Pošlji prijateljuNazajDomov

četrtek, 11. februar 2016

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

torek, 24. april 2007

Vpliv kulture na človekovo osebno rast



Človeško življenje je omejeno s časom. Vse na svetu je minljivo razen časa. Kultura je nastala hkrati s človeštvom. Kultura se s časom spreminja. Odvisna je od človeške tehnološke, predvsem pa duhovne razvitosti.

Kolikor narodnosti toliko kultur. Zanimiva se mi zdi indijanska kultura. Ti ljudje so eni redkih, ki spoštujejo naravo in živijo z njo v sožitvju. Verujejo v naravo in ta jim je sveta. Od nje so bili odvisni, ker je zagotavljala njihov obstoj. Priznam, da sem kot majhno dekletce oboževala Vinetuja od Karl Maya. Čeprav on v življenju ni spoznal nobenega indijanca, imel je le dobro domišljijoSmile

(Trenutno je odlična indijanska razstava v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani. Vstopnina je 4 eure, ne delajo ob ponedeljkih. Uradne ure so med 10. in 18., vsako zadnjo nedeljo v mesecu je prost vstop. Gospod Edward S. Curtis je bil edini belec, ki so ga indijanci sprejeli medse, torej resnični Greenhorn Karla Maya. Spoznal je mnoga plemena indijancev Severne Amerike ob koncu 19. stoletja. Svoje življenje posvetil raziskovanju in spoznavanju indijanske kulure. Za vsakim portretiranim obrazom se skriiva zgodba. Predno se je beli človek odločil uničiti indijance in njihovo kulturo. Tisti, ki misli, da je drugačen človek, z drugačno kulturo, vreden manj kot on, je sam močno omejen).

Sčasoma se je človeštvo civiliziralo, spremenila se je njihova kultura, način razmišljanja in vrednot. Hkrati se je človek povzpel nad naravo. Ne smemo pozabiti, da je 150 let nazaj 90% prebivalstva bila kmetov. Človek, ki je takrat živel v podeželju morda ni bil tako razgledan kot tisti v mestu. Na kmetih so bile družine številčne, vajene so bile dela. Šolali so se le do določene stopnje, dovolj je bila že osnovna šola. Preprosti kmečki ljudje niso imeli želje po višji izobrazbi. Preživljeli so se s težkim in monotonim fizičnim delom. Svoj izziv so videli le v delu. Njihova osebna rast je ostala na določeni stopnji. Čeprav mislim, da te tudi zdrava pamet lahko kam pripelje. Ne pomeni, da so bili neumni. Nekateri so bili preprosti, drugi nazadnjaški in so se upirali spremembam. V današnjem svetu je pomembnejša izobrazba. Človek le z izobrazbo in stalnim učenjem napreduje. Z njo raste duhovnost in kultura. Človek mora spoznati in videti druge kulture.

Koliko kulture sprejme posameznik je odvisno le od njega samega. Sigurno pa s tem obogati svoje življenje. Ker je kulura kot začimba, ki preprosto jed spremeni v gurmansko pojedino. Vsaka kulura je ena začimbica, ki jo je vredno spoznati in okusiti.





objavil(-a): mačka7 ob 01:30 komentarjev (0) ogledov: 29




ponedeljek, 23. april 2007

huh



ko bi le bil nekdo, ki bi me razumel, me imel rad in bil vedno z mano....

nikogar ni, ki bi razumel moje občutke, ki bi bil meni vsaj malo podoben...ki bi zapolnil neko praznino v tebi....enostavno se nisem srečala takega človeka, vprašanje kdaj ga bom in če ga bom...heh, s čim se obremenjujem...a kaj ko si to želim...

v tem trenutku bi kar poletela kam...nekam proč od tu...huh

danes imam dovolj vsega....sam še postelja me reši....

 





objavil(-a): Superline ob 22:05 komentarjev (1) ogledov: 16




ponedeljek, 23. april 2007

Spet jest....



Dons je spet en dolg in naporen dan....zjutri najprej tečaj angleščine (polno smeha spet,vsaj to, da sm se zbudila) potem pa še služba popoldan...Nap**no nap**no...

Zdele sm že kr pošteno zmatrana pa še neki se mi na očesu dela in me boli ko svinja...Sad

 

odštevam dneve do dopusta...Pa jih je še preveč....N ažalost...Ampak je pa fino k na neki čakaš in potem kr lažje preživiš vse napore - ker preprosto veš, da se bo neki lepga zgodil...

Jst sm ful frik na morje in sonce...Najraj bi že kr spakirala pa šla...Bi blo fino ja...





objavil(-a): ines82ka ob 20:40 komentarjev (0) ogledov: 27




ponedeljek, 23. april 2007

Napovednik



Včeraj sem naredila bilanco svojega dosedanjega spolnega življenja. Sem pričakovala številko okoli 15, ven je pa prišlo 19. In verjetno sem koga pozabila. In sem se odločila za neke vrste rekapitulacijo. Zadala sem si nalogo, da opišem vse te spolne izkušnje, vsako posebaj.

In preden sem se zares spravila k delu, sem si določila nekaj pravil;

1. Nikogar ne bom imenovala s pravim imenom;

2. Za vsakega bom poiskala vsaj eno dobro lastnost (vsaj dober okus, glede na to, da so bli z manoSmile);

3. Vseeno bom iskrena.

In tako se bo jutri začelo. Moj seznamček je sicer od včeraj malo narastu (pravkar sem se spomnila št. 20), vseeno pa mislim, da mi bo uspelo.

V službi neprestano pišem poročila. Pravzaprav se mi zdi, da je to vse kar počnem. In vem, da se iz njih ogromno naučim. In upam, da mi vsaj kakšna stvar postane jasna. Npr. kaj hudiča mi je, da si neprestano izbiram (očitno) neprave tipe. Sicer niso vsi potencialni življenjski sopotniki; hočem reči, da sem bila z večino od njih zaradi sexa, vseeno, imajo pa sigurno neaj skupnega.

Komaj čakam, da jutri začnem ...





objavil(-a): Nejas ob 18:15 komentarjev (4) ogledov: 15




nedelja, 22. april 2007

Tek!!!



Smile...Bila sem poredna, in namreč...Šla sem na morje za en teden, kjer sem sicer delala, ampak vseeno. S Flokijem sva se zmenla da bom šla tečt vsaj 2krat, jst pa sem šla samo enkrat in še to s tako težavo, da sm mislla da bom po pol ure izdihnla dušo...In morm priznt, da me je kr strah naslednjega teka, ker so ble punce najbrž veliko bolj pridne in so najbrž že kar prave maratonkeSmile

Skočt morm še po superge, baje so ful hude in poročam kako je šlo naslednjič...

Lepo bodite

Tejč





objavil(-a): theichi ob 21:04 komentarjev (0) ogledov: 24




nedelja, 22. april 2007

i hate this



Ne vem kaj se dogaja...cel vikend sem razmisljala o tem, da se bova koncno spoznala...imela sem ze pripravljeno bojno opremo ali z drugimi besedami zapeljivo opravo...ampak ti si se kar vgreznil v zemljo..ne vem kaj to pomenoi in kam si izginil...

i hate this... 





objavil(-a): malenaaa ob 20:54 komentarjev (0) ogledov: 12




nedelja, 22. april 2007

oh ti tipi



naj mi kdo razloži:

a to kj pomen, če ti kao frend, kolega kokrkol reče svoji kao frendici da je luštna?

lp





objavil(-a): lenčy ob 11:41 komentarjev (7) ogledov: 23




petek, 20. april 2007

Ali je včasih boljše molčati kot pokazati svoj pra



Sem "gobec" kot bi mnogi opisali moj karakter....ja pač rada govorim, a je to tako narobe? Imam zavore, no pogosto jih imam, vendar, ko se mi zdi, da se dogaja krivica...no takrat....takrat me ne ustavi nihče.

In tako se je nekega dne zgodilo. V službi, tam kjer se počutim kot del celote, ja tam sem naletela na šibko točko. Ne smeš povedati kaj misliš, lahko misliš s svojo glavo...to celo podpirajo, vendar bog ne daj, da bi povedal, direktno povedal kaj misliš. Moraš biti hinavec, nenormalno hinavski. In kaj imaš potem od tega, kaj imaš od tega, če si po naravi takšen, da moraš vedno povedati resnico, tisto kar si misliš, tisto kar čutiš...potem se tu počutiš kot LAŽNIVEC?!

Kje je demokracija...ali o čem nenehno govorijo naši politiki, intelektualci in podobni?? Kaj nas potem čaka v prihodnosti, kaj drugega kot nenehno pretvarjanje, da smo nekaj kar nismo. Nenehno omejevanje, pretvarjanje, laganje, prikrivanje, hinavščina....aja pa seveda timsko delo...ki je dandanes tako zelo popularno.

Moji starši so radi hodili v službo...ker včasih so cenili delavce, jih podpirali, danes pa smo le "molzne krave", roboti, sprogramirani tako kot to želijo naši nadrejeni. In potem se vprašaš...kaj se splača...biti nekdo drug, molčati ali biti srečen in povedati kar te teži, izraziti svoje misli in pokazati svoj pravi jaz?! Mogoče pa kdaj naletim na pravo osebo, ki me bo cenila takšno kakršna sem....direktna in brez dlake na jeziku. Mogoče, pa me čaka delo v kakšni reviji, takšni samo za ženskeSmile

 





objavil(-a): mbee ob 20:11 komentarjev (1) ogledov: 23




petek, 20. april 2007

Juan in Jose Armando



Uf, po tem tednu si pa želim, da bi imel dan 44 ur! Ampak je super, ker je ogromno narejenega. Samo spala nisem skoraj nič. In kolk se je zgodil ...

Včeraj je minilo leto odkar sem nazadnje videla Vago (takrat mi je povedal, da gre v samostan, študirat, ne pomenišit se, še sedaj ne vem, če je šel). No, bi minilo, če ga ne bi videla predvčerajšnim. Mirno je sedel v La Petit kaffeju. Bila sem v takem šoku, da sem šla mimo. Dvakrat. In kljub vsem nasvetom nisem šla do njega. Nisem mogla. Ker si najino ponovno srečanje predstavljam popolnoma drugače.

Scenarij št. 1.: Srečava se na večer. Topla sapa veje okoli dreves ob Ljubljanici. Totalno spedenana (-5 kg) stopam proti Prešercu. Vračam se z uspešnega sestanka. Naenkrat me nekdo pokliče. Obrnem se, sapica mi razmrši lase in že se mi prismeji nasproti Vaga. Samozavesten, vesel, da me vidi, z iskricami v očeh, zrel me veselo objame. Stiska me k sebi in želim si da bi trajalo večno ... Long story short; pove mi, da se je odselil iz mesta ker ni mogel prenesti toliko ljubezni, ki jo je čutil do mene, ampak, da brez mene ne more in noče, in da bo vstrajal dokler ne privolim v ponovno združitev. Seveda popustim pod njegovim nežnim pogledom, ki je vseeno poln strasti. Tesno objeta odideva novemu, skupnemu, srečnemu, uspešnemu življenju naproti in seveda živiva srečno do konca svojih dni.

 Scenarij št. 2.: Spoznam uspešnega, privlačnega, zabavnega, inteligentnega boema (vem, kontradiktorno) in seveda postaneva par. Nekega večera sediva v restavraciji in ob kozarcu vina me zasnubi. Odgovorim pozitivno in med poljubljanjem in objemanjem opazim, da me skozi okno opazuje Vaga. Pomaham mu in pride noter. Predstavim mu svojega zaročenca in po kratkem pogovoru opazim, da mu zavida in da je nanj naredil vtis. Potem se poslovi, midva z boemom pa srečno živiva do konca svojih dni.

In teh scenarijev je še nešteto in vedno se konča tako, da srečno živiva do konca svojih dni. Vedno zmagam. V sanjah. Šok, ki je sledil srečanju se seveda še vleče. Nekako ne dojamem, da je tukaj, blizu, da ne pokliče, da mu je res popolnoma vseeno zame. Da zanj ne obstajam več. In da me po vsem tem času še vedno vrže iz tira. Me zasvoji in pripravi do teh občutkov. In kot nalašč smo bili teh nekaj dni veš čas okoli njemu ljubih krajev. Službeno, zato nisem mogla kar it. Oziranje preko rame, stalna popolna pripravljenost. In strah, da bo prišel. In še večji strah, da bo z njim njegova nova ljubezen. Na to bom pripravljena šele takrat, ko se uresniči scenarij št. 2. Egotrip.

Včeraj pa sem bila na nekem mega dogodku, ki ga je organizirala naša organizacija. Ne ves čas, ker sem imela drugo delo. Bil pa je N1. In bila je moja kolegica. Ves čas. In sta se full pogovarjala. V službi so mi danes pripovedovali, da je N1 cel dan pecal mojo kolegico. Itak! In ona mi je povedala, da jo je povabil na morje!!! Boli? Niti pol toliko, kot bi, če ne bi videla Vage (ob njem se mi še vedno vsi tipi zdijo samo na pol tipi, kar pa bi se seveda spremenilo, če bi se kaj premaknilo). Ampak ego, ta je pa prizadet. Aja, ni rekla ne. Ni rekla niti ja, pa vseeno. Nima niti veze. Ampak, a je mogoče, da sem se spet motila in mu v resnici nisem všeč? Oziroma mu nisem bila, ker sedaj je očitno napaljen na mojo kolegico in sva nekako zaprla vrata.

In delo, delo, delo, hvala bogu zanj, da me zamoti. V resnici bi pa na ves glas kričala in pretakala solze do onemoglosti. Spet se sprašujem kaj je narobe z mano? Zakaj ne jaz (spet)? In kaj je narobe z njimi? A so oni slepi, a sem jaz nevidna? A mi na obrazu piše Najboljša prijateljica vseh potencialnih tipov? Ali Sem brezspolna?

In ja, to JE moj real life. Nobena telenovela mu ne seže niti do gležnjev. Samo, da je tam več akcije, srečnih koncev in izpolnjenih ljubezni. Ampak tudi zlo. Vseeno sem srečnejša kot Paloma, Esmeralda in Floresita.





objavil(-a): Nejas ob 17:57 komentarjev (2) ogledov: 20




petek, 20. april 2007

Pomaranče in nektarine volume 2



Pa mažemo, pa mažemo, pa živa rib (celulit) še ni pečena. Ampak gre na bolje, ne morem reči. Razz Nihče ni obljubljal popolnega uničenja, napovedovali pa so 80% opustošenje. In temu ne morem oporekati. Če se nebi zamerila velikonočnemu zajcu in resnično premaknila svojo leno rit, bi bili rezultati še bolj všečni. Zabijalček Znova in znova ponavljam, kako so anticelulitne kreme ala smetana na kavo ob rednem gibanju in pravilni prehrani, potem pa se veselo šljocam in gnetem z eno roko, v drugi pa držim sladoled in že na pol sedim na kavču. Rit lena! Bi se kar brcnila v tisto celulitasto rit, da bi poletela na Šmarno goro s pomarančami vred. Pa tako sem si obljubljala, da bom najlepša in najbolj gladka in najbolj nektarina. crying Se tolažim, da jeza tudi skuri malo celulita. 

Po enem tednu mazanja so se pokazali rezultati najbolj skeptičnih obljub. Minus centmetri! Surprised 1,2 centimetra je izpuhtelo med ploščice v kopalnici. jaw Iz tega sklepam, da se je zmanjšala tudi ponudba pomaranč na domačem trgu. Očitno gre za neko tržno neravnovesje, ker sibirijo je še vedno čutiti. Confused Ali pa je prej sploh nisem opazila. Ker, naj bom iskrena... Najprej sem si dopovedovala, da zadeve sploh ne rabim. Rolling Eyes Ob prvem podrobnem pregledu pa sem skoraj raztreščila ogledalo. Naslednjič sem stanje preverila kar pod kozmetično lupo. Čeljust, ki mi je ob tem padla na tla, še danes vlečem za sabo. Opazila sem tudi jahalne hlače, ki me na vsak način hočejo prepričati v svojo modernost. Ampak se ne dam. Tam mažem najbolj na debelo. 

Sem pa gladka! O ja! To pa ja! Po novem, kot svilena rutka. Pa elastična in napeta tudi. To je potrdila tudi priznana domača sekcija touch-ologov, ki ji ni za oporekati. Skakavček





objavil(-a): Talulah ob 00:32 komentarjev (7) ogledov: 29




četrtek, 19. april 2007

ne morem ziveti brez tebe



Danes je cuden dan..Vedno kadar se ˝lotim tebe˝ je cuden dan..ker pricakujem ogromno a dobim nic...Ne vem ce se pravzaprav zavedas, da si te takooo neskoncno zelim..da sanjam o tebi dneve in noci, a ti ne mores v sms napisat enga samga pozitivnega stavka....tud malo ne simpaticnega...sploh ves kaj mi predstavljas...sploh ves,da mi ne gres iz glave...

fuuuck,

nora sem nate clovek..nora...ne vem kaj naj naredim s sabo..ne vem kako te naj priklicem v svoj objem...zmesalo mi se bo od misli in od zelje po tebi..ne pomaga nic...niti flirtanje z drugimi niti telesni uzitki s tretjimi..nic ne pomaga....tudi po norem seksu s simpaticnim postavnim oh in sploh tipom mislim nate...ne pomaga da je pred mano tm lep kot bog..z izklesanim telesom in neverjetno slo po meni...ne pomaga...ne vem kaj naj naredim s seboj...sovrazim vse kar ne nosi tvojega imena...vse drugo je nepomembno...pomemben si samo ti....

 

tvoja beseda me popelje v sanje...ne morem si pomagati..tako zelo si te zelim...zelim si najinih skupnih dni, zelim si tiste tvoje strasti..zelim si da bi spet lahko drzala tvoj obraz med dlanmi in zrla v tvojekrasne oci..da bi se enkrat lahko okusila kaksne so tiste nore ustnice...kako se poljubljas, kako vzplamtis in kako sime zelis...

Prezivela sva dva cudovita dneva, ki sta dokazala da se ujameva..koncno sem se zacela  obnasati pred teboj taksna kot sem v resnici..bila sem jaz..pokazalo je da se znava fajn pogovarjati..da se znava noro poljubljati in si zeleti drug drugega...pokazalo se je, da sva nora kombinacija...pa si kar naenkrat spet prekinil stike...ne vem zakaj niti ne upam vprasati..ne upam narediti enega samega koraka....a tako si te zelim... ne gre mi iz glave misel, da se morda nisem dobro odrezala....le kako ne, ko pa sva oba cutila noro zeljo drug po drugem....le kako ne ko sem se te tako zelela..le kaj je bilo narobe..kaj sem naredila? prosim te, povej mi ze enkrat kaj mi manjka...prosim te daj resi mi ne kako tega...ker ne vem kaj naj naredim..ne morem vec,...

 

Zakaj si mi dal ustnice, poljube, objeme dotike..zakaj si mi dal vse to...zakaj si se mi pokazal v celotni podobi..kot clovek, ce mi noces dati sebe ....Samo malo bi te se mela...Prosim ...samo malo...ker brez tega ne morem ziveti...ali pa mi poglej v oci in povej kaj mi manjka....povej mi v oci in povej kaj moram spremeniti...ne morem vec tako ziveti... 





objavil(-a): malenaaa ob 21:34 komentarjev (0) ogledov: 34




četrtek, 19. april 2007

Flirt drugic



pa poglejmo drugacen pogleda na svet, na ljudi okoli mene, na dogojanje v moji okolici. velikokrat so me ljudje narobe razumeli. in ker sem se tega cez cas navadla sem zacela enake stvari razlagati na svoj nacin. glede mojega prejsnjega bloga, Flirt. ni slo za nic umazanega ali pa grdega. slo je za igro oci. in ker njegovega pogleda niti ne bi ujela ce ne bi tudi on flirtal do tega niti ne bi prislo. ker ne hodim po svetu z iskrico pohote v oceh in ne razdiram srecno zaljubljenih. torej nihce se ni po nobenem slinil... in glede mojga postavljanja v kozo drugih. mislim da vem kako se je tista punca pocutila. ampak to je bilo samo zaradi pomanjkanja njene samozavesti. vsa uboga, anorexicna, neurejena, skratka popolnoma brezbarvna. in ce bi imela ravno pravsnjo mero samozavesti, bi vedla, da jo ima njen fant rad in je ne bi prevaral. vedela bi da ji jaz ne morem skodit, ker jo ima fant rad. in tako naprej! tudi druge punce flirtajo tudi z mojim tipom, vem ker sem bila zraven. in ker je moj prisel do mene in mi povedal za to. meni ni bilo treba nadirat ga kot kakega psa in mu delat sramoto. mislim da gre v razmerjih predvsem za zaupanje do partnerja in ne za to, kdo s kom flirta. flirt je res najbolj nedolzna rec. gledano seveda iz mojega zornega kota. tako da drage divice, preden kogarkoli naderete pomislite se na drugo plat zgodbe. nismo vsi enaki. pa nikoli nisem in ne bom sla v razmerje s kom, ki je vezan na kakrsen koli nacin, ker se mi to zdi bolno. imam pac malo drugacen pogleda na svet. veckrat si mislim da se stvari dogajajo z razlogom. mogoce je anorexicna punca spoznala da potrebuje malo vec oblin, bo malo vec jedla in si povecala samozavest. ne vem mogoce se grdo slisi sam vedno pomisli se na dodaten razlog, zakaj ljudje pocnemo stvari, katerim se drugim zdijo neeticne...





objavil(-a): evilwoman ob 11:11 komentarjev (10) ogledov: 14




četrtek, 19. april 2007

Sprasujem se



Sprasujem se s kje vse pridejo ti ljudje, ki neprestano stopicljajo v moje zivljenje..kako mi bog vedno znova in znova najde neke bisercke ter jih privlece v moje zivljenje? S kje? Ko mislis, da te vec nihce ne more presenetit...pa te..in ti je nerodno oglasit se na telefon, nerodno ti je sploh se pogovarjat.....Ima lahko ze nek glas tak ucinek na te? Kaj potem naredi pojava cloveka?

 

Sprasujem se...le od kje kapljajo vsi ti ljudje...

 





objavil(-a): malenaaa ob 09:29 komentarjev (0) ogledov: 10




sreda, 18. april 2007

Čas norih diet me dela noro!!!!



O.K. a sem samo jaz tista, ki jo motijo slike raznih 90-60-90 lepotičk na vsakem možnem plakatu ali v reklami...na vsakem vogalu....na jogurtu...povsod...noro in ravno sedaj....v času norih diet. Vsi se pripravljamo, da gremo na morje, lepe plaže, sonce, nove kopalke in 5 kg preveč. Potem slika ni več idealna. Da ne govorim o vseh reklamah o raznih anticelulitnih izdelkih, ki me še dodatno "ubijejo", potem pa, ko se že odločim, da podležem " super vitki industriji"... no potem vidim ceno, in me mine ves apetit in uspeh je tuSmile)) ne hecam se....vendar zakaj ne more biti eno poletje brez skrbi....brez norih reklam in neuspešnih diet. Ali je res televizija tista, ki nas spreminja v shujševalne fanatike, v puhoglavke, ki dajemo gromozanske denarje samo za lep izgled.....kje so tisti časi, ko so bile naravne obline "in". Nič nimam proti dekletom, ki so naravno vitke in zdrave (sicer jim zelo zelo zelo grdo zeleno zavidam) Smile vendar pa sovražim "anoreksično industrijo" zaradi katere se mlada dekleta počutimo, kot da je življenje ena velika modna pista. Ali bomo kdaj dočakali "baročne čase"?!



objavil(-a): mbee ob 19:20 komentarjev (10) ogledov: 35




sreda, 18. april 2007

KONEC ŽIVLJENJA !!



'' Treščilo je, sredi Primorske je sredi poletja silovito treščilo in obležala je tam,
sredi razsute in zverižene pločevine, vsa lepa, vsa v svet in življenje zaljubljena,
vsa nedolžna, vsa bleda in vsa negibna. Bolečina njenih najbližjih, bolečina njenih
prijateljev je bila tako velika, tako močna, da je ni bilo mogoče prenašati.''

 

 

Minilo je dve leti odkar je imela prometno nesrečo. Stara je bila 18, vedno nasmejana, komaj je naredila izpit za avto. Vsem je bila vzor, bila je od vedno najlepša na šoli in vedno odličnjakinja. Imela je rada živali in vse ljudi. Končno je našla fanta...bla zaljubljena in srečna.. do tistega dneva..

 

V avtu je bila s fantom in v  križišču je 'izsilila' prednost NORCU, ki je po mestu vozil 80km/h, bil je pijan in nekaj ur prej je dobil prepoved vožnje, a vozu je dalje. Jaz takemu človeku pravim morilec in bi jim dala najstrožjo kazen..dosmrtno..

 

Zadel je v njen bok avta...avto je odneslo nekaj deset metrov..dosti časa je bila v komi.

 

Ko se je zbudila ni govorila, gledala je v prazno, ni razumela, ni se premikala..samo gledala je daleč stran..UJETA V LASTNO TELO..

 

Ko sem jo prvič obiskala v Ljubljani v bolnici  nisem mogla dihat..sama sebe sem sovražla, ker nisem mogla bit v sobi..kot otrok sem se na hodniku stisnila v kot in jokala in jokala in jokala... 

Ni več ona.. To ni ona.. kaj so ji naredili? Ostale kolegice so imele moč..se pogovarjat z njo..jaz sem samo gledala v prazno..in se spraševala zakaj..zakaj ona.. Zakj jaz zivim in zakaj je ona koncala tako? Najboljša je bila izmed vseh.. Niti ene osebe ne poznam da se ni z njo razumela al da je ni marala..In tako lepa je bla..njene oči kot morje..in kristalno beli zobje vedno za velikim nasmehom..

 

Vsi nam govorijo da bo boljše, da si bo opomogla..

 

Imela je rada PLESTENJAKA in tudi on se je potrudu in ji prišel v bolnico zapet...

 

Ni sprememb..

 

Vedno nas učijo da se vse zgodi z razlogom.. ampak po dveh letih jaz še vedno ne vidim razloga..ne vidim svetle točke..ne vidim nič... samo jeza.. vsak dan jeza..

 

Uničlo je življenje njeni mami, ki sta živeli sami skupaj in imeli samo ena drugo..uničlo je življenje njenemu fantu, ki je bil takrat z njo u avtu in je preživel 'brez praske'...

 

In naj mi še kdo reče da bog obstaja... In da naj v stvareh vidimo dobro... 





objavil(-a): cokolina ob 11:21 komentarjev (5) ogledov: 20




sreda, 18. april 2007

I feel good



I feel good, tanananana.....so good, so good,....

Danes dobim v roke tapravo diplomo. Meseci od zagovora so kar zleteli mimo mene, in dons ni nobene treme in razmišljanja ali se mi bo sredi predstavitve sesul računalnik, ali bom preprosto pozabila kaj vse moram povedat, danes je samo....dober občutek.  Pripravljena. V krilcu in štiklcah. Počutim se res dobro. Malo bolj resno, seveda saj sem že nekaj časa v novi, "resni" službi.

Komaj čakam, da vidim sošolce s faksa, da nazdravimo in se nasmejemo vsem našim prigodam tekom študija. Da vidim vse te spremembe,.... vem, da ni bil trud zaman. Že odštevam....

I feel so goooooooood.... Very Happy





objavil(-a): martinka ob 08:58 komentarjev (11) ogledov: 28




sreda, 18. april 2007

Ljubim te sonček moj, neskončno te ljubim



Nisem se hotela zaljubiti. Nisem hotla met nobenga več rada, dost sem mela vsega. Svojga srčka sem zaprla. Za vse. Razen za prijatelje. Super mi je bilo zunaj s prijatelji, na živce so mi šli vsi tipi, ki so hotli navezat stik z mano. "Kako ne razumejo pi... da se mi ne da, da nej grejo stran, da mi grejo na živce že sam k me gledajo...?", sem govorila. Moj srček je bi preprosto zaprt, zaklenjen. Na vratih mojga srčka stal napis: Do nadaljnega zaprto. In ravno takrat, si prišel ti. Tako nevsiljiv, dajal si mi malo po malo, vsak dan več. Dopisovanje 3 mesece, potem slika - "O fak??? A to si ti???" Kako si leeep! Božanski!! "Kaj je zdej to?? Zakaj mi srce tko utripa, zakaj me ščemi v trebuhu??", sem si govorila. Postal si mi dober prijatelj, nekdo, ki me razume, ki me spoštuje, ki ni vsiljiv, nekdo, ki me zna vedno nasmejati, mi polepšati dan. Živela sem za najine chate, za najine maile, za sms-e... Pozabila sem jest, pozabila sem pit, pozabila sem, da je ponoči treba spat, ker moram zjutraj v službo in tako prebedela ob računalniku celo noč, potem pa v službo. Vse to sem pozabila, odkar si vstopil v moj svet. Ne vem kam je šel tisti napis na vratih mojega srčka, da je do nadaljnega zaprto. Vrata so se vsak dan bolj odpirala, malo po malo.

Grem k bratrancu na obisk, daleč, 700 km. Peljem se mimo tvojega mesta, ki je od mene oddaljeno dobrih 500 km. Niti slutila nisem, da bodo te počitnice tako čudovite, tako usodne zame, zate, za NAJU...

Prišel si, da bi me videl. Oh kako so se mi tresla kolena, ko sem te čakala na postaji... Bratranec, ki je bil zraen, me butne pod rebra in reče: "Evo ga, tam je", jst pa: "O fak o fak, spet sem pozabila na vse, nisem vedla kje sem, bla sem v ekstazi tako norih občutkov, da.... Prišel si in objela sva se... Oooo kako noro te je bilo čutiti!!! Nisi bil le abeceda na moji tipkovnici, nisi bil le slika, bil si tukaj, iz mesa in krvi, tako lep, tako popoln...

Potem je sledilo leto, težko leto, a sladko ob enem - najino videvanje in potovanje, vsakič dobrih 500 km. Enkrat ti, enkrat jaz. Kako težko je bilo vsakič, ko sva se morala ločiti, ko sem morala sama zaspati... Ah...

Spet sva tu, skupaj, prišel si k meni. Imava se noro... Vse je tako popolno... Potem, za piko na i, pa me še bolj popolno zasnubiš... Ne morem verjeti, mislm, da sanjam, norim od sreče, v meni divja vihar... Zdaj sva skupaj že tretje leto, praznovala pa bova drugo obletnico poroke... Vse je še vedno tako popolno, ti, moj sonček, ti si tako popoln. Jaz sem popolna, zaradi tebe. Zaradi vsega kar mi daješ, zaradi vsega, kar ti dajem jaz... Ljubim te sonček moj, vsak dan bolj in bolj. Si moj sonček sredi nevihte, ki me pogreje in posuši dež, ki mi lije iz oči, ko sem žalostna. Si moj sonček, ki mi vedno privabi nasmeh na obraz... Ljubim te, neskončno te ljubim. Hvala za vse, hvala za trenutek, ko si kliknil moj nick in me ogovoril... Hvala za tvojo vztrajnost in vzpodbudo, da bo vse ok, da se takšne stvari ne dogajajo samo v pravljicah. Vedno ti bom stala ob strani, tako kot ti meni. Presrečna sem, ker se bom lahko postarala ob človeku kot si ti. Presrečna sem, ker vem, da me nikoli ne bo strah. Ker si ti tu. Komaj čakam, da najino ljubezen spleteva še v eno prelepo bitjece, ki ga bova podarila svetu in ki bo polno ljubezni, tako kot midva in ki bo to ljubezen širilo naprej in ki bo dokaz, da lepe stvari niso samo v pravljicah.

 

Ljubim te za vedno sonček moj. OSZ(ti že veš kaj to pomeni, če pa kdaj zgubiva spomin, lahko pogledava na prstane Smile)

 STZ





objavil(-a): Lana23 ob 08:53 komentarjev (5) ogledov: 55




sreda, 18. april 2007

Bobne prosim :)



no pa da še jaz sporočim rezultate...

... včeraj je minilo natanko 14 dni odkar sem se  pričela mazati s "čudežno" kremo Elancyl Lipo - reducteur... rezultati so me resnično presenetili... pa da na kratko malo opišem in prikažem rezultate... mazala sem si samo ritko in stegna...

 

... 4. aprila je bil moj prvi dan mazanja in pred tem sem si izmerila obseg stegna... tik pod ritko saj je bilo tam največ pomarančaste kože... obseg je bil 64 cm... me je kar glava zapekla Smile...

 

... in sedaj po 14 dneh je bil moj obseg.... tananana bobne prosim.... 62,5 cm na istem delu... se pravi se mi je obseg zmanjšal za 1,5 cm...

 

... koža je veliko bolj gladka in manj pomarančasta... 

 

... sedaj bom šla pa še v boj z mazanjem na predelu trebuha... sporočim rezultate...

 

... ampak sem tako noro vesela kar smeji se mi....

juhu juhu juhu 

juhu juhu juhu 





objavil(-a): zvezda ob 08:13 komentarjev (1) ogledov: 25




torek, 17. april 2007

minus 1cm



Sej ne morem verjet. Najbrž sem narobe merila. AMPAK JEST MAM 1 (EN CEL) CM MANJ V STEGENČKIH!!!!

 

Joj, še mal pa me bo pobral! Mr. Green

Danes zjutraj se, ker je en teden odkar sem se začela mazat - pozor, mazat, ne masirat - in je dejansko 1cm manj v stegnih. Merim si desnega Very Happy

In po nežnem mazanju vsako jutro (sedaj si mažem in stegna in ritko in trebuh.. tega čudežnega mazila pa sem porabila.. ma, niti tretjine)..

Koža je čudovito mehka, sedaj je še učinek. Ma, meni se je dan kar lepo začel.

 

Aja, mora povedat, da nisem trenutno na nobeni dieti.. za telovadbo zadnje čase nisem imela časa.. razen za jahanje.. pa še to le 2-4 ure na teden.. skratka, nekako ne spreminjam vseh navad.. da vidim, ali tudi že krema sama po sebi deluje.

 

A sem že povedala, da se mi smeji?? Very Happy

 

Jupijeje jupi jupi jeeeee

jupijeje jupi jupi jeeeeee

jupujeje jupi jupi jejeeee

jupi jupi jeje jupi jupi jeeeeee

 

Very HappyVery HappyVery HappyVery Happy





objavil(-a): mashika ob 12:23 komentarjev (10) ogledov: 17




torek, 17. april 2007

25 ur energije



Včasih si želim, da bi dan imel 25 ur. Naprimer včeraj. Po enajstih urah dela (in s ponosom izjavljam: v visokih petah - sexi!Wink) sem se peš odpravila domov (40 min.) in se po obisku, čveku, čikih in jointu še učila!!! A nisem jest zakon. Tale pomlad mi daje res velik energije. Je pa res, da bi z veseljem delala še kaki dve uri in pol (če bi vedla, da lahko potem približno ene tolk časa spim, kar je pa v 24 in 25 urah nemogoče), ker v enajstih urah nisem prišla kaj dalj kot malo čez polovico načrtovanega. Nima veze, danes bomo not prnesli.

In kaj mi daje tako energijo? Jah, spogledovanje. Preden je v pisarno prišel delat N1, sem po vsakem "terenskem delu" odšla na kosilo, pijačo, karkoli, da sem malo zavlačevala z vrnitvijo, sedaj pa se vrnem kmalu tudi zato, ker kuham kosilo (v pisarni, za sodelavce, včasih pa kdo od njih skuha) in ker se seveda veselim, da ga vidim. In mi je prijetno, tako zelo, da sem v službi hitreje, kar pa še ne pomeni, da dalj časa delam, ker on odhaja dokaj zgodaj.

Se oglasim še kasneje (če bo kaj za napisat), zdaj pa me kliče delo! JUPI!





objavil(-a): Nejas ob 11:02 komentarjev (1) ogledov: 19




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani