Pošlji prijateljuNazajDomov

sreda, 03. september 2014

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

ponedeljek, 14. maj 2012

ZAZ ZAŽGE!





Šla sem nekaj na balkon. Slišala sem glasbo do balkona. Sploh nisem nameravala it, samo če slišiš glasbo do balkona je izvrstna. Ko se spomnem, da grem, so karte ponavad razprodane.

Oblekla sem se in šla do Križank. Ker je deževalo, ni bilo prometa in sem sledila ušesom, čeprav v samem centru naenkrat slišiš promet, ki preglasi glasbo, čeprav so Križanke 3 minute stran peš. Ta punca ima the best vokal, super so tud vsi deli vmest, ko improvizira na glasbo. Razpon variacij barve njenega glasu je obsežen. Prov super zna vriskat, tako indijansko. Prvinsko, she Tarzan verzija. Počen del njenega glasu se mi blazno dopade, po njem je prepoznavna. Sezula me je s pesmijo Petit Homme, ki ima utrip srca na začetku, sicer je angleški valček po taktu. Taka baladica.

Liza ljubi jazz, šansone tudi. Vesela sem, da obstajajo v današnjem svetu tudi taki izredni pevci. Ni jih veliko.

Ne paše vsakomur francoščina, iz njenih ust je hudičevo seksi. Taka naj bi francoščina bila.

Poje s čisto lahkoto in strastjo, kot če gledaš otročka, ki se zavzeto igra, ko pade not. Taka ljubka, preprosta, po tipu človeka dost blizu Shakire... Vredno mojega ušesa. Zraven mene je bil en čist hud tip. Kar naenkrat je skočil na 3 meterski zid Križank in izginil. Ko bi le znala plezat... Tako prideš direkt za oder. Brez karte.





objavil(-a): mačka7 ob 19:48 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 10. maj 2012

Ko rastline postanejo nevarne ...



.. kar se dejansko lahko zgodi. V bistvu se kar dogaja in tega je vedno več. Kljub temu pa še vedno večina ljudi ni slišala za invazivne vrste. Obstajajo tako živalske kot rastlinske invazivke, gre pa za vrste, ki jih je človek prinesel iz drugih koncev sveta in se v novem okolju izredno hitro in uspešno razmnožujejo oz. razraščajo. Najprej bom opisala primer invazivne vrste živali, potem pa se posvetimo napadalnim rastlinam Wink.

Tipičen primer invazivne vrste je rdečevratka. Želva, ki jo ima marsikdo doma, je zaradi izpuščanja v okolje vedno bolj številčna tudi v naravi, kjer ima svoj lasten žur. Ker je po značaju bolj agresivna in družabna od avtohtone močvisrke sklednico, jo je začela izpodrivati. Ne, da bi ji jedla jajca ali jo namenoma napadala, gre za kompeticijo za enake vire hrane, življenski prostor, ... poleg tega prenašajo salmonelo, s katero se lahko okužimo tudi ljudje. Močvirsko sklednico spoznamo po rumenih pikah in je v naravi vedno bolj redka. Je edina avtohtona sladkovodna želva v Sloveniji. Primer rdečevratke in sklednice jasno kaže, kaj povzroči spuščanje tujerodnih vrst v novo okolje. Nekatere so tam sicer nezmožne uspevanja in razmnoževanja, nekatere pa pobegnejo in delajo po svoje.

Tako se dogaja tudi z rastlinicami. Verjetno si je težko predstavljati, kaj je tako napačnega, da se v naravi pojavi neka tuja vrsta. Pa vendar nekaterim pojavljanje tako dobro uspeva, da je že hudo. Da jih domače vrste ne dohitevajo več. In tako nastajajo monokulturni sestoji invazivk, kjer ni ničesar drugega kot one same. Predstavljajte si, kako je, če posadite eno od taih vrst na svoj vrt Wink Ste zapriseženi izkopavanju in košenju nekaj let in to čim bolj redno, ker zadeve ponavadi hitro in vztrajno rastejo. Odvisno, seveda, tudi od vrste. Nekatere rastlinske invazivke proizvajajo tudi toksine, ki drugim rastlinam onemogočajo rast. Pri tem je zelo uspešen dresnik (Fallopia sp.), ki ste ga po vsej verjetnosti že videli, le da niste bili pozorni nanj (prepoznate ga po kolenčastem steblu kot ga ima bambus in po srčastih listih).

Nekatere rastlinske invazivke škodujejo tudi zdravju. Veliko ljudi je alergičnih na ambrozijo oz. žvrkljo, če smo natančni glede slovenskih imen. Poznana je predvsem zaradi zakonske prepovedi. Če jo inšpekcija najde na vaši parceli, boste krili stroške odstranjevanja. Kako deluje inšpekcija, se je sicer vredno vprašati, vseeno pa tistih nekaj evrov ni najhuje, kar vas lahko doleti ob tej zelenčici. Njeno seme se pogosto pojavlja v zimski hrani za ptiče, pa tudi med silažo lahko dela probleme. Na zdravje vpliva tudi pajesen (Alianthus altissima), ki povzroča vnetje srčne mišice. Pa ni treba, da imate pred tem zlomljen srček Wink.

Tematika je vsekakor zanimiva in vredna debate, še bolj pa ukrepanja.

Če vas še kaj zanima, si lahko preberete na: http://dsb.biologija.org/dsb/index.php/projekti/invazivke ali pa mi pošljete zs =).

In lep neinvazivni pozdravček v zeleni pomladi!





objavil(-a): Avalon ob 23:24 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 10. maj 2012

Ekstra ekspres!



Ne dvomim, da vam je znana naslednja situacija: jutranje prestavljanje budilke v nedogled. Meni je namreč zelo, zelo, zelo znana. Danes sem spet počela nekaj takega. Prva budilka: 7.00. Neee, jaz bi še malo spala!Smile Prestavim na 7.20. Vendar se nič ne spomnim, da bi jo ugasnila, slišala, prestavila... ali karkoli pač že. Nemoteno sem spala do 7.47, ko sem se zbudila sama od sebe.

Ojej, ojej, ojej.

Hitro vstanem, oblečem prve obleke, ki so mi prišle pod roke, vzamem osvežilne bonbone, zaklenem hišo in tečem... Zaustavi me edino rdeča luč na semaforju, pri kateri se malo nadiham. Nato pa še kakšne 300 metrov in že sem pri šoli. Točno ob 7.54. Sicer štiri minute prepozno, pa še vedno pred profesorico, haha Very Happy

Glede budilke pa... že razmišljam o elektrošokih Very Happy





objavil(-a): Srči ob 00:22 komentarjev (4) ogledov: 0




torek, 08. maj 2012

Diva :)



Danes sem se odločila, da si odprem račun na Divi. Prej sem bila na nekem drugem blogu, pa so tam predvsem starejši soblogerji, katerim ne bi dala brati vsega, pa čeprav me ne poznajo in jaz ne njih. Samo nekako se ne ujamemo tako dobro. Tukaj pa ste predvsem mlade in mislim, da bo zadržkov manj Wink Vsega pa seveda tudi vam ne izdam, hihi Very Happy

Pozdravljene vse po vrsti! Smile





objavil(-a): Srči ob 23:17 komentarjev (3) ogledov: 0




ponedeljek, 07. maj 2012

NE ME SLIKAT!





V soboto sem se navsezgodi ustrašila svoje osebne. Kaj so naredili iz moje fotke? To je kriminal. V trenutku, ko je fotografinja pritisnila na sprožilec, sem se prestrašila. Gledam zabodeno. Pomembno je, da se normalno gleda na fotki.

Bi mi prav prišla kakšna lekcija iz poziranja.To zgleda tko, kot da me fotografiraš ob petih zjutraj po neprespani noči. Komot bi imela samo čop, ker se mi frizura ne vid, so odrezali stran kodre in pol vratu.

Sem šla zaradi slikanja k frizerju. Zastonj sem dala 37 evrov, čeprav je bila frizurca tipi top.





objavil(-a): mačka7 ob 23:48 komentarjev (5) ogledov: 0




ponedeljek, 07. maj 2012

DARILO





Šla semv shopping v Maxi po majico za očeta. Navodilo, da more bit poceni.

Nosi take polo majice z ovratnikom in žepom. Sam zdaj imajo drug asortiment v trgovini. Najcenej majica je 35 evrov in nenavadno roza barve. Take moj oče ne bi nikoli oblekel. Moraš biti na drugi strani za tako majico. Barva je škampovsko roza.

Sem kupila eno zanimivo zeleno, ker je letos “in” zelena za 39,95 evra. Tokrat sem vprašala tipa, ki tam dela, kje stojijo te majice. Mi je pokazal kam. Zelo lepa, kvalitetna, poceni pa ni. Mu paše in tudi všeč mu je.

Očitno sem talent za shopping.



objavil(-a): mačka7 ob 23:29 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 07. maj 2012

Spet nazaj... :)



Uuuu,koliko časa je že preteklo od mojega zadnjega obiska in posta na Divi...

Preprosto se je toliko dogajalo, da nisem našla tistih nekaj minut zase in svojo 'rešiteljico' v najhujših časih-Divo Sad

Moj sine je star že 15 mesecev in zraven njega mineva čas enkrat hitreje, kot pa je bilo pred njim Smile Mislim, da še nikoli nisem bila tako nagrajena v življenju, tako ljubljena in samozavestna, kot sem to postala dne, ko se je rodil!

No, vedno pa je bila misel, da pa tukaj nisem rekla še zadnje besede, ter da vzpone in padce v življenju še vedno lahko premlevam z vami drage Divice Smile





objavil(-a): isana ob 20:36 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 06. maj 2012

Dvojčiče po zraku ;)





Od mojega prvega bloga je minilo že kar nekaj časa, in sedaj pišem novega o čistem nasprotju, o osebi, ki mi je dobesednu spremenila življenje, zaradi nje sem premagala najtežja obdobja v svojem življenju in vednu je bila tam kjer sem jo potrebovala in vedno ve kaj reči da me spravi v boljšo voljo, in neki najbolj pomebnega: ni ji useeno zame in ko sem z njo sem lahko tisto kar sem brez pretvarjanj in laži, v to sem se prepričala.
V mojem prvem blogu sem opisala osebo s katero se družim že od vrtca in vsa ta leta sem msilila da je najbolša, sedaj pa je tudi pogledati nemorm, prizadela me je takrat ko sem to najmanj pričakovala in razočarala v najtežjih trenutkih, ko sem napisala blog o njej sem se počutila res bolje in seveda upoštevala use tiste komentarje in se oddaljila od nje, in s tem tudi opazila da ji je useeno saj se ona tudi probala ni potrudit da reši naše prijateljstvo, in tako je sedaj ostala sama.
Vendar pa bom ta blog posvetila osebi, zaradi katere sem spoznala kaj pomeni beseda prijatelj.
Pred nekaj tedni sem se z njo skregala, zaradi čistih neumnosti in v tistem obdobju pa sem tudi ugotovila da jo zelo pogrešam, zato smo se seveda pobotale in jaz sem sprejela opravičilo, ker vem da je tako tudi mislila.
Sedaj smo spet po starem, res je da se poznamo komaj 2 leti ampak smo se takoj ujele in ko se pogovovarjamo vem da ji lahko povem use, saj mi ne daje občutka kot da ji je useeno kar govorim in zna reči nazaj prave besede, zaradi katerih se počutm veliko bolje.
Povemo si use, in že nekaj časa ugotavljamo da se nam dogaja iste stvari, res da pri različnih osebah, vendar se use zgodi isto, tudi mišljenja mamo ista in velikokrat že ko se samo pogledamo takoj vemo da isto msilimo in to mi pomeni veliko. Žalostno je le to da sem imela skozi osnovno in sedaj do 2 letnika za najboljšo prijateljico osebo, ki me je na koncu tako zelo razočarala in da sem šele zdaj opazila kakšna je in da sem bila pod njenim uplivom, zato sem se spremenila, postala sem tisto kar je ona in zato izgubila veliko prijateljev. Sedaj ko so drugi opazili da sem spet stara tista prava jaz so se začeli spet pogovarjat z mano in sedaj sem končno srečna. Imam spet svoje prijatelje, spet sem stara jaz in ni se mi treba več pretvarjat lahko sem to kar sem.
In za to use se res predvsem zahvaljujem tej osebi, ker mi je odprla oči, zgleda da učasih res potrebujemo nekoga da nas zbudi iz naših sanj in postavi na realna tla..ampak hej bolje ugotoviti zdaj, kot pa nikoli!
Zato hvala vsem na komentarjih, ki ste jih napisali pod moj prvi blog, ker so mi res pomagali in use sem upoštevala, zato sem se brez nekega kreganja oddaljila in prvič pokazala moj JAZ, čeprav se je vsa leta skrival nekje globoko globoko v meni Smile

Hvala ti za use in upam da me neboš nikoli razočarala, v 2 letih si mi totalno spremenila življenje in poglede nanj ter mi pomagala da sem končno odprla oči, ob tebi se res počutim najbolje in vem da me nebi nikoli razočarala..če pa se že kdaj to zgodi verjemi nikoli te nebom pozabila in vedno mi boš ostala v dobrem spominu, ker naše prijateljstvo je res nekaj posebnega..me smo"dvojčiče po zraku" , nismo si ne podobne, smo različne vere vendar se nam dogajajo iste stvari in enostauno se razumemo... Smile <3<3<3





objavil(-a): lejchy95 ob 21:26 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 05. maj 2012

How long has it been?!



Po nekajmesečnem premoru sem včeraj ponovno začel brskat po Divi...

Lep občutek, ko prebitam stare in nove teme in berem stare in celo nekatere nove uporabnice.

Lepo je prit nazaj...

Hvala!





objavil(-a): Pierre ob 08:49 komentarjev (1) ogledov: 0




četrtek, 03. maj 2012

nikogar ni



* Sometimes the girl who has been there for everyone else needs someone to be there for her.*

Am ja... tako nekako se trenutno počutim. Jaz sem vedno vsem na razpolago... poslušam njihove probleme, sem tu, da jim svetujem. Ampak zdaj, ko jaz nekoga potrebujem, pa dejansko ni nikogar. To se mi zdi zelo čudno, saj imam veliko prijateljev. Vedno sem mislila, da imam nekaj pravih prijateljev, ki jim lahko resnično zaupam in povem vse. Ampak zdaj, ko imam sama kar dosti problemov, pa ne čutim, da bi lahko komu povedala. Pa saj moji problemi sploh niso nič posebnega, morda se komu sploh ne bi zdeli problemi. Ampak potrebujem samo nekoga, da bi me poslušal. Pa tudi, če ne reče nič, samo da vidim, da me posluša. Če napišem ne pomaga,... meni to ni isto. Ne vem, na koga se naj obrnem. To me preseneča- v negativnem smislu.Sad





objavil(-a): Inspiring Strawberry ob 23:53 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 02. maj 2012

zaplesati v večnost



Smuk v visoke črne čevlje, črni body, na noge si navlečem še roza nogavičke in na roke dam še rokavičke. Pred ogledalom uredim še zadnje stvari, počesem dolge rjave lase, ki so ravnokar prišli izpod tuša in za piko na i nanesem še malo reče šminke in maskaro na dolge rjave trepalnice.

Pogledam se v ogledalo in se iz srca nasmejem, zdaj sem pripravljena in preprosto vesela na ta dogodek, ki me čaka nocoj za velikansko zaveso. Želela sem samo plesati, zase, zate in vse druge, ki so me prišli gledat. Jim pokazati, da mi je uspelo in da se nikoli ne vdam. Podoživljala sem kako se bo vse odvijalo, korak za korakom....kako se bodo moji boki migali v ritmu s glasbo, kako mi bo uspelo narediti vso to koreografijo, ki sem si jo zamislila in jo vadila kar nekaj. časa....letela sem po odru, nosila me je le energija in glasba, ki mi je vlivala pogum in zaupanje vase. Bilo je čudežno, vsi ti obrazi, navdušeni nad mano in jaz sama nad sabo, da mi je uspelo. Nikoli se nisem počutila tako močno, tako ženstveno.....tolikšna seksualna energije, je žarela iz mene in kar nisem in nisem mogla nehati. Srečna sem v pravem pomenu besede, ko ti sreča stresa glavo, ko ti napaja telo.

Zavese se spustijo. In jaz sem še vedno v garderobi pred ogledalom in zavedam se da ne grem nikamor. Ostala bom tu in sanjala kot v snu. Želim si, zelo si želim, da bi jaz bila tista, ki bi šla na oder in pokazala da zmorem. Nekega dne, upanje ne umre....





objavil(-a): barbara007 ob 14:53 komentarjev (3) ogledov: 0




sreda, 02. maj 2012

KOT ODPRTA KNJIGA



Na kavi s kolegico me je ožgalo sonce. Nasmejala me je z zabavno intimno izpovedjo. Slovi po originalnih izjavah. Kdor zna, zna. Imava skupne točke in se dopolnjujeva, nisem prepričana, da sva si blizu, čutim pregrado.

Punci, ki sta iskali pešpot na grad sem pospremila do ulice. Nista bili ne vem kako zgovorni. Kako se prideš sprehajat v mesto v visokih petah? Važno je biti v petkah. Nikoli ne silim koga v pogovor. Če ne steče, pač ne. Ne da se z vsakim pogovarjati.

Na poti domov me je ustavil en simpatičen fant. Tudi ta je bil izgubljen. Ker sem bila dobre volje, sem tudi njemu povedala kam naj gre. Del poti sva šla skupaj. Ta pogovor je bil iskren in brez rokavic. Dolgo se nisem tako fajn pogovarjala s kom. Bil je kot odprta knjiga. Ker je študent filozofije, mi je zaupal celo smisel življenja.





objavil(-a): mačka7 ob 00:00 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 28. april 2012

Sanje, dreams, träume...



Vsak ima svoje sanje kajne?
Eni o svojem poklicu, drugi o življenju, tretji spet o nekakšnem predmetu.
Ampak... A ni za vse višje cilje potrebno skozi skoraj vse možne šole?
Pred nekaj leti se o takšnih stvareh nisem zanimala niti so me privlačile, toda leta so sama prinesla to neko "mujo", da sem začela razmišljati o svoji prihodnosti.
Najraje bi se videla kot zdravnica, v svojem uradu in pomagala ljudem iz dneva v dan. Toda za te sanje je treba narediti veliko, ogromno in še več, saj sem le navadna "smrtnica", ki si želi priti zelo daleč. Že od malega sem v družini, ki je v različnih smereh medicine in od tod menda ves ta navdih za to človeško pomočjo. Ne zanimajo me samo operacije in kri in igle in epruvete ipd., ampak tudi socialna pomoč, kot je na primer pomoč ljudem, ki imajo težave pri razumevanju. Sama opravljam prostovoljno delo, ki temelji na takšni socialni pomoči in moram reči, da jo ne delam zaradi neke obveznosti, vendar zato, ker obožujem videt nasmeh na otrokovem obrazu, ko razume tisto kar mu želim povedati ali pa ko razume neko snov, ki se jo je naučila v skupni uri.

V bistvu sem zašla iz teme katera me tako "mori". Sovražim eno stvar, ki menim, da najbolj prepreči doseganje ciljev. Sovražim to, da navadni "smrtniki", ki si želijo doseči neko visoko šolo jo le redko dosežejo. Zakaj? Zato, ker je pred njimi množica tistih ljudi, ki imajo veze vse povsod, ki imajo priimek za katerega niso skozi življenje garali a bodo vseeno prišli prej in na boljša mesta zaradi tega priimka.

Rada imam dobre ljudske odnose in borim se za to, da se ljudje okoli mene ne razlikujejo in ne zaničujejo zaradi tega, ker so iz drugega kraja ali pa zato, ker je eden starš "z juga".

Upam-čeprav dvomim, da se bo en dan vse to prenehalo in da ne bo več nihče gledal na to kako si oblečen, kakšen avto imaš oz. kdo je tvoja družina in na kakšnem študiju si. Tako torej imam neke sanje, ki so še večje od teh za poklic in družino... Imam te sanje o človeških odnosih.

Se bodo uresničile?





objavil(-a): Leila17 ob 15:08 komentarjev (2) ogledov: 0




petek, 27. april 2012

romanca v oktobru





Bili so čudoviti jesenski dnevi, sprehajanje po Ljubljanskih poteh me je spravljajo v umirjen in zadovoljen položaj. Bila je to preprosto sreča...sončni žarki so me znova in znova greli in kukali izpod visokih dreves na katerih je še bilo nekaj jesenskega listja. A je lahko še lepše, kot ta trenutek v katerem sem? vsak trenutek je lep in ta trenutek je bil čaroben in poseben. Prvo doživljanje Ljubljane v mirni in jesensko obarvani podobi.

Takrat se je začelo, no začelo se je že prej, vendar takrat se je ozračje in srce ogrelo še bolj.Bila sem naravna, preprostan, nasmejana, uživala sem v vsakem trenutku z njim ali brez. On ni bil tisti manjkajoči delček brez katerega ne bi mogla sestaviti svojo srečno zgodbo, ne to sem bila nihčne drug kot jaz. Kreatorica svoje sreče, zdravja, miru in nepopisnega zadovoljstva. Vendar je bilo lepo po dolgem času začutiti strast, užitek v ljubljenju in predajanju, pripadanju. Najina zgodba, ki se je začela na internetu in seveda, jaz kot jaz, hladna, nedostopna, sem se sčasoma, korak za korakom preselila iz Antarktike na Hawaje. Ko sva se končno dobila na tisti kavici v mojem najljubšem lokalu Sputniku, se je začela romanca. Najboljše je vedno brez pričakovanja, brez upanja da bo iz tega nekaj nastal dober rižev narastek, ki ga zna najbolše narediti samo moja mami. Pa dajmo pojesti ta narastek preden seohladi, najbolši je rahlo mlačenSmile sedela sem za mizo, pila kavo in se igrala sama s seboj, seveda ne na način igranja v postelji, temveč igranja z pogledi, igranje s telefonom, igranje z natakarji. Vse je igra, igra besed, mimike in obnašanja. To mi je všeč...

Stopil je v sobo...oči so se mi zasvetile, kot malemu otroku, ko dobi v roke igračko, po kateri hrepeni že od lanskega božiča.Eleganten, lepo oblečen, prikupen nasmeh, prijazen in pozoren. Končno nekaj zanimivega na obzorju po dolgem, dolgem času. Za prijeten klepet ob kosilu, kavi, sem sabo vzela še gibanico, katero mi je on kupil za domov, mogoče sem se mu zdela tako lačna in podhranjena z petimi kilami viškaSmile to bo to. Začela je prihajati zima, spomin pa počasi bledet. Najino ljubimkanj v avtu, pitje čaja in bele kave, ki je mja odvisnost, sprehajanja po mestu v vetru in laseh, nedeljsko čvekanje ter druženje z njegovimi prijatelji je zamenjala prazna postelja, mrzla kava, ki je nisem utegnila popiti do konca in kapljica solze na mehko odejo. Nisem se mučila, hitro sem šla naprej in se vrgla v delo, kreativnost v tisto kar me je osrečevalo in me napajalo z novo energijo in osrečevalo. Nisem bila sama, niti se tako nisem počutila, da bi bila osamljena in da je vsega konec. To je bil ponovni začetek, zacvetela sem in cvetela, cvetela, nisem ovenela. In še cvetim. Vedno bolj in bolj, močneje, hitreje in srečneje.

Ne obžalujem niti kančka, niti njegovega sarkazma, vendar mi bo za vedno ostal v spominu še posebej jutranji čvek in zajtrk v Afriki(Sputniku), kamor me je za trenutek popeljal in kjer sva obćudovala te čudovite živali, jih podrobno opazovala in sledila navodilom spremljevalcem, ki so naju vodili po tej divjini, kjer si svoboden in brezskrbi do konca. Pustil mi je še svojo roko na moji rami, ko je odhajal in takrat sem začutila, moč ljubezni do sebe, tebe do te čudovitosti, ki se je premaknila v mojem srcu. Odšla sva....





objavil(-a): barbara007 ob 17:19 komentarjev (1) ogledov: 0




četrtek, 26. april 2012

KAO TI





Dolgo nazaj se je nekdo malo zapel za moje oko. V treh sekundah veš, da ti je oseba všeč. Me je zanimalo kakšen je po karakterju? Eno je videz, drugo karakter. Sva se pogovarjala nekajkrat. Spontano in čista improvizacija.

Znam biti zelo direktna, kar mu ni bilo všeč. Revež se je počutil ogroženega. To je bila izjava leta. Nisva na enaki frekvenci. Potem sem se distancirala.

Nazadnje me je nekaj spraševal in prav lepo me je pozdravil. Jaz sem bila zadržana. Predkratkim sem ga spet srečala. Ker sem vedela, da me bo pozdravil, sem ga pozdravila nazaj.

Čeprav bi lahko stal kje drugje, je bil v mojem intimnem prostoru. Njegova desnica se je dotikala moje levice. Je precej velik, bolj košarkarske sorte. Dlani sta bili v isti ravni. Dotikal se je moje dlani. Zakaj že? Iz dolgčasa ali zanalašč? Me želi spravit v zadrego? Nimam pojma. Ne vem več kako mu je ime. Ima izjemen dotik.





objavil(-a): mačka7 ob 01:12 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 23. april 2012

KO BI VEDEL, KOLIKO MI POMENIŠ.....





Bil je zadnji teden prvega letnika srednje šole. Sošolke so te na dolgo in široko opravljale. Ker te nisem poznala sem vprašala o kom se pogovarjajo. Pokazale so nate. Sedel si na klopi pred razredom s svojimi sošolci. Takrat so se najine oči prvič srečale. Deloval si tako drugačen od vsega pripovedovanja mojih sošolk. In nisem se motila. Srečevala sem te na šolskih hodnikih in ob vsakem srečanju si se svojim angelskim nasmeškom zasidral vedno globje v moje srce. Postala sva prijatelja na Facebooku, včasih celo klepetala, si čestitala ob rojstnem dnevu in si "povšečkala" nekaj statusov.Tako je bilo do četrtega letnika, ko sva nekako sodelovala pri izpiskih za maturo. Takrat sva se malo bolj zbližala, se dobivala po pouku, v knjižnici, kjer sva si izmenjavala zapiske. Veselila sem se vsakega srečanja s tabo. Bil si motivacija za učenje, razlog za moj smeh, veselje. Nobena stvar ni bila pretežka, ko sem pomislila nate. Verjel si v mene, da lahko naredim maturo s takim uspehom, kot sem si zadala. Jaz pa sem spodbujala tebe. To so bili najlepši dnevi v srednješolskem obdobju, kljub obilici učenja. Zaljubila sem se vate. Nikoli ti nisem priznala, ker vem da nikoli ne boš moj. Toliko stvari sem te hotela vprašati, a nisem našla poguma. Najbrž sem globoko v sebi vedela, da ne bi slišala tistega, kar sem želela. Svojo strahopetnost močno obžalujem. A zdaj je prepozno. Pred nekaj tedni sem opazila na tvojem Facebook profilu fotografijo, na kateri si objet z nekim dekletom in razočarano ugotovila, da je tvoje dekle.

Po skoraj petih letih od kar se poznava si ti še vedno edini, ki je v mojih mislih skoraj vsako minuto. Vsakič, ko te vidim, slišim, preberem tvoje sporočilo, moje srce zaigra od veselja. Vedno si nasmejan in poln optimizma. Vem, da zaradi tebe zapravljam najboljša leta. Vse fante, ki se mi približajo primerjam s tabo. Rezultat je vedno isti; nihče ti ne seže do kolen. Vem, da imaš punco ampak moje srce te še ni pripravljeno pozabiti. Vsak, dan hrepenim po tem, da bi mi nekdo povedal, da sta se s tvojim dekletom razšla. Vem, če nekoga ljubiš mu privoščiš, da je srečen, pa čeprav v objemu druge. Jaz take dobrote ne premorem. Zato sem napisala ta blog. Mogoče ga boš po nekem neverjetnem naključju celo prebral in se našel v moji zgodbi in iz nje izbral vse kar ti nisem upala priznati, mogoče pa tudi ne.

Edina stvar v katero sem popolnoma prepričana je, da če bi se lahko še enkrat vrnila v srednjo šolo, bi vse še enkrat storila isto. Še enkrat bi doživela vse skupne trenutke, pa če prav bi vedela, da boš na koncu z drugo. Pa veš za kaj? Zato, ker sem od tebe dobila drugačen pogled na svet. Da je potrebno slediti svojim sanjam in da se je zanje vredno tudi čemu odpovedati. Vendar bi se v zameno za tvojo ljubezen, odpovedala tudi njim.

Lučka (:





objavil(-a): LučkaTheBee ob 20:05 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 23. april 2012

domina



Tvoja sem gospodarica, moja najbolša polovica sta bič in črna rokavica. Neusmiljena in predrzna, ukažem sužnju naj gre na kolena, drugače se bo ritka od strahu tresla. Dovolim si use, da te ponižujem, pljuvam, bičam, to največji užitek je. Stroga sem in vem kaj si želim in to od tebe tudi dobim. Tvoja največja sem mora, ne moreš pobegniti, ne moreš me zapustiti. Vendar si ne želiš, čisto se mi prepustiš, ko te uklenem si nič več druga ne poželiš kot da trpiš.





objavil(-a): barbara007 ob 12:24 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 22. april 2012

dreams



Dreams are hunting me, they want me, to take me away from these dark day.

Zombies are calling my name, they are folowing me in every step that i made in every words that i say.

I can't get away from them, i stuck in time in this world with the zombie. Only he is with me.

Alone in the dreams. Somebody here, there, everywhere? help me, bether no. I am going to help

myself. I have to get out of here, of dreams this darkness.... Somehowe....





objavil(-a): barbara007 ob 14:33 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 19. april 2012

=)



Waaaaaaa… kak je to hud filing! Very Happy zatreskana sem =D am ja, spet v njega, ki sem si ga tako grozno želela pozabit. ampak ne gre in trenutno mi je všeč da je tako. Če ti nekdo ne gre iz glave… mogoče obstaja razlog zakaj je tam. =) zadnjič sma se srečala in v soboto grema vn… komaj čakam! Res se že ful veselim. Čeprav lahko, da bo to melo negativne posledice zame… ampak zdaj nočem razmišljat o tem. Ne briga me ali je prav ali narobe, uživam v trenutku, v tem kar mam in počutim se bombastično! Smile





objavil(-a): Inspiring Strawberry ob 23:43 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 17. april 2012

GOL ZA GOGOLJA!





V soboto sva bili s kamaradko v Mgl-u na Gogolju. Naslov je Ženitev. Čeprav je Gogolj živel dolgo nazaj, je tema večna.

Imam občutek, da je dober zato, ker je črpal iz svojega življenja. Izhajal je iz obubožane plemiške družine. Torej je glavni lik, on sam. Se mi je na moment smilil. Glavna igralka, Jana Zupančič, je bila perfektna. Najbolj sem se smejala njej. Videlo se je, da igralci na odru uživajo v igri. Komedija po dolgem času in to 1 A. Glasba je bila super, škoda, ker ne razumem rusko. Všečni so bili tudi kostumi, sploh teh neverjetnih "lepotcev".

Liki so bili zanimivi in smešni, čeprav se je publika malo smejala. Ali pa jih je sram stopiti iz množice? Jaz se smejem, če je smešno. Tisti, ki nastopa, se zelo potrudi, da je smešen. Smo res tako zelo zategnjeni?

Sicer je Gogolj ujet med romantiko in realizmom, hkrati je tudi mojster groteske. Vse troje mi je blizu. Bom vzela v roke Mrtve duše, ker mi je Gogolj zakon.





objavil(-a): mačka7 ob 00:16 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani