me podpirala. Čeprav bi se temu lahko izognila, če bi jo na začetku poslušala. Ob tem sem spoznala, da rek: "Največ se naučiš iz svojih napak!" še kako drži. Za vse je nekaj dobro, za kaj pa bo pokazal čas.

Naprej grem bogatejša z eno izkušnjo, ki se je bom spominjala vse življenje. Zdaj pa grem polna novih načrtov za prihodnost in z dvignjeno glavo NOVIM ZMAGAM NAPROTI! Wink

Lučka





objavil(-a): LučkaTheBee ob 22:10 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 23. julij 2012

Vzel me je.





Vzel me je s seboj. V svoje življenje. Zdaj sem del njega, družbe...imajo me za svojo, kot da bi bila njihova že od začetka. Jaz njega še nisem spustila čisto k sebi. Ne upam. Ne vem če si lahko to privoščim. Bojim se ker vem da je on pravi zame. To vem že 5 let, pa sem vedno bežala stran. Bežala sem, ker sem se bala njega. Že od nekdaj mi bere energijo in že od nekdaj mi vidi v dušo. Dela me ranljivo, ljubeznivo...prvič jaz iščem bližino moškega. Čakala sva 5 let da sta se najina trenutka ujela. Ljubim ga. Z dušo in telesom, ljubim ga v bit samega. Zaradi njega sem srečna.



objavil(-a): sp30 ob 17:42 komentarjev (2) ogledov: 0




nedelja, 22. julij 2012

DANCE AGAIN





Ponovno sem začela plesati. Kako zelo ga potrebujem. Je moja strast od nekdaj. Pomembno je početi, kar te veseli. Mimo grede zgubim še kakšno kilo. Prava stvar za dušo in telo, ker me dobra glasba in ples sproščata.

Še pomembneje je biti zares srečen. Eni igrajo, da so srečni. Meni se to ne zdi ok. Prevečkrat nosimo maske in igramo vloge. Ne rabim takšnih ljudi okoli sebe, ki me izkoriščajo in jemljejo energijo. Ti so tisti, ki pridejo in grejo z vetrom v laseh. Ples služi kot ventil za balansiranje.

Včasih se stvari zgodijo kot si želimo, včasih ne. Včasih smo srečni, včasih čisto na dnu. Gre za tok in ritem življenja. Neuspehi so lekcije iz katerih rastemo. Ko vsaj ne bi tako bolelo.

"Always remeber. You will live. You will love. You will dance again. " J.Lo





objavil(-a): mačka7 ob 23:04 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 22. julij 2012

BOSONOGA PRINCESKA





Poznam punco, ki ne more najt para čevljev. Ko pride v trgovino s čevlji, ji niti eni niso všeč. Saj v trgovini ni samo dvojih parov? Potem pade v jok in nekako razloži zakaj ji ne pašejo ali ji niso všeč. Iz trgovine v trgovino, dan za dnem na sporedu ena in ista zgodba. Ne glede na ceno in stil, čevljev še ni našla.

Mama na robu živčnega zloma je tik pred tem, da jo pošlje naokoli, kar boso. Problem solved.

Bi morala za kak teden med reveže? Ali pa spoznati koga, ki je nor na čevlje?





objavil(-a): mačka7 ob 14:00 komentarjev (1) ogledov: 0




torek, 17. julij 2012

Poletje malo drugače





Preden se začne poletje je vse polno objav: Summeeeeer ipd. Ampak a ni malce žalostno, da se o poletju uživa preko interneta?

Ta čas, ki ga mladina zapravi na facebook-u, twiterju ipd. pisajoč o kopalkah, moških, poletju in morju se lahko tudi sami primejo kakšnega dela, si malce zaslužijo in preostanek dneva preživijo po svoji želji.

Ah... naša narava in vse naravne stvari niso to kar so bile. Spomnem se otroških noči, ko sva jih z očetom preživela na našem travniku, gledajoč mlade sovice, ki se učijo leteti heh. Sedaj redko vidim, da kdo počne kaj takšnega in še to, če komu omeniš kaj si počel se ponavadi delajo norce.

Jaz osebno obožujem astronomijo, zvezde, utrinke in vse povezano zraven. Vsako poletje in jesen preživim zunaj z fantom s katerim se izležujema in štejema utrinke. Dan danes pa o tem zopet pišejo na facebook-u. Ah ja :/

Iskreno upam, da bodo kresničke, pikapolonice, marjetice, ježeki in vse kar spada v ta čas prišli v "modo" brez posmeha ampak le z čisto in iskreno uživancijo.

Verjetno zvenim kot starejša gospa, ki graja internet in te "škatle" kot pravi moja babica hehe. Vendar tudi jaz zaenkrat štejem le nekaj "rosnih" mladih let in je to le moje osebno mnenje na koncu koncev. Smile





objavil(-a): Leila17 ob 22:35 komentarjev (6) ogledov: 0




petek, 13. julij 2012

TANGO TIME!



Časi tanga so že davno minili. Plesni učitelj je bil čist usekan nanj. Delal in pilili smo koreografijo do prafaktorjev. Tehnika tanga je zaj... Na enem pošteno zaj... izpitu na faksu sem na hodniku tangirala. Je pomagal, ker sem preusmerila tok misli in se sprostila pred testom.

Ko spoznam koga, se včasih vseeno zgodi. On v napad, jaz v obrambo. To zgleda kot pravi tango, ker jaz hodim nazaj, on pa proti meni. Zgodi se avtomatsko. Jaz igram vlogo zajca. Nazadnje sem zajca ujela še predno je zbežal. Možna je tudi obratna zgodba.





objavil(-a): mačka7 ob 01:09 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 11. julij 2012

Ena o bontonu



In sicer v trgovinah, natančneje na promocijah/degustacijah...

Trenutno sem dva tedna vsak dan delala degustacije po cel dan v E leclercu in ko sem že mislila, da se mi bo totalno zmešalo in sem že resno iskala drugo službo za konkreten denar je hvalabogu prišla sreda in sem KONEC za vsaj dva tedna in grem končno na dopust Srček

1. Dajte svoje male pamže naučit vsaj besede "dober dan", "ali lahko" in "hvala". Obolim, ko se mi pred pult nalimajo trije mulci, ne bu ne mu (prisežem, pri določenih sem dejansko ugotavljala če sploh znajo govoriti), požrejo vse kar imaš tam in potem črta...brez bu in mu.

2. Nikoli ne bom dojela staršev, ki svoje froce silijo "daj prodabaj, daj vzemi, pa daj no, daj vzemi še sok, pa še vodo...ja seveda lahko vzameš še enkrat " Surprised Pa zakaj hudiča, če otrok očitno NOČE zakaj je treba vedno požret vse kar je zastonj???

3. Degustacije se izvajajo zato, da se izdelek POSKUSI in ne zato, ker ste žejni/lačni in je na degustacijah zastonj. Nekoč bom nekomu nekaj vrgla v glavo Zabijalček Polhn ku**c imam imbicelnih osebkov, ki začnejo "a tako malo, joj to še na jezik ne pride, kako naj to probam, daj več, kako ste škrt" Če imate vi probleme z brbončicami mislim da bo kakšen specialist za vas pravi naslov. In potem še pika na i. Ker je v enem kozarčku premalo se izdelkov ne zliva med seboj v isti kozarček. In potem ti ritard pred tabo zmeša marelični sok in vodo z okusom po grozdju, zeksa te pogleda zgroženo "TO JE PA ZANIČ!!!" A bejž? Nisem ti jaz zmešala tega skupaj

4. Ni slabo vprašati kaj imamo za probat, ne samo prit in spit potem pa noret, da imate alergijo na med in bezeg. Če bi človek vljudno prišel "dober dan, kaj pa imate?" in jaz odgovroim "vodo z okusom grozdaj,bezga, medu in lipe" bi takoj dojel, da tega ne sme piti. Ampak bog ne daj, samo da je zastonj, pa je treba spit, tudi če potem umreš zaradi alergijske rekacije :idea

5. Ko nikogar ni za pultom (ker greš v hladilnico po pijačo, med police po novo robo itd.) ne hodit za moj pult in si nalivat pijače. WTF!!!!??? A si na delikatesi tudi sami narežete salamo, ker je prodajalka slučajno zadaj, pa hodite na zaprte blagajne in si sami poračunate stvari? NE! In zakaj si potem na degustacijah lahko privoščite kaj takega? Surprised

6. Ful sem dovzetna za nove stvari, kakšno konstruktivno debato, nasvet itd...V PRIVAT ŽIVLJENJU!!! Samo zato, ker sem v službi obsojena na tiste dva kvadratna metra in nimam kam pobegnit mi ni potrebno poslušati ponudb za sex, napadov da prodajam strup, kako imam lepe oči, pranja možganov s strani starejših ljudi, ki so preživeli vojno in ne vem kaj še vse....super! V službi mene to ne zanima. Logično ane?

7. Fehtanje za ponovno količino pijače/hrane je katastrofalno! Če je vaš otrok žejen oz. lačen super, tu smo zato, da izdelek prodamo. KUPITE potem pa zaradi mene, če se cel dan naliva s to kur*evo vodo. Ne mi pa miljonkrat priti mimo pulta in potem še rečt "ja vam bomo vsaj malo profita naredili" Halo, kakšen profit je to, da nekomu popiješ vso degustacijsko robo?? To je minus dragi moji, ste vso matematiko prešpricali?? In potem so vsi užaljeni, ko jih napizdiš, da ne dobijo več, in da men dol visi če je njihov froc žejen. Jaz sem tudi utrujena pa zato ne bom šla kar domov.

Spomnila bi se še miljon stvari, pa trenutno ne gre. V teh dveh tednih sem prvič pomislila, da bi pustila to službo. Resno. Ker enostavno nimam več živcev. In sočustvujem z vsemi, ki morate v svojem poklicu delati z ljudmi!

In svojih frocev sploh ne bom jemala s seboj v trgovino, rajših jih pustim doma, kot da bi komu v trgovini požrli toliko živcev, kot jih ti pamži meni. Ali pa jim ne bom puščala da v trgovini karkoli vzamejo na degustacijah. Verjetno me bodo sovražili, in veliko degustatork bo mislilo da sem najbolj kruta mama na svetu ampak jbg. Vsaj jaz se bom počutila vredu Smile





objavil(-a): Roncolino ob 12:30 komentarjev (15) ogledov: 0




torek, 10. julij 2012

Sovražim "Poljubljeno" !





Meni glasba pomeni veliko. Moj iPod me spremlja na vsakem koraku. Na poti v šolo, na avtobusu in je moj motivator pri teku. Skladbe imam razdeljene v mapah z naslovi: Sad songs, Motivational songs, Happy songs, Easy songs, Party songs, Oldies but Goldies in New songs. Glasbo poslušam glede na svoje razpoloženje in občutja. Imam pa občutek, da bo domovanje na mojem iPadu dobila tudi mapa "I HATE SONGS" in prva pesem v novonastali mapi bo zagotovo pesem POLJUBLJENA OD TABU. Vem, da se velika večina ne bo strinjala z mano, ampak ne morem si pomagat, pesem mi je grozna. Že ko sem jo prvič slišala mi ni bila všeč. Sovražem joSad. Vem, da je bila najbolj predvajana pesem v prvem povletju, ampak to še ni dokaz, da je pesem dobra. Še več, mogoče se mi ravno zaradi tega bruha vsakič ko jo slišim. Se prav spomnim obdobja, ko se je pesem pojavila na sceni, se je na določeni radijski postaji vrtela do 6-krat dnevno. Obup! Prisežem, da mi grejo vse dlake pokonc, ko slišim samo uvodno melodijo. Še slikica, ki je na povezavi na YouTube-u ( ta dva zaljubljenca, ki sem jo priložila k sliki ) mi gre na živce.

Besedilo je tako pocukrano, da potrebuješ inzulin vsakič, ko jo slišiš in da dejstva, da si jo vsi zaljubljenci ( ki so v zvezi en teden ) limajo na facebook sploh ne omenjam.

Naj dodam še eno drobno dejstvo, ki pripomore k temu, da mi pesem ni všeč. To nova pevka Tina Marinšek. Mislim, da svoji predhodnici ne seže niti do kolen ne vokalno, ne karakterno. Nina je bila srce skupine, Tina je pa pravo njeno nasprotje. Vendar, kot sem rekla ni ona glavni razlog za moje "anti-simpatije" do te pesmi.

Vsem "Fanom Poljubljene" se opravičujem za svoje iskreno mnenje. Ravno pred 15 minutami sem zopet slišala vašo priljubljeno Poljubljeno pese in sem začutila potrebo, da svoja čustva izlijem na te virtualne strani. And yeah I feel so much better now. Wink Wink Wink

Lučka Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 21:25 komentarjev (8) ogledov: 0




torek, 10. julij 2012

will it be...what it should be?



Malo se, malo se...ja, potem pa kaj? Prej sem nihala po dnevih, sedaj niham po urah.

Ena obveznost za drugo. Ko pridem nazaj. Pricakovanja. Moja od mene in do mene od okolice. Bo napeto, bo slo skozi, bom JAZ sla skozi? Kako bova z mojim? Imam ga rada, vendar na nacin, kot ga nisem vajena: miren, sproscen, globok, usklajen. Pridejo njegove "kaprice", se zmesajo z mojimi. Ampak on ne bezi, prvi, da ne. Se pomeniva. Pa je vredu. Nov obcutek, ki ga nisem vajena. Da se ob njem pocutim varno. Da se ob moskem pocutim varno. Cenjeno. Zazeljeno. Brez prekrivanj, brez zavajanj. Je nekaj novega, nekaj, kar sem dolgo cakala, pa me zdaj, ko sem DOcakala, to ujame nepripravljeno. Sem skoraj zamenjala z rutino in dolgcasom Smile

Najbolj me zanima, kaksni obcutki me bodo spreletavali, ko ga bom po 2 mesecih spet videla. Ga objela. Bom jokala? Bom odtujena? Moja "ambiciozna predkarierna izmenjava v tujini" lahko ima samo dva "impact-a": ali naju bo pripeljala se blizje skupaj, ali pa naju bo odtujila. To bo se...zanimivo.

Ampak-in na to sem ponosna-ce bi lahko se enkrat izbirala, bi sla. Se vedno bi sla. Isto mesto, ista drzava.

Bi pa z veseljem zamenjala cimre: kdo je pa ze slisal za tecno, suhljato in nesramno Mehicanko, ki ti rovari za hrbtom ter cudnogledega Madzara, ki po 1 letu v tujini se vedno razume okoli 20% jezika?





objavil(-a): Tamariska ob 12:06 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 09. julij 2012

I shot the sheriff





Pred pomladjo pridejo hrošči. Poleti pridejo molji. Nov hobi pobijanje moljev.

Omara s hrano je generalno pospravljena. Nujno je treba police obrisati še s kisom in pustit omaro prazno dan ali dva, da vse, kar je živo pomre. Ta del s kisom ni bil narejen. Bo treba ponovit vajo.

Molji so še vedno notri, kot da imajo kompas. But I did not shoot the deputy. Gredo pa na vse živo: moko, gres, oreščke, fižol, kosmiče, sladkor, čaje, kakav...





objavil(-a): mačka7 ob 16:54 komentarjev (2) ogledov: 0




nedelja, 08. julij 2012

Zakon privlačnosti VIII



Že kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega pisanja. Življenje teče dalje, dogajajo se tako pozitivne kot negativne stvari.

But I have decided that in my life there is no space for disappointments Very Happy Življenje je tako lepše, če se ne obremenjujemo za vsako malenkost. Sama sem se zelo sekirala, kaj sekirala žrla sem se! Ampak tako kot pri vseh ostalih stvareh moraš sam priti do odločitve in delati na tem, da se stvari spremenijo. Imela sem bolezen oz. bo del mojega življenja do konca, trenutno je vse vredu in upam da bo tako ostalo Smile Spoznala sem neverjetne ljudi, prav tako jih je nekaj odšlo, vendar je tako prav.

Končno živim Very Happy Imam dve novi službi in obe z veseljem opravljam. Še zmeraj se trudim študirati, seveda kaj hočemo boljšega kot skupna učenja polna znanja in neuspešnega pisanja izpita Laughing žuranja pozno v noč, opazovanja zvezd sredi Ljubljane, dolgih sprehodov s psom...in še in še Smile I just love summer Smile samo še rahel oddih ob morju in bo perfect Very Happy

Vedno bojo obdobja depresije (slabega in negativnega razmišljanja) ampak je to del življenja. Na stvari je potrebno gledati pozitivno, nad malenkostmi se malo zamisliti, vendar jih čimprej pozabiti. S problemi pa se soočiti in jih rešiti še preden nastaneta drama in kaos.

I FEEL DAMN LUCKY TODAY, HOW ABOUT YOU! Very Happy

To bo blog mojega življena! Če se ti zdi zanimiv, komentiraj, če pa nisva istih misli se ne ubadaj z menoj in me pozabi!

LP,

Baby B





objavil(-a): BabyB ob 14:59 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 08. julij 2012

Mačke





Mačke so zame najpopolnejša bitja pod soncem. Trenutno imam čast bit "mama" 7 dni starmu sesnemu mladiču. Hranim ga vsake dve do tri ure, spala nism praktično 48 ur, ampak se počutim, kot da bi spala cel čas. Je naporno predvsem psihično, ampak ko vidiš to malo nebogljeno miško ves napor in utrujenost mineta. Ko ti zaprede v dlani, praktično zginejo vsi strahovi in pomisleki.

She's perfect.

Zdej mi pa povejte kako se takmu milemu bitjecu odpovedat po dveh mescih???





objavil(-a): shtrukeljchek ob 10:51 komentarjev (1) ogledov: 0




četrtek, 05. julij 2012

Krama





"I have to write myself through writing."

Matra me. Not me matra. Nekaj med stiskanjem, željo po joku, po miru, po besedah, po resnici, kaj pa vem. Reset bi, vse naj se zjasni, kot se ravno zdajle jasni nebo nad Ljubljano, sprano od norega dežja. Ampak noče se kar tako. Morala bom sama, korak po korak. Na tabli v eni od sob sem danes prebrala: "One step at a time is enough for me." Prekleto peče ta step, ker je prepočasen. Tako počasi gre, da te prisili, da čutiš čisto vsako sranje, zaradi katerega se sploh greš to hojo stran. Ampak nekako ni druge poti. Ne moreš sam sebe nalagat, poštena (a najtežja) pot je tista, po kateri bom morala pogaziti.

Kaj pa naj, kaj pa naj. Vsaj toliko sem že naprej, da vem, da problemi, ki zdaj lebdijo v moji glavi, niso delo nekoga blizu mene, ampak samo moji. Nihče ni kriv, sama moram sproti čistit svoje police. Zdaj je na njih waaay too much sranja. No, sranja, stvari pač. Je, kar je, kar sem sama naložila. Ampak je preveč, zdaj se že šibijo pod vso to težo in kar me najbolj muči od vsega, je, da mi je tako zelo nelagodno se lotiti pospravljanja. Ker ko jih začneš dvigati, pregledovati, obračati in pihati prah z njih, komaj zares vidiš, kaj se skriva. Vso to sranje. Ali pa navlaka. Gnus pač. Nočem ga. In veš, da se ga moraš rešiti, in veš, da ti ni okej. Ni ti okej, uuh. In že misel na odkrivanje ran me straši in se je otepam in zgubljam čas, odlašam žalost in solze in strah in ogorčenje nad videnim. Boli.

Ampak daj, spokaj.

In kaj me najbolj boli? Najnajnajbolj? Da sem sedela tam kot kup nesreče, prav zares kot kup nesreče, da sem oddajala vonj po nesigurnosti, samozavest me je zapustila in to se je videlo na daleč, niti videti ni bilo treba, vohalo se je, niti vohalo, čutilo se je, ne no. In nisem si mogla pomagati, točno sem vedela, da se mi to dogaja, ampak dan je bil že dolg in volje ni bilo več dosti, bila je samo želja, ampak grdo osamljena, brez podpore, bil je samo glasek, ki je pravil: 'Drži se, glavo gor, EJ GLAVO GOR,' ampak ni šlo, nekako ni bilo več goriva za biti močna, in zato sem kar nekako zaplavala v vdanost, vedela sem, da sem patetična, ampak nekako nisem mogla pomagati. Eff it, vsaj zavedam se, vsaj to, bom potem pucala. In sem dala še to stvar na polico in zdaj se še bolj vse skupaj šibi in še bolj me je strah prijeti krpo v roke. Goltam strah, strah golta mene. Me razumeš? Joj, jaz točno vem, kako je. In žalostno, žalostno; vsega drugega se bom lotila, samo tisto glavno bom pustila za na konec. Ne vem, kaj točno rabim, da me premakne. Ampak sčistit moram glavo. Kako to narediš?

(In potem me vpraša: 'Ej kako pa to ... pa to, pa to, pa to,', pa sem si mislila: 'Ej stran, res ne vem, samo stran, samo zamrznit, počakat, zatisnit, ni še čas, sploh ni še čas.'





objavil(-a): Bambus ob 16:51 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 01. julij 2012

Rudolph van Veen



Odkrila sem program 24 kitchen na tv. Navdušena nad kuhanjem Rudolpha. Prvič sem ga gledala, med peko čokoladne torte. Nikoli prej še nisem videla, kako se dela vrtnice iz čokolade za dekor. Ima en tak pripomoček kot špohtl. Res je odličen slaščičar. Nizozemščina je tako hudičevo seksi. Zelo fajn zveni. Jaz bi si polomila jezik.

Za zapisovanje recepta gre malo prehitro. Ne govori natančno sestavin. Razumem skoraj nič, razen kadar gre za besedo iz angleščine ali nemščine. Na spletu je 24 kitchen le v nizozemščini. Sem se spomnila, da obstajajo prevajalniki. En copy paste recepta in evo vse piše angleško.

Naslednjič spečem Speculaas piškote po njegovem receptu.

V Srbiji je tako popularen, da je prišel prejšnji mesec na obisk. So se eni za foro transformirali v Rudolphe njemu v čast. Dobra fora.





objavil(-a): mačka7 ob 13:35 komentarjev (2) ogledov: 0




petek, 29. junij 2012

Zdravljenje sebe



Najprej naj vam povem, da sem zbolela za depresijo in da je to hudičevo težka bolezen.Najprej se ti niti ne zdi,da toneš globje in globje.Nihanje razpoloženja,samomorilske misli,utrujenost,nespečnost itd so samo nekateri znaki bolezni.Hudo hudo je ko se zaveš, da si ne moreš več pomagati sam in da rabiš strokovno pomoč...
Jaz sem si jo poiskala malo prepozno,ko so bile tesnoba in nemir ter otale stvari že zelo opazne in bi me skoraj razpočilo.Tisti dan sem brezglavo in brez cilja tekla v neznano, da bi mi bilo lažje ampak tudi tek mi ni več pomagal.In zopet sem posegla po moji stari znaki, britvici in zarezala u roko.Enkrat,dvakrat,trikrat...Mislila sem, da bo pomagalo ampak ne ni bilo le še bolj me je bolelo u duši.

Šla sem k zdravniku in mi je napisal napotnico za psihiatrično bolnišnico.Seveda sem se ustrašila kako bo ampak druge so me lepo sprejele..Zdaj sem tam že 14 dni in nekatre so me naučile toliko novih stvari.Pogovori z njimi mi pomagajo.Seveda so dnevi,ki mi grejo na živce vsi in se odmaknem.

Sprašujem se kje se je vse začelo.ODkrila sem prvi vzrok nato drugi itd. Začela sem spoznavati sebe in se počasi počasi postavljam na noge.Srečna sem da mi pomagajo in da imam čudovite sotrpinke. Gre na bolje a ko nekje sestaviš se ti drugje podre.Pa nič za to..Naučila sem se da se vse zgodi z razlogom in da za svojo osebno srečo naredimo največ sami.

Vsi smo le lutka u rokah usode amapak usodo si krojimo sami in srečo tudi!!





objavil(-a): tamala16 ob 16:41 komentarjev (6) ogledov: 0




torek, 26. junij 2012

LAŽI





Naj vam povem zgodbo o OSTRŽKINJI !

Vsi imamo ob besedi Ostržek asociacijo na LAŽ. In tudi moj današnji blog je namenjen laži.

"OSTRŽEK je lesena lutka, po naravi zelo vesel in navihan fant. Ko se znajde v težavah se teh poskuša na najlažji način izogniti, pa se zlaže in pri tem se mu poveča nos. To je Ostržkova slabost, saj se ne mora zlagati, ne da bi drugi vedeli, pa še nos mu ostane tolikšen, kot mu je zrasel. Je pa Ostržek, kot vsak majhen fantek ali otrok naiven in verjame v dobre ljudi."

Tudi za njo veljajo iste lastnosti, kot za Ostržka ( no, razen tega, da ni lesena in da se ob laži ne podaljša nos..).Že kod majhna deklica je rada priredila resnico sebi v prid. To je počela zelo spretno, že kot deklica. In ko je odraščala so skupaj z njo rasle tudi njene laži in izmišljutine. In nedolžnih otroških laži so njene pripovedi postajale vedno večje. Že od malega je čutila posledice, ko so jo dobili na laži, pa ji nobena šola ni bila dovolj.Drugače je dekle uspešno v šoli, prijazno, neškodoželjno, vedno pripravljeno pomagati, tudi dobre volje je skoraj vedno. Upam, da se je iz zadnje in daleč največje laži v njenem življenju, to početje končalo.

Začelo se je z nedolžno izmišljutino, ki se nadaljevala cela 3 leta. Vsaka na nanovo dodana stvar k tej izmišljutini je postajala večja, še bolj grozna in skrb vzbujajoča od prejšnje. Vse bi bilo razumljivo, če bi od te laži kaj imela, pa nimamo. Prav tako, pa nimajo tisti, ki so v zgodbo vpleteni. Vse je začelo zapletati, ni zmogla več, bila je že čisto pritisnjena v kot. Po treh letih, ko nismo več vedeli kdo pije in kdo plača, je laž priznala. Povedala je celotno zgodbo. Smisla te laži pa nihče ne ve, nihče ne razume, niti ona sama.Vsi smo razočarani, potrti, molčeči, vase zaprti, z izgubljenim zaupanjem. Tako je pač z lažmi. Slej, kot prej se razkrije in posledice te močno udarijo po prvem licu in še preden se zaveš bolečine, močno udari še po drugem. In boli, tako lažnivca, kot prizadete.

Med lažjo jo je večkrat pekla vest, večkrat je hotela zakričati DOVOLJ, vse je laž. Pa je bila že pregloboko v laži in je nadaljevala. Najbolj žalostno je, da je s tem prizadela ravno svoje najbližje, na tiste, ki se lahko vedno zanese, svojo družino. Lagala pa je tudi sebi, 3 leta, 3 njena leta so zlagana. Nobenega veselja, samo laži in prevare. Večja je laž, večje so posledice. Bolj laž raste, bolj ratejo tudi posledice.

Se da po veliki laži, še povrniti zaupanje? Je beseda "oprosti" dovolj? Mogoče, če je resnično iskreno? Vendar ali bo "iskren oprosti" izbrisal vsa žalostna čustva vpletenih v laž? Bodo sposobni oprostiti in jo imeti radi, kot da se to ni zgodilo? Bodo lahko živeli naprej, brez posledic?

Toliko vprašanj je, kako naprej. Se lahko otreseš potrebe po laganju, prirejanju resnice znebiš, če pogledaš globoko vase in rečeš konec, zdaj pa dovolj. Od danes naprej bom govoril resnico, resnico in samo resnico. Upam, da ja....upam, je že želja, po resničnem življenju, boljšem in iskrenem pravi korak v to smer....Držim pesti, da ji uspe.

Ker sem ravno začela z Ostržkom, pa naj še končam. A ne bi bilo lepo, če bi ob laganju tudi nam ljudem rasel nos? Svet bi bil iskrenejši, pa še posledicam bi se izognili tako lažnivci, kot prizadet ob lažeh.





objavil(-a): LučkaTheBee ob 23:07 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 26. junij 2012

Rabim temo za članek



Naša urednica, takozvana Helga, me že dva tedna priganja, naj vendarle spišem kak članek. Jaz ubožec pa ves mačkast in povrhu vsega še vročičen, zato sem čisto brez inspiracije in kreativnega zagona.

O seksu sem že napisal vse kar vem, o ostalih stvareh pa ne bom pisal, ker so dolgočasne.

Ima kdo kakšen predlog ali željo? Pa realne prosim. In ne, ne bom pisal o sebi in zraven lepil svojih golih slik.





objavil(-a): megafotr ob 16:47 komentarjev (10) ogledov: 0




sobota, 23. junij 2012

Britje





Živjo, živjo !

Potrebujem vaše nasvete...vedno po britju (z britvico), se mi spustijo rdeče pikice in nato mozoljčki ( na intimnem predelu in na bikini predelu)... vedno po britju se namažem z losijonom za telo... ampak učitno ne pomaga.... tako da bi vas res prosila, če mi poveste s čim rešujete te probleme ve, oziroma s čem ste rešile problem Smile Najlepša vam hvala za nasvete !

Lp, strongGirl Very Happy





objavil(-a): strongGirl ob 12:34 komentarjev (5) ogledov: 0




sreda, 20. junij 2012

FACEBOOK :)





Gotovo ste že kdaj slišali stavek, kot je: " Facebook destroys people's life since 2004." ali pa " Imel sem življenje dokler mi nekdo ni pokazal facebook!" Sama ideja Facebook-a je sicer super, fina in fajn, ampak, ljudje smo Facebook, nekako iznakazili. Facebook je poln lažnih profilov in ljudji, ki bistva Facebook-a ne razumejo.

Danes sem razmišljala kaj sploh je uporabnega, zanimivega in tako privlačnega, da nekateri ljudje dajo več na svoj facebook profil, kot na svoje življenje?

Facebook se mi zdi uporaben le, kot nadomestilo dnevnika, saj se včasih sprehajam po svojem profilu in berem pretekle statuse ali pa to počnem na profilu svojih dobrih prijateljev. Vse ostale facebook stvari pa so z mano v nekem konfliktu. Tisti, ki so sramežljivi so postali neustrašni, brez dlake na jeziku. Tisti, zahrbtni se skrivajo za osladnimi sporočili. In tisti, ki imajo največ za pomesti pred svojim pragom, so vedno polni življenjskih modrost. Me prav zanima koliko ljudi bi si mi v živo upalo povedat stvari, ki mi jih pišejo na Facebook-u. In kaj mi gre tako zelo na živce:

1.Bom začela kar z najbolj aktualno ( ker smo ravno v času Evropskega prvenstva v nogometu ): Facebook nogometni boji. To so tisti statusi: Vsa čast xy nogometašu; tukaj bi še jaz gol dal; zdaj se pa pojejte navijači Barce. V času nogometa so tukaj še tisti, ki pišejo: Al pa če ne bi vsi pisal, da je danes nogomet; ja vemo, da je xy oseba dala gol. In potem je več tistih, ki pišejo, da naj nehajo vsi pisat o nogometu, kot tistih, ki o nogometu dejansko pišejo. Smile

2. Nenehno stokanje pred izpiti in kontrolnami: zakaj se nisem prej učil, tale izpit bom pa 100% pogrnil, danes bo pa še dolga noč. Ja halooo, da bi ta čas ko visite na Facebooku namenil učenju, bi dejansko že kar dosti znali.

3. Na živce mi grejo tudi statusi po nori noči v smislu: Od danes naprej pa ne pijem več, Da bi vedel, da je voda tako dobra bi jo že včeraj pil.

4. Statusi, kot so: če lajkaš ti na zid nalepem srčka. Ali pa: lajkaj, da videm če se lahko zanesem nate.

5. Jezi me, da uporabljajo možnosti označbe za: sestra, brat, mama, oče za svoje prijatelje.

6. Razgaljene 13-letnice in komentarje pod slikami, kok si huda in kaj vse bi z njo počeli.

7. Osladni se mi zdijo tisti, ki so en teden v zvezi in si po zidu pišejo 4ever, za zmeraj moja, rtm, ljubit te......

8. Slike v ogledalih...Grrr, dlake pokonc.

9. Ustvarjanje dogodkov, kot so: Dan, ko se je kebab, dan modrih majčk in podobno.

10. Do konca pa mi grejo na živce tisti,ki spreminjajo svoj status vsakih 5 minut:

8:00: Jutro folkec.

8:30: Sedim v šoli in se dolgočasim. Pišš sms, če nimaš cifre piš na zasebc.

9:00: Na malci

13:00: Še eno uro pol pa domov

14:00 Končno doma.

15:00: Z Anjo na terasi pijemo kavo

16:00: Kok je vroče

17:00: Zvečer grem s Klemnom v kino.

20:00: S Klemnom v kinu.

22:00: S Klemnom je blo najlepš.

23:00: Se tuširam.

23:30: Nočko folkc. Lepe sanje.

11. Potem je tukaj pa še aplikacija " Dreglaj ", ki itak nima nobenega smisla.

In kaj ostane na Facebook-u še uporabnega in zanimivega in vrednega ogleda? Opozorila za rojstne dneve, ter albumi in statusi PRAVIH PRIJATELJEV Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 14:53 komentarjev (7) ogledov: 0




četrtek, 14. junij 2012

PREGNANT IN HEELS





Prvič gledala dokumentarno oddajo o nosečkah, ki so tik pred porodom. Voditeljica Rossie Pope je zelo simpatična. Velja za gurujko na tem področju in bodočim mamicam svetuje.

Vsaka ženska je zgodba zase. Ona je Mina, je nekje iz Azije. Kako lahko ženska teden dni pred carskim rezom nosi neudobne visoke petke? Ene jih. Soba ni bila pripravljena na novorojenčka, ker mami čaka na mojstra. Rossie pove, da je čas čakanja potekel, da naj prime za kladivo in žebelj in sama zrihta povijalno mizo, da bo varna in stabilna. On a odgovori, da še nikoli ni imela v roki kladiva in tega ne misli delati. Ona doma ne dela nič.

Ker ni imela še nikoli stika z novorojenčki, je prišla neka gospa na obisk s sinom. Čez nekaj časa je ugotovila, da nima dovolj močnih rok za pestovanje. Mama otroka je bila ves čas brez besed, šokirana najbrž. Povedala je še, da so za previjanje novorojenčkov varuške. Tega že ne b počela.

Prave mame naredijo in dajo vse za svojega otroka, nič jim ni težko, ker to počnejo z ljubeznijo. Druge mislijo, da je to kot modni dodatek k torbici ali čevljem. Ta Mina je bila ekstra kaliber.





objavil(-a): mačka7 ob 00:19 komentarjev (5) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani