Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

petek, 16. marec 2012

Hujšanje, motivacija...2.del



Najprej naj začnem, da je blog pritegnil veliiiko več pozornosti kot sem pričakovala. Hvala punce za spodbudo, vas tudi zasebno kontaktiram kasneje.

Torej začela sem s hujšanjem v torek, ker ponedeljki mi ne dišijo preveč, ne za zabavnejše stvari kajšele za hujšanje.
V ponedeljek sem si še privoščila zadnje grešne užitke. Čokolado ja Very Happy

Torej od torka so minili trije dnevi, danes teče četrti dan. Ponosna nase ker še mi sladkarije, kruh in podobno niso zamikali. Me pa trenutno frustrira dejstvo da ni nobene spremembe, ŠE. Saj vem, saj vem potreben je čas, tako kot za vsako stvar. Ti prvi dnevi so najtežji, vidnih rezultatov še ni. Ne v izgledu, ne v počutju..no razen ponosa da si začel.

Pomembna sprememba, ki sem jo še zraven jedilnika uvedla je več gibanja. Tudi če zaradi šole, dela..ni časa za kaj konkretnejšega. Mali že poznani trik, namesto dvigala, stopnice, namesto da plačaš parkirnino ali pa da se jeziš kako parkirajo drugi da za tvojega jeklenega konjička ni več prostora, parkiraj malo dalje na zastonj in velikem parkirišču ali pa se to objekta odpravi kar peš. Malenkosti, ki naredijo dosti.

Punce, dajam vam še en namig, ki mi pomaga. BERITE DEKLARACIJE NA IZDELKIH, vem, da ne odkiravam tople vode pa vendar. Imejte v mislih- ena čajna žlička sladkorja je enaka približno 4g. Torej če pojeste ali popijete izdelek, ki ima 12g sladkorja je enako kot da če bi vase spravile 3 čajne žličke čistega sladkorja. Tako da sem se včeraj poslovila od meni priljubljenih smutijev Sad

Hvala vam za vsak komentar, nisem jih pričakovala zato sem vsakega toliko bolj vesela. To je tista motivacija in potreben pritisk da mi uspe



objavil(-a): urskaa ob 14:02 komentarjev (3) ogledov: 0




četrtek, 15. marec 2012

Črna dama v rdečem



Po tihem zavrti ključ v vratih, jih odpre in vstopi v velik temen predprostor. Skuša biti tiha, vendar vrata se ne trudijo biti preveč ustrežljiva, zašrkipajo v vsej svoji moči in utihnejo. Svojo bordo rdečo torbico odloži na polico in nato sleče še svoj črni plašč ter ga obesi na stojalo. S prsti skušam ujeti stikalo za svetlobo, vendar ji po nekaj sekundnem podvigu le uspe. Po prstih se odplazi do dnevne sobe, kjer se vsa utrujena usede na udobno naslonjalo. Sedi v temnem prostoru, le od nekje ji njen nežen obraz boža svetloba. Njene rdeče ustnice pojejo pesem, ki jo je prej posluašala v avtu in tako njene misli odtavajo.... in ponovno doživijo ta dan, le nekaj ur nazaj in neka kilometrov vstran......Vse se začne, ko...





objavil(-a): barbara007 ob 22:08 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 15. marec 2012

Hujšanje, motivacija...



No in sem ponovno začela hujšat.. v prvi rundi je izginilo dobrih 20 kg pol polletnem premoru jih je pa se vrnilo 5. Enostavno nisem imela energije paziti kaj in koliko jem. Napaka vem. Ampak pomlad trka na vrata in spet je potrebno nekaj narediti zase.

Ko sem lani maja začela s hujšanjem sem imela konf.št.52/54 hlače in 54/56 zgodrnje dele :O vem ja.. katastrofa. No zdaj ko sem dobila nekaj nazaj je konf.št. 46/48 za hlače za zgornje dele pa čisto različno ampak s ponosom povem, da se lahko oblačim v H&M, Zari in podobnih trgovinicah. Večini se mogoče to zdi ja in? meni osebno je pa to velik dosežek, da lahko stopim v večino trgovin in rečem čuj to bom mela Smile saj tega prej nisem poznala, kupovala sem lahko v Kiku ali pa občasno v Takkotu in Vogele, trgovinah, ki imajo oddelke za močnejše postave.

Zavedam se da sem že ogromno dosegla s tem, da sem začela s hujšanje in spremembo načina življenja, da številke niso tako pomembne. Pa vendar imam jasne cilje.. HOČEM HLAČE v H&M, Zari, Tallyu in to tiste, ki jih bom hotla jaz ne tiste, ko bos slučajno številka. Smile)

Torej prvi cilj je 44/46 hlače do začetka poletja, drugi pa 40/42 do začetka novega študijskega leta. Mi bo uspelo? S mojo trmo in pravo motivacijo definitivno. Poleti bom mogoče si upala obleči kakšno krilo Laughing poudarek na mogoče hehe

Torej dotaknimo se še nekih dejstev.
Moja starost: 20, skoraj 21 let
Višina: 159 cm
Teža: nikoli se nisem marala tehtati in trenutno tehtnice tudi nimam ampak pri zadnjem tehtanju pred hujšanjem je kazala katastrofalnih 120kg
Zdravstvene težave: pred hujšanjem- hitro sem se zadihala, pogosti prehladi..., po prvi rundi hujšanja- bolečine v križu, sklepih... kri in ostale funkcije telesa v dobrem stanju

Način hujšanja: ODSTRANITEV OGLIKOVIH HIDRATOV IN SLADKORJEV IZ PREHRANE, več gibanja pa naj bo to samo sprehod

Počasi punce.. pri dietah je najbolj pomembno, da poslušaš telo, kaj mu odgovarja in kaj ne. Ko sem bila mlajša in so me z dietami silili ni pomagalo ni, še bolj sem se redila.
S sosedo sva našli to dieto in rekla sem da bom probala. Meni je delovala. Počutila sem se odlično, rezultat je bil odličen. Nehala sem, ker sem postala prelena. Enostavno prelena, ni se mi več dalo pazit kaj in koliko in KDAJ bom jedla.

Tudi zdaj se bom držala tega. Dokler se bom počutila dobro bom vztrajala. Si pa bom privoščila vsake 14 dni dan goljufanja v majhnih količinah Smile

Torej, da zaključim, tukaj mi gre predvsem za lastno motivacijo, mogoče še motiviram kakšno divo, da naredi kaj zase, mogoče s to dieto ali pa kakšno drugo. Bom zelo vesela, če se bo katera javila in delila svoje izkušnje z mano.
Pisala bom o svojih spremembah, počutju, predvsem pa bom pisala svoj jedilnik. Smile

Dive lep dan vam želim,

Urška



objavil(-a): urskaa ob 11:52 komentarjev (4) ogledov: 0




torek, 13. marec 2012

pogled nazaj



Žal mi je. Žal mi je za prijatelje, ki sem jih izgubila. Predvsem za J. Včasih sva bili res dobri prijateljici. In mislila sem, da bo tako tudi ostalo. Pa žal ni. Vem, da sem ji lahko vse povedala. Res vse. Veliko časa sva preživeli skupaj, veliko sva se pogovarjali. In boli me, ker vem, da nikoli več ne bo isto.
Nekateri pravijo, da ne smeš biti žalosten, če izgubiš prijatelje. Ljudje pač pridejo in grejo. In ko ti je poslan človek, si ga ne smeš lastiti, ker ni tvoja last. Ni tvoj. Samo poslan ti je, da mu nameniš delček svojega življenja in on tebi njegovega. Moraš biti hvaležen za ves čas, ki ti ji namenjen, da ga preživiš z njim. In ko ta človek odide, ne smeš biti žalosten, ker se je končalo. Vesel moraš biti, da se je sploh zgodilo in iz tega potegniti najboljše, kar lahko, kar si se naučil od tega človeka.

Ampak jaz se enostavno ne morem sprijazniti s tem. Meni je žal in pika. Žal mi je tudi za prijatelje, ki jih imam, a nikoli nismo prišli na tak nivo, kot bi si jaz želela. In to ni fajn. Res ni. Rada bi, da bi bilo drugače; da bi bilo popolno. Ampak najbrž nikoli ne bo, saj vem da nič ni popolno. Škoda. Saj vem, da bi se verjetno lahko bolj potrudila. Ampak če se trudi samo en ni nič, a ne? Hja… bomo videli kaj bo prinesel čas.

*OPOMBA: Besedilo je (z manjšimi popravki) iz mojega arhiva, iz marca 2010. Od takrat so se stvari spremenile, tudi jaz sem se spremenila. Naj omenim da sva zdaj z J. spet dobri prijateljici, še boljši kot sva bili včasih. Tudi glede drugih ljudi se ne sekiram več toliko, saj menim da se vse zgodi z razlogom! Smile





objavil(-a): Inspiring Strawberry ob 18:35 komentarjev (3) ogledov: 0




nedelja, 11. marec 2012

Obožujem....



Tvoj nasmeh, ko me pogledaš lepo , ko začutim pri srcu, kako mi je toplo....

Ples, ki me lahkotno vodi do nebes,

Glas, ko se zavem, da sem to jaz,

Tvoje roke, ki me peljejo do poroke,

Čokolado in vso slastno razvado.

Jutranjo kavo, da me prebudi iz dolgega spanca,

in ko na ulici ogovorim čednega neznanca.

Njeno dišeče telo in njen šepet na moje uho,

Razgled iz šmarne gore,

in celo jadransko morje.

Rahel vetrič in pisano pomlad,

ko nekdo nekoga ima rad.

Šopek travniških rož,

Svečke, prijetno glasbo in takrat vem da moj čas bo.

Preproste stvari, nežne živali, ki brezskrbno uživajo v naravi.

Otroke, ki ti polepšajo vsak dan, trenutek in ti dajo najlepši občutek.

Svojo babi, ko me nežno pozdravi in me poljubi po glavi,

Mami ko se ji lahko potožim in izjočem na njeni rami.

Sončen dan, ko mi napolne baterije in ko se mi nasmešek na obrazu privije.





objavil(-a): barbara007 ob 14:56 komentarjev (1) ogledov: 0




nedelja, 11. marec 2012

ples do nebe



Obožuješ ples? imaš izkušnje? Si simpatična, odprta in komunikativna?

Potem si lepo vabljena v skupino, ki jo sestavljam. Skupina bo imela tudi nastope, saj sem sama tudi organizatorka in poznam ljudi, ki nas bodo podrpli. Torej kaj te ovira.

Pridruži se mi, da skupaj zaplešemo na odruSmile

Obvestilo: za dekleta od 23 do 30 let

Pišite mi na pomembno.si@gmail.com ali na zs ali pa me pokličite na 040848646

Miša





objavil(-a): barbara007 ob 11:48 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 10. marec 2012

Rada te imam





Vsi me sprašujejo zakaj te imama rada?In zmeraj jim odgovorim,ker si pač to ti.Enostavno ne morem od tebe pa naj se zgodi kar se hoče.Najine poti so se neštetokrat skoraj končale a vedno so se povezale nazaj.Kot da naju ne pustijo narazen.Rada te imam z vsem svojim bitjem in sem najbolj srečna takrat ko sem s tabo.Vem da me imaš tudi ti rad,vendar naju ovira en sam dejavnik da ne moreva biti skupaj.In prav ta dejavnik je nerešljiv...

Rada te imam kako me gledaš.Rada te imam zaradi "tistih" stvar.,Rada te imam, zaradi tega ker se me ne sramuješ,ko zgeldam neumno.Rada te imam zaradi tega kako se pomiriva,ko se skregava.Rada te imam ker se smejiva stvarem,ki sploh niso smešne.Rada te imam,ker imaš rad svojega psa.Rada te imam,da se ne jeziš ko mi moraš nekaj večkrat ponoviti.Rada te imam,ko se meniš z mano pozno v noč....

Rada te imam zato ker veš samo ti zakaj in nihče drug...





objavil(-a): Bjondika ob 19:36 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 10. marec 2012

Dost imam!!



Petek je, dan za....ples, žur, druženje, uživanje, kino karkoli pač že ti pade na glavo, da bi rad počel nekaj, nekaj norega, drugačnega. Včasih vsi želimo skočiti iz svoje kože in se pošteno pretresti, otresti in samo prepustiti, spustiti na dolgo pašo vse nemirne teličke v našem telesu. Usedem se v avto in se peljem proti domu, na kar ugotovim, da bi lahko šla kam, pijačko, žur, ples? s svojim najdražjim začneva delati kroge in se voziti po temni Ljubljani, ki še ne spi. Kam naj grem? s kom naj grem? naj grem sama v lokal,sama na ples?? Čez dan to še gre a ponoči, se mi zazdi da si vsak malo družbe zaželi, nežnosti, topline ter da se mu smejalne gubice naredijo. Premišljujem in skoraj planem v jok, ko ni obenega, da bi ga poklicala in ga naterala naj gre z mano na pijačko. Pekoč občutek kot da sem pravkar pojedla hud feferon in mi gre od njega na jok in me peče po celem telesu.

Opazujem ljudi, ki se sprehajajo, se družijo skupaj po grupah, so s partnerji in se imajo fajn. Že marsikaj smešnega mi je padlo na pamet, da se pridružim neki skupinici v lokalu in se začnem pogovarjat, kot da smo skupaj teličke pasliSmile vendar je ta misel že mim in se odločim, da me vse potijo vodijo samo še domov, kjer bom lahko bila malo kreativna, napisla blog dva, tri, sama s sabo v tišini spila kozarec rdečega vina in nato še pozno v noč sedela za računalnikom ter fantazirala.

Danes vem, da bo moj dan in odločila sem se za spremembe, prepustila sm bom toku dogajanja in odšla sama,v neznano kamor pač me odplejal avto in odnesle petke.





objavil(-a): barbara007 ob 08:28 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 08. marec 2012

Moj dan



Zaspala sem v momentu...utrujena od dela, celodnevnega dela, sem padla v posteljo in čim sem hotela da pridem do računalnika ter še nekaj natipkam nisem več mogla. Potonila sem v svet sanj in sanjala celih 9 ur. Kaj je bilo ako zanimivega nevem?! Zbudila sem že navsezgodaj, sej se dan začne ob 6 uri in ga je potrebno pošteno izkoristit. Med ležanjem in razvajanjem v postelji, razmišljam kaj bom danes počela, ko imam prost dan. No čisto prost ne bo, saj bom imela nekaj sestankov in še nekaj pomembnih kavic, ki se jih zelo zelo branim(če verjamete). Prebujanje v Ljubljani bo že kmalu 365- tič. Hitro gre čas, še posebej če si aktiven in vedno najdeš kaj da se zamotiš. Takoj, ko sem padla iz postelje sem odhitela v kopalnico, da se uredim, saj z podočnjaki, smrdečimi pazduhami, razmršenimi lasmi ne morem nikamor, še na balkon se ne upa(pretriravam. Kaj je lepšega od jutranjega počasnega ustajanja in nato razvajanja ob kavici na balkonu, na svežem zraku, poslušati ptičke(oziroma avte v lj), sosede, mačke, pse, otroke ali pa skoraj tišino, ker še vsi spijo. Skoraj nič ni lepšega. Joj, ura beži in jaz se na hitro spravim v petke, oblečem krilo, vržem nase še plašč, vzamem torbi in me že več ni. Da se takoj zbudim, ponavadi vzamem izlet po stopnicah in si razmigam vse kosti, ki me držijo. Na cesti gužva, vendar me to ne moti, ponavadi se smejem, tudi tistem ko ko je zelen od jeze pa mu to nič ne pomagaSmile še malo še malo in moja kava bo skuhana. Pričakujem bolj prazen lokal, vendar me preseneti množica ljudi, pretežno moški spol, ki si ne more kaj da ne bi pogledali mojih sexy nog. Ja sexy so, priznam in ponosno jih razkazujem. V kotu zagledam prazen sedež in se na potim tja, mimgrede uzamem še žurnal, da bom na tekočem z dogajanjem. Do mene pristopi zelo¨ prijazna˝ natakarica, kateri verjetno ni nihčne prinesel vrtnice ali pa ji povedal kaj lepega. Jah tud to se dogaja in potem dobimo vsi ostali po nosu, vendar me to gane niti malo. Z nasmeškom se ji zahvalim, zaželim lep dan ko odidem. Že sem na poti do fitnesa, kamor se zadnje čase kr pridno odpravljam. Paše mi ker se telo razmiga in filing, ko končam s telovadbo je noro všečen. Med prihodom me ogovori receptor, vedno nasmejan in dobre volje in seveda zaželi lepo miganjeSmile jah sej bo, ko razmišljam koliko dobrega bom nardila za svoje telo.Moj trebušček se počasi začne oglašat in jaz nisem kruta, da ga ne bi nahranla pošteno. Po malici, s emi zazdi da bi lahko dan izkoristila še za sprehod po naravi, zato se kr hitro odpravim do koseškega bajerja in začnem migat. Očke mi švigajo sem in tja, pač so lepi razgledi, lepa narava, lepe moške mmmm obline in seveda tudi prijazni mimoedoči. Prikupna gospa mi je v lepo gesto, ker sem jo pozdravila podarila bonbon in nato še skupaj naredili nekaj korakov ter poklepetali o naši lepi kulturi pozdravljanja, ki ga pač niSmile Meni je polepšala dan, jaz pa sem ga verjetno tudi njej. Še obstajajo ljudje, ki so prijazni, kulturni in darežljivi, samo pokazati jim moraš najprej ti, da se nato še sami odprejo. Ponavadi je tako, da drug drugega čakamo, čakamo, čakamo lahko 300 let.Kako že gre tisti komad? ne čakaj pomladi, ne čakaj na majSmile)) ne čakaj ampak naredi zdaj. Dan se še ni končal, danes si bom privoščila še kakšen izlet, za pikico na i za lepše sanje pa še malo moškega striptiza mmmmm. Očke se mi že svetijo. To bo še zanimivo.

Vsem ženskam pa želim, naj uživaj v vsakem dnevu, naj ne pozabijo nase, na otroka v sebi, na to kar vas veseli in osrečuje. Bodite to kar ste, sprejmite sebe, svoje telo, imejte se rade, pohvalite se. Zapomnite, da ste močne in samostojne ženske, vredne da vas vsi spoštujejo in z vami ravnajo z rokavičkami, zaslužite si najbolše brez dvoma.

Čudovit 8. MarecSmile)





objavil(-a): barbara007 ob 16:17 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 07. marec 2012

Svobodni sužnji



Pesem o Jamajki je odlična. Je tako sanjska tudi v resnici? Eno so sanje, drugo je realnost.

Včasih so bili angleška kolonija. Angleži kot kolonialisti imajo še danes prepričanje, da so nekaj več. Ah, carji so iz mačjega srebra. Ne véliki, ne mali, ampak lažni. Prekupci so in se delajo važni in zvito se polaščajo sveta.(Kajetan Kovič, Carji) Že za časa vladanja angležev so se zadolžili močno. S časom je ta dolg postal neobvladljiv. Več kot imaš kredita, težje živiš. Kaj je šele, če si zelo zelo reven? Velja za državo tretjega sveta. Revnim je treba pomagati.

Vendar je logika IMF bila, da če že dajo kredit, želijo 23% obresti. Obresti so visoke že pri 13%. Kako naj si revež privošči take obresti? Verjamem, da če nimaš nič denarja, ko dobiš ponudbo, kjer ti denar ponudijo, se ti prikaže Marija in rečeš ja, prosim. Njihov denar s časom devalvira. Podpisali so tudi pogodbo, da je njihova čisto vsa hrana uvožena. Vse uvozijo od tete Amerike. Kvaliteta te hrane je vprašljiva. Kmetijstvo je bilo osnovna panoga vsake države. Na njej se gradi gospodarstvo. Vsaka država mora imeti svoje. Kmetijstvo preveč stane in ga skoraj ni.

Od leta 1944 so imeli vsaj svoje mlekarne. Potem se je spet pojavil »en pameten hudič« in jih prepričal, da je nujno potrebno uvažat mleko v prahu. To je na dolgi rok pomenilo propad mlekarske industrije. Če so cene praška subvencionirane in pod ceno mleka, reveži kupujejo ceneje. Krave se molzejo 2x dnevno, če mleka ne prodajo, ga vržejo stran, dobesedno. To teče po ulici v zemljo.

McDonald´s imajo. Domače živali se pasejo na travnikih posledično je hrana naravna brez konzervansov, andibiotikov, steroidov,... Tudi meso uvažajo. Najbolj cenjeno je piščančje belo meso v svetu, zato na Jamajko pridejo samo hrbti in ostalo temno, nekvalitetno meso. Kadar ne vedo kam bi z njim, gre na Jamajko.

Znani so po bananah. Včasih so z njimi dobro poslovali in so jih klicali zeleno zlato. Izvažajo jih le v Veliko Britanijo. 95% trga banan imajo v lasti 4 firme Latinske Amerike. Banane iz Amerike so 3x cenejše od njihovih.

Delavke v free zone tovarnah šivajo za Hilfigerja našitke na srajce, majice, hlače in trikotažo za 6 dolarjev dnevno. Norma na osebo je 600 komadov dnevno.

Globalizacija je ta sanjski otok spravila v suženjstvo.





objavil(-a): mačka7 ob 13:00 komentarjev (1) ogledov: 0




nedelja, 04. marec 2012

Strast je moja slast



Samo en pogled je dovolj, da si te zaželim močno.

Da te na sebi čutim, s svojim jezičkom, te potisnem vase, dlje še dlje, kolikor pač gre.

Kako močne so te sile, ki naju vlečejo skupaj.

Po tebi drhtim, moje telom, moje srce, ko te v roke dobim, te nikoli več ne izpustim.

Da si tako sladka, omamno pregrešna, o ti packa.

Pregrešna si, ne morem se ti več upirati.

Oči se mi svetijo, kot otroku, kot jo prvič zagleda, ko jo prvič občuti, ko ga premami in osreč.

Ti vredna si vsakega greha, ko te odvijem, ko te razkrijem,te občudujem, vonjam.

Pridi k meni, drugače jaz pridem k tebi, zdaj gre za res.

Ti si moja strast, moja največja najlepša razvada.

Ob tebi počutim se srečna in mlada.

Daješ mi ljubezen, svobodo, mir in užitek.

Počasi te vzamem, okušam tvoje čokoladno telo, z največjim užitkom te zasadim v med svoje obline, da te globoko zarine.

Začutim te v sebi, kot da je zadnjič.

Vendar ni.

Kmalu se ti spet poželim.





objavil(-a): barbara007 ob 11:13 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 04. marec 2012

valentinovo



Še malo pa bo valentinovo, se oglasi Špela in pogleda svojega Petra nasmejano. Vendar te prosim tokrat, da mi ničesar ne kupuješ, saj veš recesija je in ne moreva si privoščit ničesar, sicer bi bila pa vesela, če bi mi prinesel kakšen paket, ampak dragi tudi brez tega bom preživela, meni je pomembno, da si imava rada...

Pride valentinovo, Špela in Peter skupaj večerjata. Dragi, reče Špela, skuhala sem ti večerjo naj ti tekne. Kako me boš pa ti presenetil, ga vpraša? Ljubica tudi jaz mam zate presenečenje. Vem, da je recesija in da si kaj veliko ne moreva privoščiti, sem ti prinesel paket, kot si izrazila željo. Za to sem še imel denar. Oh, dragi kako lepo od tebe, sej veš da ni bilo potrebno, ampak ker si že prinesel, naj pogledam in odprem ta lepo ovit paket. Špela odpre paket in notri zagleda....NIČ?????!!!

Peter!! notri ni ničesar. Ja, draga, sej si rekla, da si želiš paket, pa sem ti ga prinesel!!





objavil(-a): barbara007 ob 10:02 komentarjev (1) ogledov: 0




sobota, 03. marec 2012

Beseda Mati



Prihaja dan žena, materinski dan in v ta namen sem za svojo mami napisala nekaj besed.

Vsakič ko odidem, vsakič ko nazaj v tvoje naročje pridem,

si zaželim, da za vedno v tvojem objemu ostanem.

Z vsakim korakom dlje od tebe, mi srce bije počasneje in

žalost ga greje.

Z mano si, tudi če te ob meni ni, tudi ko moje oči tvojih ne vide,

te čutijo, v sanjah te vidijo.

Kot vila si, ki pelješ me po najlepših poteh, božaš me

ko sem na tleh, ljubiš me vedno in povsod, daješ mi moč,

ko hočem it od tod.

Najlepša si, v mesečini in ko na tvoj obraz sonce posije,

tvoja duše, telo, vedno nebeško sije.

Samo en objem mi daj, samo eno besedo, da me pomiriš in srce umiriš.

Vse kar si želim, je zaspati v tvojem naročju, poslušati tvoj glas, se smejati in igrati s stabo.

Vse to mi daj, in me spusti v svoj raj. Pokaži mi prelepi svet, pokaži pred čim zapiraš svoj cvet.

Razpri roke in močno, močno objemi me.

Rada te imam, tvoja B.





objavil(-a): barbara007 ob 15:43 komentarjev (2) ogledov: 0




ponedeljek, 27. februar 2012

Bežim....



Bežim....

pred tabo, da me ne zvabiš nazaj v omamo,

pred tem, kar čutim in kar si od tebe želim,

daleč stran od tvojih rok, tvojega srca, nisva več povezana,

pred to norostjo, pred svojo mladostjo,

sama pred sabo, da se ne ujamem, da ne ostanem,

pred tvojim nežnim pogledom, pred vsem svetom,

kolikor daleč gre, kolikor hitro me nesejo noge,

želim se znebiti občutkov, ob katerih zadrtim, ob katerih si te ponovno zaželim, v sanjah podoživim,

vendar ne bežim od sreče v meni, ki mi je ostala kljub vsemu, ne bežim več pred sabo, niti več pred tabo, čutim mir.





objavil(-a): barbara007 ob 19:54 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 20. februar 2012

FUNKY FOX





V torek sem bila v Cankarjevemu na koncertu od Josipe. Zelo je bilo fajn. Je trajalo 3 ure. Veste kaj je the best? Da naslednji dan cel dan prepevam, bolj v mislih, njene komade. Obožujem njene nizke tone. Zadane človeka zmeraj direkt v srce..

Del iz opere Gubec-Beg , ki je bila prva njena rock opera, je bil ekstra zanimiv Odigran do perfektnosti. Kakšna neverjetna prezenca na odru!

Če kdo ve, kaj je bila fora z Lady Gaga, prosim razlago? Ker nisem dojela.

Mojo friendico, ki je plesalka in glasbenica, je zmotilo preveč improvizacije. Komad ima običajno minutažo med tremi in štirimi minutami. Na koncertu traja 12 minut. V uvodu ne vem katera pesem bo. Ne ugibam, samo poslušam in odtavam, kamorkoli že.

Device so mojstri kritik.

Po drugi strani razumem improvizacijo, ker jo obvlada. Vse zveni vrhunsko. Če poješ vedno enako, ti je na dolgi rok dolgčas. Saj poznate rutinsko delo v službi? Ubija.

Vodnarke so rade svobodne. Josipa ni kot drugi. Zaradi tega je včasih missunderstood. Ne dojame, doživi in vidi jo vsak v njeno bit.





objavil(-a): mačka7 ob 23:17 komentarjev (2) ogledov: 0




ponedeljek, 20. februar 2012

vzel te je november





Nekaj hitrih besed, dolge minute molčanja zavitih v celofan, ki se jih ne da več odviti. Pogledi, bežni, daljni, nejasni. Poglej me, globoko ne plitko. Z dušo, z ljubeznijo, si se mi odprl?ne. Samo mislila sem, da si, vendar tega ti niti želel nisi. Ponovno sem bila objekt,objekt poželenja, objekt nečesa,ki fantje vzamejo,ponucajo in odvržejo. Vem, da rahlo pretiravam, vem da sama pretiravam in včasih sebe zavajam. Nikogar ne bom krivila, da sem se rahlo zaljubila, v tistega moškega, ki je takrat ponosno prikorala v jedilnico in spodnesel tla. Nočem spreminjati zgodovine, nočem nikogar kriviti zakaj najine poti so se razšle. Hotela sem dojeti, razumeti, te preučevati, vendar vse vem, točno vem, da je bila spet tista dvomesečna avantura in da si bil ti le moja uvertura. Očaral si me, priznam, čutila sem srečo in veselje, radost, svobodo. Čutila sem tvojo sapo na mojem vratu, tvojo roko ko je držala mojo. Ne , ne mučim se, samo spomnim se, kako lepo blo je. Šetanje po stari Ljubljani, mrzli, hladni a na koncu tako strastni, vroči ko si me poljubljal pozno v noči.Nasmešek se mi je risal na obrazu, nasmešek, da sem te našla in ti mene. Po tistem večeru, po tistem zadnjem poljubu, objemu si odšel.

Tako kot si prišel, tihi veter v novembru te je vzel. Za sabo pustil si sledi, odtis v mojem srcu,strast ki še gori, ustnice, ki še po poljubom tvojem drhte in tvoj objem, da me ogreje.

Prišla je zima, sneg, zebe me v kosteh. Še vedno sem tu, sama brez tebe, zmorem naprej, ljubim svoje življenje.





objavil(-a): barbara007 ob 21:13 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 20. februar 2012

Prebujanje sivega laboda



Prekrit s sivo odejo ter obdan z belo pokrajino, mirno, čisto, hladno zelo hladno. Ledena reka ga nosi navzdol, kjer ni konca ne kraja. Okrog sebe vidi le svoj odsev v vodi in svetlobo, ki prihaja iz hiš v daljavi. Nikjer nikogar, sam je. Nobenega laboda, da bi mu delal družbo, nikjer toplega obraza, da bi mu ponudil košček svežega kruha in ga malce razvajal. Iskati more svoje prijateljice, vendar jih ni, skrile so se, pobegnile so v varno zavetje, da ne bi bile hrana takšni zveri.

V hladni, tihi noči, kot da je sam pluje po tej reki, ki ga nosi še sam neve kam. A bi moral vedet? Bi se moral boriti? za hrano? bi moral obupat? nad življenje? sabo?

Zdi se, da je noč večna in so vsi zaspali v upanju na lepši dan, sončen dan v katerega bi se radi prebudili. V katerega bi se rad prebudil sam. Mešani občutki mu skačejo po glavi, v sebi nosi nešteto stvari in se počuti debelega, nemarnega, zasanjanega. Želi si več, sanja o lepem dnevu, ki ga krasijo veseli otroški nasmehi, družbo mu delajo prijatelji. Dan je čudovit, sončni žarki padajo na njegovo lepo belo perje, rožice in drevesa hitijo cveteti in rdeče jagode na poljih že zorijo. Ob vodi in v vodi mrgoli gostov, posamezniki veselo poskakujejo in se od vročine ohlajajo v mlačni vodi.Veseli so, jedo, pijejo, nosijo mu hrano, njemu, drugem, vsakemu. Srečen je, preprosto sreče v sebi. In potem se zbudi iz svojih norih sanj, odpre oči in zaleda. Točno to, o čemer je sanjal in si močno želel. To muje prinesel dolg spanec in močna želja, da se končno prebudi v belega laboda.





objavil(-a): barbara007 ob 18:26 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 19. februar 2012

V iskanju zlatega jajca



Iščeš? Kaj iščeš? pričakuješ? Kaj pričakuješ? Se zgubljaš, se pojavljaš, se odmikaš, se premikaš.Kam greš? Kdo si? veš zakaj se ti stvari dogajajo? jih razumeš? greš naprej? Se vrtiš? v določenem krogu spiš? Iščeš, iščeš zlato jajce, ki ti bo prineslo vse kar si želiš in po čem hrepeniš? Išči, upam da najdeš, koplji globoko v zemljo, vendar pazi, da ne padeš vanjo. Ne sprejemaš, ne okolice, ne ljudi. Ne sprejemaš sebe? Nehaj!! A ne vidiš, a ne čutiš, da si delaš napako, ne čutiš da nihčne drug kot sam si kriv skoraj za vse, ne narobe razumeti, nisi kriv za takšne starše, nisi kriv za videz, nisi kriv za določene stvari. Spremeni svoj odnos do njih, spremeni svoje življenje, sprejmi ta velik izziv, išči ljubezen, v sebi jo najdeš, nikjer drugje ne. Če najdeš, zlato jajce, te bodo osrečilo, vendar le če boš razumel zakaj si jo našel, da boš cenil, da boš znal ravnati. Delaj z ljubeznijo, napajaj, hrani, čuvaj, potrudi se, ceni, podarjaj toplino, lepe besede.

Kdo je zlato jajce? ti si zlato jajce.





objavil(-a): barbara007 ob 13:01 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 19. februar 2012

Čas je....



Čas je...za lepe oblake, za dolge korake, za neskončne poljube za doživete obljube, za bogate besede, tople objeme, vesele smejhljaje, čudovite poglede, skakanje po travi, praksanje po glavi, za uživanje in norenje, za dolge sprehode, za nočne obhode, ples do nebes in nazaj v drugi raj, za odločne korake, popravljene napake, odločno priznanje, kreativnost in lepo ravnanje, skakanje po lužah, letenje po zraku, za pustolovski oddih in nori izziv.

Čas je za vse lumparije, vse sanje, ki te napolnijo, vso ljubezen, za napisane citate, strastne poljube in dotike, vse lepe spomine, za trenutek tople bližine.

Čas je tvoj in gospodar ti si njegov.





objavil(-a): barbara007 ob 12:06 komentarjev (5) ogledov: 0




petek, 17. februar 2012

Sorodstvo - krvna vez



Poznam mladega fanta. Trenutna starost 18 let. Ta fant ima težave, ampak jih ne dojema kot težave. Probleme vidimo samo vsi ostali okrog njega.

Omenjeni fant je nekje pri svojih dobrih 10ih letih začel krasti. Najprej je kradel samo doma, samo svoji mami. Po 1000 sit, nato 5000 sit, kasneje že po 50€.....nato je začel krasti denar še svojemu očetu. Baje, da ponesreči, ker je mislil, da je bančna kartica, s katere je pobral 500€, materina. Slučajno se je izkazalo, da je očetova in bilo mu je žal. Za 5 sekund. Vse to do starosti 15 let. V tem času je očitno zabredel v slabo družbo. In dobil idejo (ali pa mu je bila podana), da lahko doma ukrade še kaj drugega, ker so denar začeli skrivati pred njim oziroma so denar hranili drugje in ne doma. Tako je ta mladi fant vzel vse kar je našel vrednega doma - beri: ves zalti nakit in ostali nakit, ki bi lahko bil vreden nekaj evrov. Starši so to seveda opazili, reakcije ni bilo nobene, razen malo zmerjanja in grožnje v smislu "če se še kdaj to ponovi"... Pa vendar, kako bi se to lahko ponovilo, ko pa doma ni bilo nič več vrednega prodaje?

Ta mladi fant je ponavljal 2. letnik gimnazije. In trenutno je na odlični poti, da mu ne bo uspelo končati 3. letnika. Sicer pravi, da hodi redno v šolo a rezultati in klici razredničarke pričajo o nasprotnem. Seveda se temu primerno tudi izogiba prihodu domov pred 22h vsak dan.

Ta fant je osumljen dveh večjih kraj po sloveniji, vpleten je v vsaj 2 sodniška postopka (vse še iz časa njegove mladoletnosti). Poleg tega, ga imam na sumu, da je patološki lažnjivec, saj dejansko od njega ne dobiš izjave, ki se kasneje ne bi izkazala za laž.

Zadnje čase mu dišijo dnevni obiski igralnic in športne stave. Od kje mu denar za take hobije si lahko le domišljam. In to je samo en mali kratek povzetek njegovega življenja.

Končalo se je nekako tako, da je fant s starši, zaradi sodnih postopkov pristal pri socialni delavki, ki je priporočila družinsko terapijo. Vse lepo in prav, če ne bi terapevtka odločila, da morata na terapije zahajati le starša, saj naj bi najprej ona dva med seboj uredila odnos in posledično bi se njun sine spravil na pravo pot. Tudi to se mi zdi smisleno, a kaj ko se je fant odločil, da ne misli sodelovat pri terapiji, in ne glede na vse prošnje in pogovore, fant ne počne nič drugače. Pravzaprav pride domov le še spat in se stuširat preden se dopoldne (daleč od pravočasno) odpravi "v šolo". Seveda pusti doma vse razmetano in umazano, da bo lahko, kot se spodobi, nekdo drug počistil in pospravil za njim.

Ta mladi fant je moj brat. Včasih sem zaradi njega hudo obupana, saj mu želim vse dobro in me hudo skrbi, drugič me je neznosno sram, da sva v sorodu, ker res nevem kdo bi si žele takega brata, ki svojo družino obravnava kot zadnji drek na tem svetu, medtem ko svoje čudovite prijatelje (ki jih poznam in najbolje ustrezajo izrazu "gnoj od človeka na vseh področjih"Wink povzdiguje v nebesa. Poleg tega pa lahko samo še z glavo udarjam ob zid v trenutkih, ko se sine prikaže doma in ga starši obravnavajo z "ubogi mali otrok" in "ali ti lahko še kako olajšam to težko življenje, kar pojdi in se dobro naspi". Ker res nevem ali sem jaz čudna, ker bi ga, če bi ga lahko, prijela in mu prisolila nekaj par vzgojih, da nebi niti pomislil več na kaj takega. Ampak pri nas ni tako. Ni fizičnega nasilja, ok razen v primerih ko se kaj zahteva od brata in on zato razbija z lesom obdane stene in vrata in podobno.

Saj ne vem kaj bi. A naj se vsemu skupaj samo še smejem in še naprej pazim sama nase ter občasno pojambram, kot zdajle ali kaj.... Sicer pa kaj mi sploh še ostane? Imam še par dobrih, nenacufanih živcev, ki jih skrbno varujem zase, za trenutke, ko bom rabila zdravo pamet, ker bo vse drugo šlo po gobe.





objavil(-a): myxomatosis ob 11:59 komentarjev (7) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani