Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...? Spremljaj jo na Facebooku!
 sreda, 14. november 2007Zgolj strast ali kaj več? Spoznala sem ga kr nekaj let nazaj. Mesec dni za tem, po drugem srečanju sva začela pisat najino zgodbo. Bila sem noro zaljubljena vanj, a okoliščine nama niso dopuščale ostati par. Eno jutro me pokliče, da me želi videti in, če se lahko dobiva na pijači. Tam mi pove, da ne moreva nadaljevati, ker nima miru, ker se druge osebe vrivajo v njegovo življenje, kar bi močno vplivalo na najino vezo. Verjetno bi bilo dobro, da bi napisala vse razloge, a na koncu koncev to so njegove osebne težave in zato mi verjemite na besedo, da sem mu tudi sama dala prav za konec veze. Ampak tukaj se ni končala zgodba, tukaj se je šele začela...Vsakič, ko sva se srečala, sva bila skupaj, preživela res lepe skupne urice in teh noči je bilo kar dosti. Čez čas sem začela razmišljati, da tako tudi ne gre več, saj ga ljubim in zaradi tega ne morem naprej. Obstala sem na »nulti« točki, kjer se ne moreš pomakniti. To je občutek, kot, da vsi drvijo mimo tebe, le ti si obtičal in lahko samo opazuješ tok življenja. In tako se je po dveh letih začela moja pot solza, trpljenja... saj veste same, kakšna je pot prebolevanja. Uspevalo mi je, dan za dnem sem bila močnejša in dan za dnem sem ga manj pogrešala. Minilo je kar nekaj časa, da sem ga spet videla. Dal mi je vedeti, da si želi z menoj preživeti spet nekaj trenutkov in takrat sem prvič »preslišala« te besede. Kako sem bila ponosna nase, ker nisem podlega spominom na varne objeme in, ker se mi niso zašibila kolena ob njegovem pogledu. Mislila sem, da sem tu dokončno zaključila najino zgodbo... Čas je mineval in spoznala sem nekoga, kateremu sem namenila svoj prvi post, »Pečat preteklosti«, moškega mojega življenja, s katerim se prav tako ni srečno končalo. Nekoč, ko bom tudi glede njega prišla s čustvi tako daleč in, ko bom na najino zgodbo gledala z nasmeškom in imela le še lepe spomine, bom z veseljem napisala koliko lepega sem doživela, kljub obljubam, kljub sanjam, katere mi je sam vcepljal in me na koncu pustil brez tega, odvrgel, kot se odvrže smet v koš. Kriza, ki sem jo imela zaradi njega, je konkretno vplivala na moje psihično in fizično stanje. Še sedaj me včasih prime, da bi se najraje zavlekla nekam na samo za kak dan in jokala, dokler mi ne bi zmanjkalo solz. A to ne gre, realno življenje je drugačno, tukaj je služba, tukaj so še druge stvari katerih ne gre kr tako odstaviti iz vsakdana. Nikoli se nisem smilila sam sebi zaradi tega in se po cele dneve zapirala med štiri stene. Dala sem solzam prosto pot, a popoldan ali zvečer sem vseeno šla na kakšno pijačo ali klepet, da ga odmislim, da vsaj za nekaj minut pozabim na bolečino. V moji osebnosti je edino ena velika napaka. To je, da kadar ljubim, ljubim neskončno in kljub nesrečni ljubezni ne pustim novim moškim, ki jih spoznam, do srca. Kot da se zaklenem. Razmišljala sem, kako pospešiti prebolevanje, kaj narediti. Spomnim se na njega, na osebo, ki sem jo opisovala zgoraj, fanta izpred nekaj let. Dolgo sem oklevala, nato pa sem le zbrala dovolj poguma, da mu pošljem sms. Zaželela sem si it na pijačo in z njim malo poklepetat. Poklical me je in ves presenečen, da sem se mu javila po nekaj letih, pristal na najino srečanje. Imela sva odkrit pogovor o izkušnjah, doživetjih in željah. In na koncu sva pristala na starih tirih, na lepo preživetih uricah ob nežnih in hkrati strastnih poljubih, objemih,... In tako se je zgodilo večkrat do sedaj. Ure, ki jih preživljam z njim, celijo rane, ki so mi ostale od nesojene ljubezni drugega. Ne ljubim ga, imam pa ga še vedno rada; to je ostalo. Danes, ko tako razmišljam, ugotavljam, da je eden izmed najbolj poštenih moških, kar sem jih spoznala, saj ni nikoli prikrival resnice, ne glede na to, kakšna je bila. Pojavlja se le nekaj vprašanj: »Kaj je razlog, da se tako rad vrne v moj objem, kako to, da spet po tolikem času doživljava tako lepe trenutke, da ni samo strast, temveč tudi veliko nežnosti?« Hmm... |
sreda, 14. november 2007kličem angele in vedežujem pokličite vrhunsko vedeževalka na privat telefon. možen osebni stik. zakaj bi plačevali 090 linije- ki ne učinkujejo kot bi vi sami želelii. ker sem duhovno zelo razvita in ker imam veliko moč, vam lahko pogledam v različne sistemov kart. kličem angele, uporabljam veliko metod. (astrologija, numerologija, pomagam vam preboditi in olajšati težave z posebnimi molitvami) safeta
051 *** ***
naj se to sporočilo širi naprej... |
torek, 13. november 2007Be creative Sem dobila nasvet naj žalost kreativno izrazim. S čopičem nad papir se še nisem spravila. To zelo pomaga. Sam ponavad je težko začet. Idejo mam že. Motiv bo afriški. Kaj bo nastalo se bom pustila presenetit. Idejo mi je dal on. Če bi mu rekla, bi njegovo sliko dobila za domov. Zelo težko koga kaj prosim. To mi ne gre. Fina sem kot marela. Obstaja neko drevo, ki mi je res všeč. Dva dni nazaj sem ga šla fotkat. S kompozicijo se nisem preveč matrala. Narobe je blo samo to, da je en dan pred fotografsko ekspedicijo bila slana in je bilo pol dreves v fazi zimskega spanja. Bom to akcijo še ponovila. Čakam na pravljični zimski dan… |
torek, 13. november 2007Lets get naked Ne morem verjeti, da se je zadnjič slekel pred mano brat moje naj friendice. Tako zelo me je šokiral, da se zdej težko pogovarjam z njim. Kaj je hotel s tem dejanjem? Res ne vem… Nekaj mi je grozil, da me lahko zapne, ha,ha,ha. Lahko bi šla na žurko predkratkim, a mi je misel na njega zbila vso voljo. Na kraj pameti mi ni bilo, da bi šla.
Slekel se je tud en kolega. Me je spet skor kap. Dobro, da sem flegmatik. Zelo težko padem s tira. Gledala sem fotke od Andreja. So ble res odlične, ker ima magisterij iz fotografije. Rekel mu je, če bo zdej striptiz na vrsti samo zame. In se je zgodilo... Ne more se tip slečt, kar tako za šalo. A je to nov trend? |
torek, 13. november 2007Pa je šla... ...kdo? Saj nevem še zdaj točno kdo...recimo ji "ženska mojega srca". Kar ne moreš verjet kako lahko eni osebi srce dobesedno "zmrzne", ko si v njeni okolici ti postane hladno, kot bi bil zalit v kocko ledu. Hm, zelo grd filing brrr..., ki ga resnično ne privoščim nobenemu...
...toliko topline imam okrog sebe...meni pa je še vedno mraz...kdaj bo tega konec?
|
torek, 13. november 2007Irritated...or not Zadnje čase sem rahlo irritated.. to je prava beseda, ne vem če bi me kakšna slovenska beseda bolje opisala.. Začenjajo se kolokviji, ne da se mi učit..šla sem po dolgem času spet k frizerju, vsa vesela in na konc pršla ven.. ja, irritated-ker frizura je točno takšna kot sm hotla, le da men paše tko k tatarska na buhtelj.. Pol se je spet ena moja zgodba končala, ki se je ponavadi v preteklosti spet in spet in spet začela - vendar pa upam d je zdj to to in da se je nazadnje spet končala in da se ne bo nikol več začela. Itk pa obvladujem trenutno my crush (te besede tut nimamo mi slovenci..mi rečemo da smo zaljubljeni ampak pol to ze kr pomeni da ljubimo..kar pa crush vsekakor ni..hmm mogoč smo zatreskani, v glavnem vprašte moje Simske Ja in med vsem tem sranjem morm še sebe nekak najdt.. groza.. telovadim,trenutno sm v borilnih veščinah in mi gre prov kul - vsakič k mamo trening komi čakam da bo in se neskončno zabavam tam.super je.vsaj neki je supr v mojem lajfu Hja vidim da je dobra stran jambranja in pritoževanja to, da najdeš velik argumentov zkaj ne bi tega počel in najdeš velik stvari k te dejansko osrečujejo v življenju.lepo.res. |
ponedeljek, 12. november 2007Feeling tired. Včasih si želim, da bi lahko ustavila čas. Privoščila bi si dolg spanec. Sem že povedala, da je spanje ena izmed najboljših dejavnosti? Ko spiš, se ne obremenjuješ s problemi. Samo spiš. Verjetno sem to že kdaj povedala. Saj je useeno. Če slišite dvakrat ne bo nobene škode. Končno sem po dolgem času okupirala računalnik. Zadnje čase mi ravno časa primanjkuje. Ali se tudi vam zdi, da bi v Ljubljani bila potrebna podzemna železnica? |
ponedeljek, 12. november 2007Na ženskah svet stoji Ženske dnevno in tekom življenja opravljamo po dva šihta hkrati. Nasplošno imamo čist preveč dela z drugimi in same s sabo, kot zgleda na prvi pogled. Jutro: Popoldne: Ona gre po otroke, naredi z njimi domačo nalogo, gre v trgovino, skuha kosilo, pomije posodo, pobriše prah, posesa, pomije po tleh, opere, zlika, zloži, pospravi v omaro, obesi zavese… 13 točk Lepota tudi vzame čas. Frizer nam vsak mesec pobere četrt plače, da je naglavno okrasje vsaj približno nečemu podobno, on investira v mašinco za 5 jurjov, s katero ga briješ ti. By the way ona zamenja tudi žarnico, položi tapete in zabije par žebljev. 3 točke Za hvala lepa hočemo kako večerjo, kino in nove štikle. To pa res ni definicija keš pičke, aj? |
nedelja, 11. november 2007Včasih Včasih moraš skozi meglo, |
petek, 09. november 2007Prve ljubezni ne pozabiš nikoli...
Ne morem verjet, da se to dogaja men...Situacija je grozna al pa pač sam nenavadna.. Včeraj sem imela rojstni dan. Bivši fant, ki se sicer na cesti niti pozdravima ne, mi je poslal sms za rojstni dan. Ok nič napačnega, fant ima pač oliko, če se meni potem ponoči ne bi sanjalo o njemu... Sploh ga ne bi smela sanjati, saj je odkar sem bila z njim preteklo že 2 leti in sem sedaj v zvezi s popolnoma drugim fantom, s katerim zares uživam in je res pravo nasportje bivšemu.. No in ko se mi je ponoči sanjalo, da mi je bivši v živo prišel vošit, ( kar se realno gledano ne bo in ne bi nikoli zgodilo) sem mu priznala, da ga ( pazi zdej to..) LJUBIM! , jokala od žalosti, ker nisva več skupi in že držala njegov obraz u svoji dlaneh.... In sanje so se na srečo tam tudi ustavile ( budilka..prvič v življenju sem bila srečna, da je zazvonila), preden bi ga poljubila. NIKOLI ne bi prevarala fanta, ampak že samo če bi to sanjala bi se grozno počutila. No pa saj se grozno počutim. Cel dan že razmišljam, kaj za vraga te sanje pomenijo? Da se prve resnične ljubezni res ne pozabi kar tako..? Naša podzavest je vsekakor zelo skrivnostna in zanimiva! Lepo sanjajte divice moje... |
petek, 09. november 2007Pečat preteklosti... To zgodbo začenjam zase, v želji, da ostanejo zapisane besede mojega razgovora s seboj ter da bom lahko kasneje brala te vrstice in ugotovila, kaj je bivalo v meni. Za nikogar ni koristi v tem zapisu, še zame ne, vodi me le želja po ovekovečenju teh misli in čustev. Sprašujem se, koliko časa bom še čakala, sama, v teh hladnih in deževnih dneh. Koliko neznanih poti bom morala še prehoditi, da bom našla izgubljen košček svojih sanj. Ta košček, ki mi ga je vzel on… moški velikih besed, a malih dejanj, moški tisočih obrazov. Vsi strmimo k sreči, večni ljubezni, k toplim pogledom in objemom ljubljene osebe. Kako malo je potrebno, da te nekdo osreči, še tako mala stvar ti lahko neverjetno polepša dan. Vem, sama sebi sem dejala, da mu ne bom posvetila več niti ene same besede, da ne bom dovolila niti eni sami solzi, da se rodi v njegovem imenu in se utrne po licu. Ni vreden, res ni, ampak ne gre zadržati tega v sebi, vsaj dolgo ne. In ko mislim da sem že na novi poti, se vrnejo spomini. Prepozno je, zastonj se vračajo, nekoristno je to spominjanje na nekaj, kar se v upanju ni zgodilo. Pravijo, da ljubiš le enkrat v življenju, Ne, ne strinjam se. Ljubila sem že večkrat, z dušo in telesom, z vsakim dihom. Strinjam pa se, da obstaja le ena ljubezen svojega življenja. Jaz sem jo srečala, imela možnost okusiti, se prebujati ob njej in se naužiti vseh teh nežnosti, sreče, nasmehov in objemov. Ampak bilo je prelepo, da bi trajalo. Ne vem, ali mi ni usojeno biti srečna, ali mi ni usojeno biti ljubljena od ljubljene osebe. In ob vsem tem se rodi novo vprašanje… Kaj je bolje, da sploh ne najdeš te ljubezni in vsaj ne poznaš tega peklenskega trpljenja.. ali da okusiš vse te njene čare, čeprav veš, da morda ne bo trajalo, da ti bo vzelo dva krat več, kot pa dalo. |
četrtek, 08. november 2007NEVER EVER AGAIN :) pa je minila se ena studentksa sreda, ki sme jo prezivela s kolegi s faxa v studentu, ki smo meli namen, da gremo vn zurat, plesat se z noret po kolokviju, ki smo ga imeli ta dan...
najprej po kolokviju drink skoraj z vecino kolegov, potem se nas pa ene par odloci, da gremo v trgovino in si nabavimo nekaj za pit...naju s kolegico odnese takoj na polico, kjer je martini
prispemo v 7ko v rozni dolini - študentsko naseleje blok 7
okoli polnoci so zaceli dezevati klici, ce gremo se kam naprej...pa nekako jim ni bilo...mi2 sva se odlocili da greva malo naprej, ampak nama ni ratalo, ker ssva se najprej odpravili na bavarca na burek in nato v šiško
naslednji dan so pa take posledice, da si recem resno, NIKOLI VEČ NE PIJEM MARTINIJA...VSJA NE V TAKI MERI...aha...pa je teden ali pa 2 naokoli...in spet...gremo... pa mso tu...NIKOL VEC
but i just |
četrtek, 08. november 2007Brazilska zgodba Spravljal me je ob pamet z neprestanim škljocanjem fotoaparata. Skoz sem zjala nanj naj že enx neha, ker se ne maram slikat. Kadar sem besna, zgledam super na fotkah. Ziher me ima na enih pedesetih fotkah. Cela kolekcija. Po poklicu je novinar in fotograf. Na videz blizu mojemu sanjskemu. Vendar je ločen in ima eno leto staro hči. Odločila sem se, da se ne bom nič zapletala z njim, ker je čist preveč crazy. Ko sem mu to povedala, je znorel. Zanj sem postala nevidna. Čeprav sva bila v isti sobi, se z mano sploh ni pogovarjal. Kako beden feeling... |
sreda, 07. november 2007Jack in Amy Nisem še prebrala knjige, v kateri bi se našla bolj. Jack in Amy. Na prvi pogled knjiga napisana na prvo žogo, ne bo vas razsvetlila ali prispevala h kaki globji duševni izkušnji, tudi travm iz otroštva ne pozdravi in ne pripomore k dvigu vaše samopodobe. A mene je zadela. Direkt in v živo. Vznemirljivo, navdušujoče, na trenutke že rahlo grozljivo. Kot bi bila napisana o meni. Zanimivo je, da njuna zgodba ni niti približno podobna moji, a njuno čustveno doživljanje je čisto druga zgodba. Kot bi napisala sama, a je nekdo drug namesto mene izlil na papir vse isto, kar sama ne znam. Za spremembo si izberem neki šund, ki sem ga imela namen prebrati počasi in na easy, brez da bi mi bilo treba vklopiti kakšno možgansko celico, pa si me celotna zadeva upa tako drzno vreči s stola. Noro.
In ko sem že pri odnosih. Okoliščine so hotele, da večino časa preživim v moški družbi. Kar me je najprej kar rahlo zmotilo, saj sem začela zares uživati v ravno naprotnem. Vedno sem bila namreč punca, katere najboljši prijatelji so fantje, a sem ugotovila, da ko na punce nehaš gledat kot na konkurenco, ti lahko ponudijo toliko več. Kar se prijateljstva tiče, jasno. (Itak sem bila vedno mnenja, da punce, ki tako trmasto zagovarjajo svojo povezanost z moškimi, to počnejo zato, ker se je povezati s pucami dosti bolj naporno - vedno se namreč najde kakšna, ki je lepša, boljša in bolj pametna. Ampak to je že povsem druga zgodba.) V glavnem, moja moška družba vključuje tudi alfa samca, ki me je pred tremi dnevi drugače pogledal kot ponavadi. Nikoli si ne bi mislila, da so te stvari tako očitne. Zdaj vem, koliko je ura in začuda me to ni vznemirilo. Navadno namreč jemljem moške snubce kot tujke, ki se hočejo na vsak način vriniti med naju s fantom in najino zvezo in jim po hitrem postopku dam vedeti, da se lahko obrišejo pod nosom. Saj se tudi on lahko, le da je zdaj drugače. Ta pozornost me prav zabava. V resnici sem nora na svojega fanta, nikoli ne bi naredila kaj, kar bi naju lahko ogrozilo in če mi nekdo reče, da bom samo še z njim do konca življenja,takoj podpišem. Ampak zadeva je kljub temu prijetna. Rahlo me opominja, da smo vsi krvavi pod kožo in da nič ni samoumevno. Sploh pa ne ljubezen. In če bi vedela, da njega ob kateri prevevajo podobne misli? Ne vem, če bi mi bilo vseeno.
Ni zaključka, niti nekega pametnega nauka iz vsega skupaj, samo malo sem se hotela izpovedati, navsezadnje je bil že čas, da spet napišem kakšen blog. Mimogrede še nobenega nisem uspela napisati tako hitro, v času dveh enot. (1 enota = 1 pokajen cigaret) |
sreda, 07. november 2007Joj moj prvi blog No moj prvi blog Recimo da bo blog o razlikah in podobnostih med dekleti in fanti glavna razlika med dekleti in fanti je ta, da ste(so) dekleta bl nagnjena k osebnosti, nam fantom dol visi če zjutraj ko vstanemo nismo obriti,če zgledamo kot strašilo itd... dekleta ste drugače,super, kam pa pridemo če bi bili vsi enaki prvič lepota: Dekleta:za vas je lepota to kar vidite na drugih ljudeh in o tem se tudi pogovarjate,kar poslušam ženske pogovore je to precej vsakdanja tema Fantje: no pr nas je ta zadeva drugačna,sej ne da ne rečemo kšno o tem da je kšna punca lepa,samo ponavadi je izraz lep rabljen v takem in podobnih stavkih:matr sm vidu zadnjič en ful lep avto, ful je zgledu sexy...to je samo primer! drugič osebnost: Dekleta Fantje kaj pa bi nas zanimalo? ej una ma ful hud avto,pa ful rada nori po cesti.... in v naših možganih se pržge lučka u wau zanimiva punca
tretjič glasba:
Dekleta:wau kolk je zakon ta skupina(in pol eno in isto cel dan)
Fantje:u zakon komad, a lohk daš druzga?Ej počak športna oddaja se je začela dej dej radio bl potiho, al pa veš kaj rajš ga kar ugasni bodo govorili od nogometa...
s5 je to samo primer, to je kar sm jaz opazu pr sebi in pr mojih ožjih prijateljih! tud filmi romantični so za punce, akcije za fante, to ni sam stereotip, to je dejansko tako, komedije so pa za cele familje joj če je to moj prvi blog bo drugi še slabši! pa oprostite!
hehe!
na pa sm ga posrow! |
sreda, 07. november 2007Marry me.. or maybe not! Resno sem že konkretno zgrožena nad osebki moškega spola. Name pa se lepijo samo taki, ki se iščejo. Eni res nimajo pojma, kaj bi radi. Saj smo vsi malo zmedeni, samo včasih pa je vse skupaj že too much! Ko si končno enkrat rečem: "Zdaj bova prijatelja in nič več, saj imaš ti sama "privide" da hoče nekaj več...", sem pomirjena. Potem pa vdari kot strela iz jasnega. Moj prijatelj se razneži in mi začne z izjavami: "Ti boš vedno nekaj posebnega zame. Kako lepo se smejiš. Kdor te je imel in te je izgubil, je kreten. Kak me rajcaš. You have beautiful soul... Skoči pod moj termoflis." Oh, my god. Z vsemi prijatelji nimam ravno takšnega odnosa. Po drugi strani pa mi razlaga o nekih drugih ženskah in seveda mi dvigne pokrov. Bolje rečeno, moja kri začne zmrzovati. Jezna? Žalostna? Oboje! Ko me spravi tako daleč, mi je že vseeno in ne pazim na besede. Povem, kar si mislim. Ne izbiram besed. Takrat dobim toliko pozornosti, da se čudim sama sebi! A res tako hudo pali, če samozavestno poveš in se nad nekom zdiraš. Ko ti postaja vseeno, se situacija začne obračati. Ne maram tega. Nisem pink ponk žogica. Niti second choice. Še manj tipova igračka. Vem samo, da mu bom enkrat rekla, ne samo da je nor, tudi da je slep! Zato naj še kar dalje išče tam, kjer željenega ne more najti. Jaz smotana ženska pa sprejemam vso to štalo in si mislim, ah, takšen pač je. Ker mi povzroča probleme, ga imam še raje. Kar tako. Na blef. Res bom enkrat z veseljem rekla: "Imel si izbiro. Mogoče pa si izbral narobe... ?" |
sreda, 07. november 2007Otroci so naše največje veselje Za tale blog je kriva Amerie s svojo temo na forumu. Okej, BMW-jev, pametnih telefonov in ostalih prestižnih stvari pri revežih na TV-ju nisem videl. Z veseljem doniram depriviligiranim in tistim, ki naenkrat ostanejo brez vsega, takšni ultra produktivni kids-making trusti pa bodo od mene dobili kvečjemu kakšen Durexov zavojček.
PS: Še zanimivost - sliko za ta blog sem guglal pod frazo "large poor family" in nisem našel nič, zato sem vpisal geslo "poor family" in dobil sliko že pod prvim zadetkom. Očitno že gugl ve, da so "poor families" že po defaultu "large". |
torek, 06. november 2007VztrajnostVsak človek ima vsaj eno pomankljivost ali slabost ... moja je vztrajnost. Najhuje mi je eno uro prej, kajti takrat se mi popolnoma nič ne da. Zazvoni telefon in prijateljica me vpraša: " se dobimo ob pol?" Moj respond: "Bejbi, danes se mi pa res ne da ... sfukana sem." "Me sploh ne zanima, vidimo se ..." No, zdaj veste - moja vztrajnost ni pojem ampak oseba! Hvaležna sem ji, ker mi ne da možnosti, da bi lenarila .... Ko pridem do Bita je moje razpoloženje povsem drugačno ... Energijo začutim od vseh punc in tudi sama se aktiviram  |
torek, 06. november 2007Trde, zelene gmote Ker se mi je brezveze zdelo, da bi po petnajstih minutah na Faaker See-ju, ko sem obiskal teto iz Pliberka, šel nazaj v Slovenijo, sem se odpeljal še do ledenika na Molltalu in se tam še dva dni smučal. No, v bistvu sem se prvi dan približno 10x popeljal po prilično razfukani progi, potem pa so moja krhka stegenca rekla, da bi raje šla skupaj z mano in mojim pivskim trebuhom na pir. Na 3.200 metrih je pitje pira kar zanimivo doživetje (veliko bolj se peni). S polnim trebuhom je pač težko smučati, zato sem se s sodelavko podal še malo višje na eno izmed špic v okolici Grossglocknerja, kjer sem našel prav fino skalo in si na njej naredil ležalnik ter zakinkal. Ko sem se zbudil, zaradi mraza nisem čutil riti in dela hrbta. Ležanje na zasneženi skali se je seveda maščevalo v obliki nagnusnega prehlada, ki sem ga fasal včeraj, danes pa mi še vedno kaplja iz nosa. Prehlad spremljam z zanimanjem in sproti beležim njegov napredek. Najbolj zanimivo je agregatno stanje smrklja, ki se spreminja iz trdega v tekoče, bolj kot se dan preveša v noč. Zjutraj v robčku pustim kompaktno in zelenkasto kepo, v službi to kepo spremlja še poltrda prozorna snov, ob prihodu na domačo posteljo pa mi iz nosa le še kaplja prozorna tekočina. Ker veljam za iznajdljivega človeka, si zato v nosnici zataknem po dva robčka (najboljši so Kleenex balsam - na sliki) in v miru gledam TV. Edina pozitivna stvar prehlada je, da imam zaradi njega prekleto seksi in globok glas. Ženskam gredo kar lasje pokonci, čeprav tega ne priznajo. |
torek, 06. november 2007Bajsiji in bajsike Če se že toliko sekiramo zaradi lakote v Afriki, potem imam rešitev za vse. Se pravi, če bi M.M. kupila za 100€ vina in pršuta, bi plačala 100e, ker je njen indeks 0.6. Ne, nazaj ne moreš dobiti!!! |
stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167
in se skupaj v en glas ''zavpijeva'' opa...nova flaska...in obe v smeh 
it 
prej sm se mal zamislu,k sm mel ravno čas(pucanje telesa pa ostale stvari).Dans sm se prjavu na divo,bl zaradi radovednosti in kr je moja puca totalno navdušena nad divo,kot pa zaradi kakšne moje osebne potrebe,no in ker sm že tle bom pač en blogc napisu.HEHE!
primer) ej una-i punca(fant) je ful fajn osebca