"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant
 četrtek, 16. avgust 2007:) LEP JE DAN.......vse diši že po....ljubezni. Joj, kok me razganja. Včeraj zvečer se mi je gospod Živina javu.... po celem tednu....kk sem bla vesela...komi čakam, da pride domov, da se stisnem k njemu, in ga ne spustim več. Kok sem jst zalublena....da že boli. Začela sem razmišljati celo o tem, da bi zapustila mojega miška, čeprav ga imam neizmerno rada. In ravno zato se mi ne zdi lepo, da ga vsakič znova prizadanem, pa čeprav ne ve. Ampak jst se ne morem upret. Med nama z Živino je taka privlačnost, da pozabim na vse okoli sebe, ko sem z njim.... ....ne vem pa kaj si želi on?! Mislim, da je napočil čas za pogovor, ker tako ne morem več furat. Odločiti se moram za enega, ker je tole postalo prenaporno...sedenje na dveh stolih je zahtevna stvar in hitro lahko padeš vmes. ...pa vendar se mi zdi svet tako lep. Vsaj še danes. |
sreda, 15. avgust 2007Kadilski zakon je zakon Mislim, da je skrajni čas, da na Divo naložimo še en blog, ki stvar vidi iz drugega zornega kota; namreč zornega kota nekadilcev. Zakaj je kadilski zakon pošten in v skladu s človekovimi pravicami in načeli splošne pozitivno naravnane človeške zavesti pa v naslednjih odstvakih. Prvič: Kadilski zakon ni bil sprejet kot represivno sredstvo proti kadilcem, temveč kot dodelitev osnovne pravice do zdravja nekadilcem. Sprašujem se, kako so lahko nekateri tako ozkogledi in stvar neprestano vidijo le iz svojega vidika. Tu v igro stopi kadilski ego, ki smo ga hranili od časov Federativne socialistične republike. Kajenje je dovoljeno vedno in povsod, brez ozira na mlade mamice, dojenčke, predšolske otroke, učence, dijake, študente ali zgolj preprosto ljudi, ki iz srca sovražijo cigaretni dim. Kadilcem ne očitam ničesar; nasprotno, razumem jih v njihovem presenečenju nad nastalo situacijo, ki je na glavo obrnila stoletno prakso. Drugič: Nekadilci nismo neuvidevni in nerazumevajoči; če smo nekoliko grobi, bi lahko točno ta pridevnika uporabili za kadilce, vendar se bomo temu izognili. Še kako smo bili razumevajoči in uvidevni, vse do dne, ko je na našo stran stopila država. Dejansko imamo svoje prijatelje kadilce tako radi, da smo potrebovali državne akte, da bi jim preprečili nenehno zastrupljanje. Spomnite se, če vam je kdaj najboljši prijatelj ali prijateljica preprečila kajenje s tem, da se je usedel/la v nekadilski predel. Jaz tega nisem storila nikoli. Niti takrat, ko smo pozimi iskali zadnje pribežališče v Le Petit Cafeju in je bilo med kadilci vse zasedeno na drugi strani pa prava puščava. Ne, obrnili smo se in se odpravili na misijo iskanja štirih stolov v Semaforju. Tretjič: Kajenje ni bolezen, niti ni nekaj, česar kadilci ne bi mogli nadzorovati. Zato se le nasmiham ob razžaloščenih tožbah, da bodo kadilci "staknili pljučnico" in za to praktično okrivili državo. Nekoliko nenavaden argument, saj ste prej ravno vi nam povzročali "pljučnico". V čem je problem, če strani za nekaj časa zamenjamo? Vi namreč imate izbiro ali boste kadili ali ne. Jaz pa ne morem izbrati ali bo moja prijateljica ob meni kadila ali ne, ker s tem "načenjam njeno integriteto". V komentarjih pa na noben način nočem prebrati stavka: "Sej loh greš pa se v miru usedeš drugam." Težko, če sem prišla na kavo z njo, se vam ne zdi? Četrtič: Ker je kajenje razvada in osebna izbira, je edino prav, da se vsi pričnemo tako obnašati. Razvade, ki škodljivo vplivajo na druge, pač niso samo razvade; so ofenzivno sredstvo, naša defenziva pa je trenutno kadilski zakon. Smo prelomna generacija, ki bo morala prebroditi to spremembo. Pa si predstavljate že letošnjo generacijo novorojenčkov, ki v javnih prostorih nikoli ne bo izpostavljena nikotinu, katranu in drugim toksinov, ki se sproščajo v cigaretnem dimu? Zakon jim seveda nikoli ne bo preprečil, da bi sami pričeli kaditi, bo pa znatno omejil število sitacij, v katerih jim bo zadišala cigareta. Za konec naj povem še to: kadilce razumemo, saj so jim omejili obnašanje, ki so ga imeli za pravico. Ker pa je svoboda vsakega omejena s svobodo drugega in ker je zdravje po vseh mednarodnih konvencijah kot pravica nad pravico do svobode, vas prosim, da zadevo še kadilci pogledate iz druge plati. Brez zamere. |
sreda, 15. avgust 2007Here I am, this is me Najtežje je napacati teh nekaj prvih stavkov, ko ne vem kje in s čim začeti. Naj vas dologčasim z vsemi osebnimi podatki, katerih bi se spomnil na pamet? Hm, morda se čez deset strani razpišem o stvareh, katere maram in katere malce manj? Morda opišem svoj vsakdanji dan? No, pa saj je vsak enak...Poskusil bom drugače.
Sem tisti, ki dan raje preživi sam, kot v družbi ljudi, ki mu niso zares blizu. Tisti, ki ima raje kritiko kot pohvalo. Aktivist, spletni pribežnik. Tisti, ki se ne boji biti drugačen. Meni, da boljše opravi sam, ker zaupa sebi in svojemu okusu. Glasba? Raje slovenska kot tuja. Saj sem slovenec. Berem, še raje pišem in ustvarjam sam. Krog ljudi okoli sebe si ustvarja med tistimi, za katere ve, da mu pustijo blizu.
Ne bom dolg, pred vami je večer in vsako minuto lahko izkoristite pametneje Untamle |
sreda, 15. avgust 2007nekajenje...Zakon je sprejet in ne kadimo več v zaprtih prostorih. bla bla bla... Meni osebno kava ni prava kava brez cigareta. Škoda mi je tega. Sej vem drugim to spet pase. Škoda mi je vseh gostincev ki nimajo letnih vrtov in kaj bo šele pozim??? Sicer se ne sekiram preveč, vsaj ne glede kofetkanja. Ker kavo lahko pijem tud doma in kadim. Mislim da bi blo super ce bi v Sloveniji odprl Starbucks coffe za sabo Prejšnji vikend smo Šli ven sami kadilci. Pozabla sm na ta zakon in sem si noterprižgala en cigaret. Čist nedolžno, ker sem res pozabila. Mmmm kok mi je pasal un taprvi dim. Pihnem ven dim in cigareto še enkrat naslonim na ustnice, zažnem vleči in vidm da me vsi gledajo... takoj mi je potegnl zakaj! OK OK že ugašam... Navadt se bo treba na nov zakon :/
|
sreda, 15. avgust 2007Bogata v 2 dneh Danes zjutraj sem kljub neizmerni lakoti pokukala v nabiralnik. Spletni, da se razumemo. Ponavadi dobim na naslov ogromno mejlov, like pošlji to v 10 dneh, pa se ti ne bo nič zgodilo.,,,bla bla bla No, danes ni bila nobena izjema, le da je bila vsebina nekoliko drugačna. Pa poglejmo, kaj je dons zbudilo mojo šokiranost nad svetom... Kdor pozna stvaritelja tega wannabe mejla, nej si poišče kakšno strokovno pomoč, ker tole ni za nikamor. Sej ne pravim, da ni nobene logike. To bo obrazložilo, zakaj so revni zmeraj revni (brez compa, se pravi ne morjo pošiljat tega vsemogočnega mejla) in bogati, ki jih pošiljajo 4x do 6x na dan. Jaaaaa to vse razloži. Dnar pa kar pada z neba. Bo že res, če je to napisu froc str 11 let!! Sem vidla že mnogo takih mejlov, ampak dajte no. Tale je šel pa preko vsake meje.
Denarni Angel In postal boš bogat v 4 dneh.
In postal boš bogat v 2 dneh.
Če tole zbrišeš, boš pa beračil. Verjemi mi!!!
Sej ne pravim, da ni nobene logike. To bo obrazložilo, zakaj so revni zmeraj revni (brez compa, se pravi ne morjo pošiljat tega vsemogočnega mejla) in bogati, ki jih pošiljajo 4x do 6x na dan. Jaaaaa to vse razloži. Dnar pa kr raste na vsakem borovcu a?! Bo že res, če je to napisu froc str 11 let!! Sem vidla že mnogo takih mejlov, ampak dajte no. Tale je šel pa preko vsake meje.
Zdej pa pejte vsi primitivci; copy paste in že si Donald Trump!! |
sreda, 15. avgust 2007HE IS BACK WWWWWWWWWWWAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA HE IS BAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAACK
dolgo sm cakal ta dan, da dobim koncno njegov SMS, da je spet v Sloveniji...DOOOOMAAAA in ne 2000km stran od mene... ....koncno se spravim k ucenju...odzenem vse svoje misli stran...se skoncentriram na debelo bukvo (700 strani
...ko preberem SMS in vidim, da je poslal iz 'domače' stevilek - izslovenskega operaterja.....mi v ucke pridejo solzice...solzice srece, veselja, radosti in upanja...da bova koncno skupaj
prva misel ki mi šine skozi glavo....WAAAAAAAAAAA HE IS BACK
JA....NAZAJ JE
me je kr malo obrnilo
fa |
sreda, 15. avgust 2007Nitka Ja, ujela sem se vate... Popolnoma, tko, da ne morem več normalno dihat,... tko, da se tresem če si zravn,.. tko, da dejansko verjamem k se zbudim da ležiš poleg mene, in me pogled na speštano blazino spravi v realnost. In ne vem zakaj še provociraš, zakaj mi ne pustiš da se zgubim in se potem spet spravim h sebi. K tko ne morem več... K je med nama samo še drobcena nitka k bi jo mogu edn pretrgat. Zase vem, da nimam moči. Res- če sm se trudla in bla močna in dala vse od sebe, nism mogla. Ti pa samo še čakaš. Al še to ne. Najhujše je to, da ne vem če je vse samo iluzija. Da si samo predstavljam, da najini pogledi zanihajo v brezčasju, da se dotiki ne podaljšajo za sekunde, ki zame preveč pomenijo. Najhujše je to, da ne vem, če tudi ti čutiš. Ja, mogla sm to spravit s sebe, živjo |
torek, 14. avgust 2007Najlepše darilo:) Evo, pa sm še pred svojim 21. rojstnim dnevom dobila kar si že nekaj časa želim: * končno sem sebe postavila na prvo mesto, začela sm živeti ZASE * naučila sm se reči NE in se tega tudi držim * naučila sm se spoznati moje prave prijatelje, kvazi prijateljice pa dala na stranski tir, pod etiketo 'rezerva' * počnem kar mi paše in ko mi paše... počutim se najbolj svobodno in neodvisno od drugih * znam ločiti med pomembnimi in nepomembnimi stvarmi * ne sekiram se za vsako pikico, če gre kj narobe * spremenila sm videz, garderobo in... počutim se tko sexy kot še nikol * in za konec... ko sm stopila na tehtnico in ugotovila da bom imela za 21. rojstni dan toliko kilogramov kot za svoj 16. rojstni dan, sm se odločla, da si spečem eno veliko čokoladno torto
Kaj mi še fali? NIČ.
|
torek, 14. avgust 2007Kadilski zakon...what the fuck?!!Če zdej ne dobim pljučnice, je pa nikol ne bom dobla. Vsak večer, ko s kolegico sedima na terasi kakega kafiča in pijema tisti deci, me zebe ko psa. Sej vem, da si zdej mislite, ka pa ti je treba kadit, sam vseen. Tale zakon je too much. Čist narobe zastavljen. Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi blo prepovedano kajenje, kjer je bilo do sedaj in pa v restavracijah, ker se pač tam prehranjujemo...ampak v barih in diskačih pa bi ljudje le kadili. Malokdo bo zaradi kadilske novele nehal kaditi...veliko pa jih bo zbolelo. Če prej ne, pa pozimi. In kako bodo zgledali rojstni dnevi...bo pol zaključene družbe zunaj in pol notri?! Sicer se strankarsko ne opredeljujem, se mi pa zdijo tipi in tipice iz sns carji...upam, da jih bo ustavno sodišče upoštevalo, ker se lahko kaj hitro zgodi, da še alkohola ne bomo smeli več piti po gostilnah!
P.S. Gospod Živina je s familjo na morju, niti glasa od njega....k'k za**bano je bit lubica!!!!! |
torek, 14. avgust 2007TO sem JAZ !! Moja hisa.. 30 metrov stran od morja.. iz balkona razgled na celo jadransko morje.. veliko dvorišče.. jaz sem vesela da živim tukaj.. in mislim da ni nič narobe s tem da smo včasih ponosni na to kar imamo.. Moj razgled iz balkona je zlata vreden..in ne dam ga nikomur.
Od kadar sem prišla ta forum in nekaj ostalih se ni spremenila samo moja koža, ampak sem se tudi jaz. Končno sem začela delat stvari katere me zanimajo. Zanimamajo me ljudje, zanimajo me njihove težave in kako jim pomagat. Rada ugotavljam napake, ki jih delajo najstniki pri ravnanju z kožo, rada svetujem in iščem vsakič boljše in cenejše rešitve. Rada berem.. in rada odkrivam nove stvari...čeprav ne nameravam bit kmalu noseča, sem prebrala vse knjige o nosečnosti in negi otrok.. ker rada stvari vem.. ker rada vem več kot drugi...ker rada zanimivosti povem naprej..in komu pomagam..
Zanimajo me živali, svet.. osebe.. Zanima me prodaja, med vikendi sem promotorka, vsako stranko ovijem okoli prsta in prodam veliko. Prodajam stvari v katere verjamem. Nikoli nebi mogla prodajat artikla v katerega kakovost dvomim.. Zato mi je to delo zanimivo..
Uživam na plaži...ampak vsako poletje sem kot črnc..pozimi sneguljčica..Nikakor se ne morem upret nevarni čokoladni barvi poletja..
Rada imam oranžno.. oranžna brisača, kopalke, majce...trak za lase, skodelica za jutranji čokolino, kozarci porisani z pomarančami, torba za na plažo, ... vedno se nekje najde košček oranžne.. Rada imam družbo, ne znam se ustavit govorit, rada imam samoto...rada berem knjigo do 4h zjutraj, in rada grem sama na plažo in uživam v samoti. Nekateri ne razumejo kako grem lahko sama na sprehod in sama na morje.. V avtu vedno odprta šipa...muzika vedno naglas.. 2pac...techno..Pink in mirne balade.. v vsakem komadu najdem delček sebe.. nekaj skupnega..
Rada imam romantične komedije ob katerih močim robčke, rada imam grozljivke, ko zaprem vse luči in uživam v akcijskih filmih.. Znam bit cukerček in znam se razjezit. Ne prenašam krivic in takrat se spremenim v vihar. Jezna znam bit in znam udarit tam kjer nekoga najbolj boli. Sprejet znam tudi take svoje slabe lastnosti..in živet z njimi.. jih skušat odpravit.. Se spreminjam.. ko nekdo pogleda moje slike ne verjame da sem to jaz.. enkrat ravni lasje..drugič zviti.. rdeči, črni, temno plavi, tudi blond so že bili...iščem samo sebe...še vedno..enkrat taka drugič drugačna, pa ne zato da bi ugajala drugim, ampak samo zato ker taka pač sem.. Mislim da se bom še dolgo iskala in to je najbolj zanimivo..vsak dan odkrivat neke nove stvari o sebi..
|
torek, 14. avgust 2007R.I.P (naučila si nas veliko..)Vedno pravijo, da se vse zgodi z razlogom ampak jaz ga v temu, kar se je zgodilo tebi, ne vidim..še vedno sem jezna ker se ni končalo drugače.. Po dolgem razmišljanju pa sem prišla do ugotovitve, da je tvoja zgodba lahko mnogim v opomin in pomoč, ter seveda razmislek.. Bila si super punca, oboževana z useh strani, vedno si dosegla kar si hotela..bila si zaljubljena, vesela, vsem pomagala…imela si cilje in bila srečna.. znala si uživat in s svojim nalezljivim veseljem osrečit druge.. bila si sonček šole.. Kako hitro se konača vse.. en dan si tu, naslednji dan pa vse izgubiš.. Zdi se mi da je tvoja zgodba v nauk nam, kako kratko je življenje in kako premalo ga ljudje izkoriščamo. Premalokrat povemo bližnjim osebam koliko nam pomenijo.. Ljudje smo polni jeze, vedno se nam nekam mudi, vedno se pritožujemo in za svoje probleme krivimo druge.. Človeško življenje je tek za Srečo in včasih se niti ne zavedeja da Srečo že imajo, da imajo otroke ki so zdravi, osebo ki jih ima rada, in vse pogoje za mirno življenje…in za cenit to kar jim je dano.. Zabetonirani v svoj svet drugi obstanejo in se ne znajo več premaknit, nimajo ciljev ne želj.. Vse se jim zdi brezveze.. Meni si Nika naučila, da ljudje premalo cenimo stvari in življenje nasploh. Ko se ti zgodi nekaj takega.. da blizu tebe ugasne tako mlado zivljenje, se zamisliš… In če kdaj nebom mogla več naprej zaradi sebe, bom se potrudla zaradi tebe, zate ki si imela tolko možnosti in različnih poti po katerih bi lahko šla a ti to ni bilo dovoljeno.. Jaz vam samo povem… življenje je kratko in začnite ga cenit pravočasno… In kar lahko naredite danes ne prelagat na jutri…ker ta jutri mogoče ne pride.. Nika...pocivaj u miru..  |
ponedeljek, 13. avgust 2007Razmišljam...Poletje ima prov en poseben čar, neko moč, da mi vedno znova zmeša ljubezenske misli. Ponovno mislim nanj, pa čeprav imam fanta, s katerim sva skupaj že 3 leta. On je bil moja prva ljubezen. Nazadnje sva se srečala pozimi v Planici. Ni nama zmanjkalo tem za pogovor. Tista ura je minila kot pet minut. Nikoli se nisva dokončno pogovorila o nama. Vendar me še vedno zanima, če še čuti kaj do mene. Naj ga vprašam? Ko ga vprašam, kako kaj ljubezen, je vedno zelo skrivnosten. Je mogoče da noče priznati svojih čustev do mene? Nazadnje mi je rekel: Ful si luštna s to kapo. In kaj je s tem mislil??? Kj naj si jaz mislim?? Vse je dvoumno.
Prijatejstvo in ljubezen sta dve rastlini na istem korenu. Samo da ima ljubezen nekaj cvetov več. In rastlina ima trnje na obeh poganjkih. |
ponedeljek, 13. avgust 2007Ljubi svojega sovražnika Včasih srečaš ćloveka, ki ti je totalno antipatičen. Matej Lahovnik spada med te, vsaj zame.Ni mi bilo všeč, da se mu na vajah ni ljubilo niti govort. Včasih ena sama gesta pove čisto vse o človeku. Ne maram hoch asistentov. Ker mi je bil on tako antipatičen, mi ni uspelo takoj narest izpita. Takrat sem hodila na Tae Bo, ki je ena najboljših vadb za izoblikovanje telesa. Pol leta kasneje sem imela radiatorčke na trebuhu, seksy. Enkrat je inštruktorica rekla, naj si predstavljamo koga, ki ga sovražimo med udarjanjem na full. Potem je rekla naj si osebo predstavljamo v komični vlogi. Lahovnik je tako postal velikonočni zajček. Imam dobro domišljijo… Potem sem med učenjem slučajno gledala oddajo o Mozartu in povedali so, da ima vsaka klasika stimulativni vpliv na možgane, kadar se učiš. Mozarta nimam doma, mi je mami kupila Bacha. Meni Bach zveni čist solidno. Najljubši mi je Air od Bacha. Tako sem se nekaj časa učila ob Bachu. Ne vem točno kdaj se je zgodil magic moment in se mi je stvar končno odprla. Morda že pri zajčku? Izboljšala sem prejšnje znanje za 20%. V eni od knjig od Dalai Lame piše Ljubi svojega sovražnika. Meni se to zdi malo kontradiktorno. Kako zaboga lahko ljubiš nekoga, ki ga sovražiš? Da bi se učil tolerantnosti, potrebuješ nekoga, ki ti dela probleme. Sočutja se ne moreš učiti od prijateljev. Sovražnike potrebuješ, da ob njih prakticiraš tolerantnost, zato ni razumnega vzroka, da bi do takih ljudi, ki ti lahko pomagajo gojil bolne občutke. Ker jih potrebuješ, jih imaš lahko rad. Z vsakim živim bitjem lahko nekaj prakticiraš. Zato smo vsi tukaj skupaj. V resnici si nihče ne želi trpljenja, pač pa vsi hočemo srečo. Pravica do premagovanja trpljenja in sreče je dana vsem. Potemtakem, ko spoznaš, das mo vsa živa bitja enakopravna v obojem, tako po želji po sreči kot pravici do nje, lahko avtomatično začutiš simpatičnost in bližino z vsem živim. (Dalai Lama, Vir: Šambala, Tomo Križnar) Tibet, Snežna dežela, leži visoko, najbljižje nebu. Tibetancem so prvi sosedje bogovi. Imeti boga za soseda ni slabo. Če za soseda nimate boga, naj bo vsaj božanski, ha,ha. |
ponedeljek, 13. avgust 2007Changes in my life...Chris Lake je dobro rekel - Sometimes you gotta take chances... Kaj pa meja???? Včasih se mi zdi, kot da neprestano tvegam. V trenutku se odločim, naredim in nato namesto veličastnega zadovoljstva nastane velik dvom, vprašaj... Ali je prav? Ma ko bi obstajal nekje nekdo, nekaj, kar bi mi lahko potrdilo, da to kar delam vodi v željeno smer. Ali je res vse tako relativno in je vse point of view? Morda pa je moje življenje takšno kot si ga želim, le da ne gledam iz pravega kota.... Depresivna misel, ki me nenehno utruja in mi ne da miru... Ali delam prav???????? Pustila sem sanjsko službo z dosego drugega dela sanj... Ali so potrebne tako velike žrtve? Ne vem, verjetno si postavljam cilje na preveč različnih koncih. Cilje, ki mi pomenijo toliko, da me vsakič odločanje o prioriteti vrže v obup in pojavi se moreča misel: "Kaj je prav?" Spet sem tu, na življenjskem razpotju. Ponovno sem tvegala in šla po novi, neznani poti. Upam, da ni samo moja muha in naveličanost. Tako upam, da bo od tukaj naprej ta cesta vodila v 1 smer, brez glavnih križišč, ker sem že utrujena od odločanja, sprememb, dvomov... Wish me luck!
|
nedelja, 12. avgust 2007relationship... it's official... vsaj med nama... sva se dokoncno dogovorila...oz. kako bi rekli...jaz sem koncno dojela da je to to... on je itak ze vedu... vcasih se kr mal ustrasim...da je too good to be true...in se pol spet mal zamislm nad sabo...da zakaj pa ne...zakaj si pa jaz ne zasluzim popolnosti... in vsec mi je vse... na njem...vse kar pocne...vse kar pocneva skupaj... vsak najin pogovor... vsako najino skupno prezivljanje dneva... vsec mi je kako kuha...kako pomiva posodo... vsec mi je ko zaspi z mano... vsec mi je ko se zbudi z mano... najbolj od vsega mi je vsec da se lahko z njim vse pogovorim... o vsem... ni tabu tem... morda je prednost to da sva bila na zacetku prijatelja...ceprav sva oba vedela ze takoj da je to to... in kljub vsem uzitkom, kljub vsem poljubom, crkljanju... mi ogromno pomeni ravno to da se lahko o vsem pogovoriva... da mi zaupa vse...da vem da lahko jaz njemu vse povem... vse... najbolj zaupne stvari, najbolj moje stvari, za katere sem mislila da ne bom mogla nikomur povedat... vsec mi je da me poslusa... in da tako resno vzame vse kar mu povem... vsec mi je njegov smeh... preprosto rada ga imam... cel paket... vse... in upam da se vsem zgodi kaj takega.... coz I'm loving every second of it.... uzivajte
|
nedelja, 12. avgust 2007tvoje lažiTVOJE LAŽI vsaka beseda boli. boli, kot bolijo laži... vsaka beseda je laž. laž- to je vse kar imaš... sovražim preklete laži, ki izvabljajo solze iz oči, tvoja lažna opravičila, ki ne bodo ničesar spremenila... laži mi, dokler me še imaš. laži mi, to je vse kar znaš. ko mi bo dovolj laži in solza, bom zbrala moč in šla. |
nedelja, 12. avgust 2007Majhne, a nadležne Te preklete mravlje me že spravljajo v obuppppppppp!!!!!!!!!!
Zadnjih 10 dni se borim z vojsko mravlj. Sej so zelo marljiva bitja, ampak so nadležna ko sam satan! Pismu, povsod jih imam; na balkonu, v dnevni, kuhinji, svoji sobi, hodniku, kopalnici,....you name it. Nastavila sem tiste pasti za faraonke - nič ne pomaga. Špricala sem s strupom - nič ne pomaga. Male pizde se še vedno sprehajajo po mojem domu! 2 not v luknjo - 50 ven iz luknje. Sej me na začetku niso motile, sam predstavljajte si, da si naredim zajtrk, sežem po hruhu in tam zagledam 100 mravelj. Nagravžno! Ker me mine apetit, zabrišem vse skupaj v koš za smeti. Ne daj bog, da pustim kozarec s sokom 2 uri na polici ... napadejo kot mrhovinarji (začuda mi vsaj v kavo ne zlezejo). Včeraj sem segla po kupu perila, da jih operem ... hmmmmm, tudi tam so bile mravlje. WTF? Kaj imajo tam za početi????? Z največjim užitkom sem jih zabasala v stroj, pa naj imajo smrtno kopel!!!! Prasice! Obupana nad iskanjem njihove gospodarice, sem se odločila, da danes švignem na morje, jutri pa novo poglavje v boju z njimi .... Jim bom že dala vetra - ali pa one meni |
sobota, 11. avgust 2007Zarečenega kruha....kako že?...aja... Se največ poLep pozdravček po zeeeeeeeelo dolgem času.... Sem že mislila,da ne bom imela več kaj povedat...pa so se spet pojavle teme in stvari o katerih moram pisati in jih tako nekomu zaupati... (pa čeprav širni Sloveniji). Gospod Živina me je spet popolnoma okupiral....ampak gremo lepo po vrsti. Po mesecu in pol se je ponovno pojavil v lokalu kjer delam... ves pocukran in slinast....in valda sem padla na njegove lepe besedice. Spet sem kot v transu...briga me če me ljudje vidijo z njim, govorijo o meni in se čudijo kako lahko ima tako mlada punca tok starejšga tipa. Briga me. In tako sama sebe zalotim pri premišljevanju, da sem se pravzaprav zaljubila. In to zeeeelooooo. A nisem v zadnjem ali predzadnjem blogu napisala, da je končano. Ja itak!!!! Ne vem če mi bo to kdaj popolnoma uspelo. In zdaj, ko me je popolnoma zmešal, da pozabljam na vse okoli sebe in mi je vseeno, če moj mišek vse izve, je odšel z družino na morje. Od njega nobenega glasu, jaz pa norim in si prisegam, da se mu ne bom javila na telefon, ko se vrne....Ja itak!!!!!! To bom storila brez pomišljanja.... ker sem se zaljubila.... A nisem nekoč nekje napisala, da je končano?! |
petek, 10. avgust 2007skrbi me že od nekdaj sem skrbela. za sestro, za prijatelje, za sorodnike in zase. zase bolj slabo, ampak vendar. vedno sem skrbela, da se vsi dobro počutijo, da imajo, kar rabijo, da vejo, da lahko vedno računajo name... ko je imel kdo od bližnjih težave, sem se s tem obremenjevala bolj kot on sam. skrbelo me je za moje drage in še vedno me. taka pač sem. je**t ga. ko pa sem se sama znašla v takih ali drugačnih težavah, ko sem zbolela, ko me ponoči ni bilo domov, kdo je skrbel?... no ja, starši gotovo ne. morda moja najboljša bejbika, ko sem ji povedala, kako sem ga lomila... potem pa sem spoznala mojega dragega, ki je ne le skrbel zame, ampak SKRBEL. in to na nevsiljiv, nepokroviteljski način, skrbel kot nekdo, ki mu ni vseeno zate. tako kot sem jaz včasih za druge. skrbelo ga je, če sem se sprla z materjo, če me je bolela glava, če sem zbolela, če sem bila zmedena, nesigurna... tudi mene skrbi zanj. težave v službi, posledično s starši... zdaj pa še z zdravjem. že nekaj časa sem sumila, da ni vse v redu, danes pa mi je to potrdil. srce, želodec, sinusi, črevesje... strah ga je, da ni kaj resnega. tudi mene je strah in skrbi me. obljubila sem mu, da bom vedno ob njem, ne glede na izvide. kako tudi ne, ko pa sem našla nekoga, za kogar je vredno skrbeti. |
petek, 10. avgust 2007Kar se ne konča...Tudi ti nekoč boš videl več kot sebe
Tole besedilo je pa čista resnica v tem trenutku.... tisti kateremu je namenjen, pa že ve zakaj. Upam sam, da mu bo nekoč žal (čeprov tega vrjetn ne bo nikol priznal)... Js grem naprej, sm se pobrala. Ne rabm te več! Rabla sm svoj čas, da sm se odločla, pobrala... in zdj stojim tuki boljša kot prej (čeprov zate nism bla nikol dost dobra, ker si pač wannabe mr.perfect). Vem kaj sm s to odločitvijo pridobila, vem da sm veliko boljša kot sm bla in ja, spet se zavedam, da si lahko dobim veliko več kot mi lahko ti nudiš. Pa čeprav ti tega ne boš nikol priznal... sam veš kaj... boli me zate in boli me kaj si ti mislš! Ne da se mi več ukvarjat s tem... Ne rabm več poslušat tvojega pametovanja! Tipi stojijo v vrsti pred mano, tko da... |
stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167
waaaa....
Ah dajte ljuđi no!!
: ) da se zacnem ucit...ker me caka izpit naslednji petek...in kar naenkrta zaslism tihi zvok mobitela ''twit twit sms'' ...sam 
in ko vidim nejgovo ime na zaslonu....mi začne 
utripati 110 na minuto...uuuuffff povecan pulz, metuljcki v trebuscku...najezena koza....
k kok sm ga pogresalal.... 
in zdej sva par... vsak zase ampak se zmeri skupi... ceprav je 6 ur proc od mene- t.j. z avtom... ampak kr veva da bo tole slo... in vsak dan ki sem ga prezivela z njim je bil bolj popoln...