Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

torek, 04. september 2007

...fashion victim...



..for all my girls..

Isn't nice to realize,

nothing comes from simple price.

You must work hard to survive,

never turn back cause you'll dive.

In the world you're wanna be,

allways perfect ass I see.

You are lonely, you are scared,

you don't have to... IT IS DAMNED!

It's not hard to be a part,

in this "beeing perfect art".

Why they do this, why do we?

I'ts their job and our money...

Fashion victims come along

we all know that this is wrong...

There is nothing else to do,

but to be a doll in you...





objavil(-a): ..::PaRiS_girl::.. ob 12:40 komentarjev (3) ogledov: 26




torek, 04. september 2007

Paris: La ville des lumieres



Kaj je lepšega na svetu kot poletni Pariz z osebo, ki jo ljubiš najbolj na svetu? Dva tedna raziskovanja, okušanja, čudenja, hitenja, poležavanja na travi ... skratka uživanja.

Veličastnost mesta me je popolnoma prevzela. Všeč mi je pariški ekscentrizem, njihovo skrajno nerazumevanje angleščine, samosvojost in ljubkost. Ja, Pariz je namreč ljubek, a vseeno veličasten. Ljubek takrat, ko se sprehajaš po ozkih zakotnih uličicah ob Seni in odkrivaš stare parfumerije s kristalnimi stekleničkami iz 18. stoletja, po drugi strani pa veličasten vsakič, ko se zazreš v vrtoglave konstrukcije mogočnih stavb, ki jih naše malo slovensko srce žal ne premore. Vsak korak odkriva drugačnost v mišljenju in širini uma. Od neverjetno posrečenih fasad, do karameliziranih slaščic, ki se svetijo po starinskimi svetilkami, gospodov z rutkami, ki se ti na metroju nasmehnejo in v brado zamomljajo svoj bonjour, do prelestnih gospodičen v visokih petah, ki kljubujejo razdaljam, katerim Ljubljančanke nikoli ne bomo kos.

Pariz skriva šarm preteklosti in obenem zre v prihodnost. Ta preplet je viden povsod: od Louvrske palače na dvorišču katere kraljuje Peiova steklena piramida, ki po vseh normalnih izračunih tam nima kaj početi, do modernega muzeja Pomidou, katerega steklene stene razkrivajo hkratni pogled na neverjetni ekpresionizem Pollocka in starodavni Notre Dame, ki ga lahko uzremo v daljavi.

Parižani si pač upajo. Dovolijo si sprememb, mesto pa se skozi čas premika ravno s posrečenim prepletom preteklosti in sedanjosti. Mene je presunila ravno ta neverjetna domišljija genialnih ljudi, katerim so običajni ljudje dovolili dihati. Zdi se, da v Parizu vsak najde svoj prostor: umetniki okolico Montmartra, geji okrožje Marais, inteligenca Rive Gauche ali levi breg Sene, družinice četrt Montparnasse, tisti, željni žgečkljive zabave, okolico Pigalla, bogataši področje Opere in nepremegavljivih nakupovalnih centrov LaFayette in Printemps, zaljubljenci pa povsod po malem.

Kar je najpomembnejše, je to, da se v Ljubljano vrneš poln navdiha, ki te žene v drugačnost, v nove želje. Poln si metropolitanske energije, ki je v naši mali, ljubki Ljubljani ne dobiš. Poljub na vrhu Eifflovega stolpa pa je po triurnem čakanju in 11,50 EUR veliko precenjen, zato vsem pravim romantikom raje priporočam večerne notredamske stolpe Smile





objavil(-a): Amelie ob 12:36 komentarjev (4) ogledov: 24




torek, 04. september 2007

...barbie girl...



Life is cruel, life is nice,

you just have to slice the dice.

In the day or in the night,

sun is allways shining bright.

If you can't just let it be, then you know - you sound like me..

Always preety, allways neat,

no, no, girl just move your feet!

'we don't like you,

you're too ..arghh...

you're not nothing, like we are

' wanna fit in, wanna lie? 'no, no girls, I'LL RATHER DIE!'





objavil(-a): ..::PaRiS_girl::.. ob 12:06 komentarjev (1) ogledov: 19




ponedeljek, 03. september 2007

i am what i am....



...get over it!

prav zanimivo je, kok gre tole moje "štetje" nekaterim na živce.

dejstvo je da nobenga ne prosim naj bere moje bloge, pišem kar in kok hočem, če pa komu to ni všeč to niti najmanj ni moj problem. konc koncev pa tut js nikomur ne težim, da piše bedne bloge.

pa lp

ps: štela še bom kej, ko me primeRazz





objavil(-a): missunshine ob 23:04 komentarjev (4) ogledov: 18




ponedeljek, 03. september 2007

kdo sem zdaj?





Danes:

Konec prvega šolskega dneva. Z avtobusom se pripeljem nazaj v Slovensko Bistrico, kjer živim. Grem domov in čakam, da ura odbije 16:00. Takrat se moram namreč prikazati v glasbeni šoli, da izvem kakšen urnik bom imela to šolsko leto.

Končala sem že nižjo glasbeno šolo (6 razredov), vendar sem se odločila da bom s srednjo glasbeno še malce počakala. Lani sem hodila v 7. razred violine, letos pa sem se vpisala v 8. in zadnji razred. Učiteljici sem hotela sporočiti dobro novico, da bi rada na koncu šolskega leta šla delati izpite, za sprejem v srednjo glasbeno, saj mi violina res veliko pomeni in je ne želim pustiti.

Torej.. Pridem v glasbeno šolo in čakam v vrsti, za urnike. Učiteljica zamuja, kot ponavadi prvi dan. Vozi se namreč iz Maribora, saj poučuje na obeh glasbenih šolah. Ko pride, sta pred mano še dve mamici, ki sta prišli po urnike za njuni hčerki. Končno pridem na vrsto in učiteljico vprašam, če sem še na tej šoli.. razlagala mi je namreč, da se bom mogoče morala vpisati v mariboru, zaradi prevelikega števila učencev v Slovenski Bistrici. Ona reče, da ne. Rekla je, da ne morem več hoditi v glasbeno, da so ji ravnokar rekli in da je presenečena da jaz še tega ne vem.. ravnatelj ji je namreč rekel, da naj bi meni že vse sporočili. Jaz seveda nisem vedela kaj se dogaja in učiteljica mi reče, da naj grem do ravnatelja šole in ga vprašam, zakaj sem komaj danes izvedela.

Grem do ravnatelja. Čakam, čakam.. končno sem na vrsti. Vprašam ga kako je s tem, z upanjem da se bo vse dalo urediti. Pove mi, da so ukinili 7. in 8. razrede in da se ničesar ne da narediti. To je bilo to..

konec.. Sad

Ne igram več violine??.. Sprašujem se kdo sem zdaj?.. Zakaj, vprašaš..?

Vedno sem bila Nina iz Slovenske Bistrice, ki igra violino. Vedno ko smo se kjerkoli morali predstaviti sem o sebi znala povedati le tole. Moj edini hobi, moja strast,.. in hotela sem da tudi delček v moji prihodnosti.. končano..

Prihodnost?:

Seveda ne morem violine kar pustiti za sabo.. če bom lahko bom igrala v godalnem orkestru glasbene šole in v orkestru v moji šoli..

Majhna prepreka.. nimam svoje violine.. imela sem sposojeno na glasbeni šoli, saj še vedno rastem in mi manjka čisto malo do večje violine. Niti nimam denarja za svojo violino.. trenutno..

Moj cilj: kupiti si violino.. upam da do takrat ko bom dovolčj našparala ne bom pozabila vsega kar znam.. :/





objavil(-a): ...:::ninika:::... ob 22:31 komentarjev (7) ogledov: 15




ponedeljek, 03. september 2007

Najtežje je biti nekaj, kar nisi...





Najtežje je biti nekaj, kar nisi… Ljudje prav čudno dojemamo dogodke okoli sebe. Ko smo že prepričani v to, da smo srečni, da je sreča to, kar živimo, nekako podzavestno pričnemo iskati poti do nesreče. Ugotovimo, da sosedine rože bolje uspevajo, da je sodelavec kupil pregrešno drag avto, da so prijateljičini otroci v šoli bolj uspešni in da ima znanka, ki živi konec ulice debelejšo mačko od lastne, ki ji sicer ob najbolj nemogočih urah kupujemo najdražjo mačjo hrano, kar je ta nori potrošniški svet premore. Pa vendarle, ne tako zelo daleč, nasprotno – prav blizu nas živijo tudi tisti, ki niso obremenjeni s samodestruktivno naravnanim vsakdanjikom, tisti, ki jih lastna ironija in egocentrizem ne »zadane«, ljudje, ki se jim ni zavestno potrebno zavedati tega, da je tudi smola lahko sreča, pa vendarle po tem načelu živijo svoje življenje. Se sprašujete, kdo so? Čudaki, mali kosmati zeleni vesoljčki, višje sile, ipd.? Ne, ne, ne v mislih imam čisto navadne ljudi, iz kosti in kože, iz mesa in krvi, ki jih mi imenujemo »duševno moteni«, »prizadeti«, »omejeni«, »ljudje s posebnimi potrebami«… Pred nedavno izkušnjo, (kot težek pragmatik se zanašam zgolj na svoja lastna dognanja, izkustva, najsi bodo – vsaj na prvi pogled, za laično oko - še tako banalna) nisem kaj dosti razmišljala o teh ljudeh. Zdaj pa, ko sem jih imela priliko nekaj spoznati, sem dobila občutek, da termin tistih »s posebnimi potrebami« bolj ustreza nam, ki se imamo v lastnih spoznanjih za tako (pretirano) »normalne«. Kljub temu živimo v nenehni preganjavici, zmedi, naglici, samoobtoževanju, kritiziranju, pehanju za vsem mogočim (in nemogočim) in deloma tudi strahu. »Posebneži« pa znajo najti bistvo svojih potreb, želja, sanj… Znajo izživeti svoje trenutke v sreči in osrečuje jih že tisto, kar je srčno, primarno, eksistencialno in kljub svoji navidezni veličini pomeni samo majhne pregrehe, majhne želje, majhna veselja. Kaj pa mi? Če se krohotamo ali na glas razmišljamo, se bojimo, da nas bodo imeli za obsedene. Ali ni lepše veljati za obsedenega, kot dovoliti, da dnevi minevajo v tišini, brez smeha, brez lastne angažiranosti? Če hrepenimo po boljšem, večjem, močnejšem smo vselej materialisti. Ali ni lepo, ko lahko opazuješ nekaj, kar te navdaja s ponosom in tistim adrenalinsko dobrim občutkom, da smo nekaj bajnega dosegli, čeprav smo se v resnici zgolj dotaknili koščka svojih sanj? Zavedanje da imamo samo eno življenje, eno zdravje, samo eno možnost da jo izživimo, da smo to kar smo, da nas imajo za drugačne, čudake, ki iščemo temo sredi noči. Če želimo biti to kar v resnici smo, moramo najprej ugotoviti kdo smo, vedeti kaj hočemo in znati to pokazati, izžarevati, živeti in se tega predvsem ognjevito, goreče, vneto oklepati. To je tisto, kar je najbližje našemu bistvu, naši duši, če želite. Razum nam omogoča sprejemati odločitve. Lahko se odločite, da vam je mar za vse tisto kar drugi mislijo o vas, vse, kar govorijo, vse, kar mislijo, da vedo, ko ste izrekli stavek, ali napisali besedo… Lahko izberete stalno pehanje za nedosegljivim, lahko si pulite lase in obupujete nad premoženjem in imetjem drugih ljudi, skratka - lahko si otežite življenje. Lahko, če želite!?! Ključ, da odkrijete samega sebe, je tveganje. Tveganje, da sprejmete odločitve in tveganje, da sami nosite posledice svojih dejanj. Vsak je že kdaj okusil grenkobo, slabost in tudi to, kako zelo težko je biti nekaj kar v resnici nisi. Torej, ni razloga, da bi se pretvarjali. Prvi korak do tega spoznanja je, da najprej sami sebe dojamete takšnega/takšno, kot ste, z vsemi svojimi slabostmi, z vso svojo neumnostjo ali nerazumnostjo in z vsemi drugimi napakami ali napakicami – kajti najtežje je zagotovo biti nekaj, kar nisi… lp vsem, ki me berete, J



objavil(-a): janjajanjasta ob 18:35 komentarjev (3) ogledov: 19




ponedeljek, 03. september 2007

štiri



make them laugh




objavil(-a): missunshine ob 15:53 komentarjev (6) ogledov: 10




ponedeljek, 03. september 2007

2 meseca odpovedovanja





Ne ne, tokrat ne bo govora o dietah.. hm, no, to še pride na vrsto.. če uspem to zdržat dva meseca, potem bom tudi dieto.

Govorim o nohtih (Mr. Green)

5 let (5 LET) sem imela gelirane.. zadnji dve leti jih sama delam.. in niti na kraj pameti mi ni nikoli prišlo, da bi jih sploh dala dol. Pa evo, sem prišla tudi do te točke.

Ne ne, sploh ne zato, ker bi morali nohtki kaj zadihati ali bog vedi kaj.. daleč od tega J hvala bogu.. Ali pa da bi bili kaj ošvohnjeni.. hvala bogu.. ali pa da.. no, skratka, nobenega posebnega razloga.

Pa po petih letih skoraj ne znam več tipkat J

Skratka, na forumu je nekaj deklet zeeelooo hvalilo LCN Nail Power in tako sem ga tudi jaz začela priporočati svojim strankam. Ampak se mi zdi, da če že nekaj priporočam, je že dobro, da to tudi sprobam, na lastni koži. In da preverim teorijo, kako hitro se naravni nohtki po tem, ko daš gel dol, spet postavijo na noge J

Prvega septembra sem kot pridna ''šolarka'' začela na novo (madonca, tri dni sem že brez.. težka bo). In se odločila, da bom poskusila vzdržati do konca otkobra - polna dva meseca.

No, danes začnem tudi z LCNnom.. pa da vidimo J

In kot sem nekje na forumu že napisala:

Po dveh mesecih, če bom sploh zdržala tako dolgo, grem zagotovo nazaj na gel Very Happy
Simply just love it.





objavil(-a): mashika ob 15:44 komentarjev (14) ogledov: 22




ponedeljek, 03. september 2007

Ko foter kupuje vložke



Pred parimi dnevi smo pobirali krompir. In nekje umes med čepenjem v tistih vrstah krompirja sem začutila da je nekaj...hm...priteklo. Jp,dobila sem menstro. Krasno! Povrhu vsega pa še nobenega vložka doma. Ker sem imela polno umazanije za nohti, po laseh (med pobiranjem krompirja te tut kdaj po glavi kej zasrbi in valda da se boš popraskau), da ne omenjam kakšne so ble moje noge, kila umazanije. Tako sem v trgovino poslala fotra, ki se je že umil in se počasi odpravljal v službo. Naročim mu; strogo always ultra z tremi kapljicami.

Čez kakih dvajset minut se pripelje iz trgovine in mi zmagoslavno pokaže vložke, ki jih je z pomočjo prodajalke kupil- always night z šestimi kapljicami, ene za na tangice ker ni vedel kakšne gate nosim, ker pa ni bil prepričan če bodo v redu, ga je prodajalka nasrala, da je kupil še ene tampone. Hm,saj vložki so bili iste "firme" kot sem mi jih naročila, ampak tiste velike, pardon izrazu, plenice, pa res nisem nucala. Kar se tiče tamponov, ne utikam nič neorganskega nikamor. Vložki za tangice? Nekako nikoli nisem uživala z štrikom v riti.

In tako sem se lahko usa tečna in razjarjena ( izgovarjam se na pms) odpeljala v trgovino sama, z uso umazanijo pod nohti. In kupila vložke ki sem jih hotla, in ki so jih sicer imeli, samo da je fotr narobe kaplice preštel.

Nauk? ne pošiljat moškega po vložke ker:

1.Ga bodo prodajalke kot predstavnice ženskega spola, ki o tem valda da use vejo nasrale da kupijo karkoli

2.Ker mora moški imeti vrjetno kar že talent, da ti prinese take, kakršne želiš.

To sem se naučila usaj jaz





objavil(-a): M.K. ob 10:14 komentarjev (6) ogledov: 20




ponedeljek, 03. september 2007

Danes pa RES začnem





V soboto je bil 1. september,tak lep zaokrožen datum se mi je zdel kot nalašč za začetek diete. Zato sem sklenila, da tokrat pa res začnem hujšat, pa živet zdravo, pa telovadit itd. Kr ponosna sem bila nase ker sem zdržala celo dopoldne! Popldne pa...hm, jah, no, dobili smo obiske. Mama iz enega temnega kota privleče jagodni gosti sok, pa ene slane maslene krekerje pa še ene okrogle kekse z cukrom.Mmmm...ja, je kmal padla odločiteu, da se z dijeto začne v nedeljo.

V nedeljo vrnemo obisk sorodnikom, ki so nas obiskali v soboto. Ker so ravnokar preuredili celotno hišo (zamenjali pohištvo, prebarvali stene, dodali prizidek), je bila to kot nekakšna mala housewarming party. Ki seveda ni mogla minit brez ražnjičev pa čevapčičev pa prekmurske gibanice pa bananine torte z čokolado...Jst sem tko al tko nora na banane, ampak bananina torta? Lepo vas prosim, itak da se ji nisem mogla upret, valda da sem prestavla začetek dijete na ponedeljk.

Zakaj ponedeljek? Se mi zdi, da če je to že glih začetek tedna, bi blo to tut lepo skladno z začetkom moje dijete. Hm, edini problem je zdej da imam jutr še en izpit in imam malo težav z učenjem medtem ko mi u vampu kruli.

Tako da mislm, da bom začela jutr, po mojem zadnjem opravljenem izpitu. Ampak glede na to da imam jutri izpit šele od 13.30, torej glih okol časa za kosilo bom do takrat že ziher lačna, mojo lakoto bo pa še izdatno povečala živčnost...

Ne, u sredo pa RES začnem! anyone sees a pattern?





objavil(-a): M.K. ob 07:55 komentarjev (8) ogledov: 27




nedelja, 02. september 2007

tri



SMILE a lot!

............it confuses peopleWink





objavil(-a): missunshine ob 22:40 komentarjev (2) ogledov: 20




nedelja, 02. september 2007

dve



love, love and always love ur friends




objavil(-a): missunshine ob 22:16 komentarjev (0) ogledov: 21




nedelja, 02. september 2007

...najstniški konci...



In se je zgodilo S-P-E-T!! Ne meni moji t.i. najboljši prijateljici. Včeraj zvečer zleknjena na kavču bulim v tv in pozvoni mobi. Kliče me njena soseda da so skupaj in da je malo pijana in začne jokat potem mi da njo na mobi ni vedela zakaj sta se skregala ni vedela če sta še skupaj v glavnem bistva itak nisem izvedela ker je bilo več joka kot besed...Zakaj so me poklicale?? Ne vem ..ok saj jim ne očitam ampk ni lepo da ob 10 uri zvečer pokličejo vse iz sebe in potem vržejo dol mene pa pustijo v velikem strahu da bi si moja prijateljica kaj naredila ker je take še nisem slišala. Danes me pokliče in pove da sta se pogovarjala ampak še vedno ni jasno al sta skupaj al ne sam te teme je bilo hitro konec ko mi je povedala da sta z bivšim šla na pijačo...v glavnem vse je ena velika zmešnjava!!! In jaz ki sem le zunanji opazovalec se počutim kot da bi bila sama v vrtincu...

In moj ne nov zaključek : Preveč se sekiram za druge saj so danes pobiti jutri pa ti bodo že vselo razpravljali kako sta spet skupaj in temu vzorcu ni videti konca!!

Najtežje pa mi je ker ne vem kako odreagirati ko je na tleh (čeprav sem nekako ugotovila da je najboljše zadevo prespat) :S





objavil(-a): sinderela ob 20:08 komentarjev (0) ogledov: 13




nedelja, 02. september 2007

ena



i stop from looking for the things that i can't find



objavil(-a): missunshine ob 19:36 komentarjev (0) ogledov: 17




nedelja, 02. september 2007

Od jutri naprej sem v globokem dreku.



Za nadaljnih 10 mesecev. Šola. Učenje. Kontrolke. Spraševanje. Domače nadloge. Vstajanje. Damn!

Kdaj so naslednje počitinice?





objavil(-a): Barbie ob 14:32 komentarjev (6) ogledov: 20




sobota, 01. september 2007

Zakaj se je nemogoče v 2 tednih naučiti za izpit?



Začne se z ugotovitvijo, da je čez dva tedna razpisan rok. Priprave na začetek učenja pa izgledajo takole:

Day 1: Ugotavljanje, da je izpit še daleč in časa več, kot preveč, zato greš na kavo, dve, tri...

Day 2: Prijava na izpit in ugotavljanje, da je še dovolj časa za začetek učenja...

Day 3: Soočenje z realnostjo, da nimaš zapiskov in panično klicanje ter mejlanje vsem sošolkam, sošolcem, prijateljem, znancem in tistim, ki jih imaš samo v imeniku..., za nek približek pisane besede klobas...

Day 4: Slaba volja, strah, nerganje in kar je še tega..., ker zapiskov še vedno ni...

Day 5: Dobiš nek približek zapiskov, ki jih je treba nujno skrajšat. Ker kreten se bo na pamet učil 50 listov? Surprised 20 je še sprejemnljiv obseg, zato veselo na delo... Ampak ne danes. Danes te ubije že sam pogled na snov, ki je vse prej kot privlačna in zanimiva.

Day 6: Krajšanje zapiskov...

Day 7: Krajšanje zapiskov... Če je dan dober, se ob polnoči že printajo.

Day 8: Energija je že skoraj v celoti pošla, slaba vest se stopnjuje, motivacije ni nobene, zato skočiš na kratek kofe. Na koncu pristaneš na pivi, dveh ali treh, ker za vogalom je neponovljiv žur, ki ga ni za zamudit. Na koncu se privlečeš domov ob 6h zjutraj.

Day 9: Spiš do 15h, do ene 9h zvečer prihajaš k sebi, nato greš spat.

Day 10: Skrajni čas, da začneš z učenjem. Ampak kaj, ko se v tej navlaki ne da učit. Spraviš se pospravljat stanovanje, pisalno mizo, dnevno, spalnico in kopalnico..., ker to so vse destinacije, kjer bi se ti morda zapasalo učit. Pomit je treba tudi tla, ker na koncu itak pristaneš na njih.

Day 11: Pripraviš flomastre, zeleni čaj in škatlo čikov in začneš z branjem prvega odstavka. Če uro se zalotiš, da ne veš niti naslova, ker buljiš v uvele liste rož, ki si jih spet pozabila zalit. Zadeva se konča s presajanjem rož po celem stanovanju.

Day 12: Dan začneš enako, kot včeraj, s to razliko, da se zabuliš v akvarij, v katerem boge ribe že komaj dihajo, da o izruvanih rastlinah sploh ne govorim. Zato se spraviš pucat akvarij, za kar seveda porabiš pol dneva. Ura je ene 2 popoldne, ko se mora nekdo nalimat na nenapovedan obisk. Ko se končno spraviš nazaj za knjige, je spet v planu nujen party. Ampak saj do večera se lahko še kaj naučim...? Misli so seveda čisto drugje, zato začnem izbirat garderobo že ob 6h popoldne.

Day 13: Ostala ga je samo še polovica. Surprised Slaba vest mi tako zaliva grlo, da mi je slabo. Maček je postranskega pomena, zato ga ubijam z multivitaminskimi šumečimi tabletami. Oči se mi obračajo, zapirajo in kegljajo, vmes parkrat zaspim, ampak do 2h zjutraj mi nekako uspe prebrati zadevo.

Day 14: Podočnjake naložim na hrbet in se z zategnjeno ročno odpeljem na faks. Tam zopet ugotavljam ali sem prišla v napačno predavalnico ali je model spet namislil vprašanja za doktorat. Surprised





objavil(-a): Talulah ob 14:02 komentarjev (15) ogledov: 26




petek, 31. avgust 2007

Friend T



I opend my wallet and I found it emty,

reached into my pocked and found few coinc,

searched my heart and I found a friend - YOU!

Then I realised how rich I am!!! Objem

hvala ti za vse...vsako besedo, misel, objem...za vse... T.

Objem





objavil(-a): *CaTh* ob 19:41 komentarjev (2) ogledov: 22




petek, 31. avgust 2007

Smrk, smrk



Ne morem si pomagat, da se ne bi pridružil teti s Pliberka.

Nekatere tukaj gor bi si res zaslužile en pošten bitchslap nazaj v kruto realnost.





objavil(-a): megafotr ob 14:29 komentarjev (1) ogledov: 20




petek, 31. avgust 2007

Dovolj jooookanja in stoookanja!



Zdaj vam pa jaz nekaj povem.
Zunaj ščije, Dolf je tečen, mlajši sin se menda ločuje, krt mi je razril zelenico, testo za potico mi ne vzhaja in v kolenih me trga.
Pa vseeno ne jamram in vzdihujem, pri sosedi Herti ne jočem v kavo in župnika ne moledujem za mašo za lepo vreme.

Pri mojih letih mi je popolnoma jasno, da se včasih določeni problemi zdijo nerešljivi, usodni, za streljat, žile rezat, podirat mostove in se vsem naokrog smilit.

Ponavadi je bolje že naslednji dan. Včasih je bolje biti tiho in ne cvilit na glas.

Res je, so grozne stvari. In so žalostni dogodki. In vsem stvarem se ne boš čez nekaj let smejala.

Mnogim se pa boš.

Včasih je dovolj, da vržeš čez ramo, si rečeš :"J....te se!", se vsedeš na kolo in si privoščiš novo trajno.

Če ne bo uspela, boš vsaj vedela zakaj tuliš...





objavil(-a): teta iz Pliberka ob 13:25 komentarjev (2) ogledov: 21




petek, 31. avgust 2007

Carmen...OPROSTI





Carmy...še 1x da ti povem...nisem jezna nate...nikoli ni sem bila, da ves Laughing ocitno sva se narobe razumeli glede tiste zadeve okoli mejla...

glede na to, da si mi lepo povedla...sm rezumela...sam mogoce tko cudno odreagirala...da je izpadlo, kot da sm jezna nate ali pa da je kaj narobe.

sej ves, da mam probleme glede njega in je tp tudi vzrok, da sm malo bol tko...cudno in jezna...in kar pase zraven

CARMEN, ZATO SE ENKRAT OPROSTI! NISEM JEZNA!

Objem Objem Objem





objavil(-a): *CaTh* ob 12:46 komentarjev (4) ogledov: 24




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani