Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

nedelja, 15. april 2007

my "night life"



hm... ta 2 tedna je malček zamrlo... ampak se že stabilizira. pač nisem imela časa da bi mislila na nočne aktivnosti ker sem se v enem tednu mogla odelit od staršev na svoje. ampak vmes je ravno tko pasalo mal sprostitve. Wink in tko pač je... življenje gre naprej in jaz z njim. zdaj pa še lažje ker nihče več ne nadzoruje kdo se zadržuje pri meni ali pa pri komu se zadržujem sama Smile in moram priznat da mi tko popolnoma ustreza. in mojemu "moškemu" (misli si kateremu) ravno tko. nikogar več ni da bi nazoroval in poročal prihode in čase odhodov iz mojega ali njegovega stanovanja. pa ne samo njegovega Very Happy

bolj "konkretne" zadeve? hmmm... odvisno s kom... nelatere se lahko vse pove nekater pa je bolje da ostanejo zame... ena izmed takšnih bi lahko bila takšna da mi je vedno v dodatni užitek če me nekdo med "delom" gleda. in teh ni malo glede na to da si moj slovak deli stanovanje še z 7 ljudmi. ki jih njegovo početje nič ne moti. le včasih podajo kakšen komentar glede najine "prevelike aktivnosti in domišlije", pa najsibodi to v spalnici, kopalnici, balkonu ali pa še kje... to sploh ni problem Embarassed   je moški ki ve kako ustreči ženski in najprej misli nanjo šele nato nase... Smile

kaj pa moj "oči"? hja... on je pa popolnoma drugačen. je moški ki v sexu išče zadovoljitev samo zase, nikakor pa ne za partnerko čeprav se nekoliko tudi trudi... ampak mi ravno tko ustreza. grob, direkten, zahteven in vedno dobi tisto kar se mu zahoče, ne glede na "ugovore"... in ni mu do ničesar drugega kot do užitka in sprostitve.

 

kaj bi si želela več? Very Happy Very Happy Very Happy  





objavil(-a): allany ob 18:43 komentarjev (1) ogledov: 21




nedelja, 15. april 2007

Flirt



in kaj se zgodi ko si tok pra**ca in flirtas s tipom k ma bejbo v narocju? ta bejba vsa anorexicna se je zacela obnasat k da bi se z njenim tipom ze skor porocila. vsa penasta se je pred lokalom drla nanga in krilila z rokami po zraku. on pa nic ... gledal jo je k da je to slisal ze veckrat (khm... sj najbrz je). revez se mi je tolk zasmilil da pol, ko je njegova zadircna anorexicarka odvihrala bogvekam, sem sla do njega in mu lepo povedala vse tko kakor mora bit. like da je vse v najlepsem redu, da nism nic slabga hotla. pa lepo sm mu rekla da je se zmer ful sexypilen kakor je bil vcasih. sam d ma on zj punco pa jst tipa in da preprosto ne gre... in ko sem se mu tko izpovedvala, mi je reku da se pac ni mogu upret meni, mojim pogledom... ulala sem si misnla sj se ti tud jst nebi upirala ce bi bla samska ... o jaaaaa Very Happy  kok se mi sekiramo zarad tipou ... pa sj sva se sam mal gledala Wink zavoljo starih casov ...



objavil(-a): evilwoman ob 10:56 komentarjev (5) ogledov: 24




nedelja, 15. april 2007

Foursome



Včeraj sem spal s tremi dekleti hkrati. Bilo je zelo tesno.



objavil(-a): megafotr ob 10:42 komentarjev (9) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Mravljinci v ritki



Slab teden po začetku sodelovanja v skupini poskusnih zajčkov za anticelulitno kremo, moja ritka še vedno ne bo migala po pistah modnih revij Victoria's Secret. Kar pa še ne pomeni, da krema nima nikakršnega pozitivnega učinka. Prvi je vsekakor občutek mravljincev po vsakem nanosu, kar me nehote opomni na občutek po...hmmm...prepuščam vaši domišljiji Mr. Green . Kar pa je še bolj pozitivno, je psihični vpliv jutranjega premetavanja celulita v upanju, da čudežno izpuhti - daje mi namreč zagon, da zopet začnem nekaj aktivneje početi, da bo moj cilj ritke Viktorijinega angelčka dosežen. Še cel dan iščem načine, kako dobiti nazaj mojo gimnazijsko napeto zadnjico še do mojega prvega pojava v kopalkah junija na plažah Afrike. No pa nazaj k temu čudežnemu "napoju". Dozdeva se mi, da dejansko nekoliko izboljšuje površinsko stanje moje zadnjice. Mogoče gre le za moj optimizem - kaj več vam bom lahko povedala, ko mineta ta dva tedna optimističnega ogledovanja in stiskanja mišic pred ogledalom. Vi pa tačas pridno držite pesti.





objavil(-a): Shapa ob 22:33 komentarjev (1) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Adijo in hvala



Adijo in hvala!

Hvala ti za vse tako dobro kot slabo, ker če mi ne bi dal vsega kar si mi dal in če me nebi prizadel kot si me takrat, nebi jaz nikoli bila to kar sem zdaj in ne bi verjetno nikoli bila tako močna in zanesljiva oseba kot sem zdaj. Naučil si me kozjih molitvic in pokazal si mi nek nov svet, ki zame prej ni obstajal. Vsi mi pravijo kako si mu lahko hvaležna? Preprosto, z vsako solzo, ki si mi jo zadal sem jaz zdaj močnejša, z vsako neprespano nočjo sem pametnejša in z vsakim vprašanjem Zakaj? sem previdnejša, ker s tabo sem odkrila pekel in nebesa in takih občutkov nebom nikoli nikjer več odkrila pri nikomer in nikjer-hvala bogu.

Hvala ti da si mi pokazal kaj je prav in kaj ni da sem zdaj lahko srečna in živim svoje življenje tako kot hočem jaz in se veselim vsakega dneva znova in znova.

Adijo dragi bodi srečen!

 





objavil(-a): Majchy ob 18:06 komentarjev (3) ogledov: 21




sobota, 14. april 2007

Čudo tehnike...my ass!



Moj dragi ima zelo lepo navado, ki mi je ljuba že od samega začetka najinega skupnega potovanja, če lahko tako imenujem to, kar imava. Pravzaprav je ta navada na drugem mestu najbolj prikupnih navad mojega izbranca. Oziroma, če povem po resnici, si deli prvo mesto z navado, da nepričakovano piše prikupne, ljubeče, vzpodbudne, pisane in pozitivne post-it listke in jih potem lepi na najbolj nepriakovana mesta. Ta navada je, da mi pošilja sms-e. Včasih dolge, zabavne, spet drugič kratke, a zelo pomenljive. Tu in tam dobim celo kak MMS s slikico kake luškane živalice, za katero ve, da jo obožujem. Čeprav večkrat berem o domnevni moški fobiji pred sms komunikacijo, lahko z gotovostjo trdim, da moj moški ne kaže simptov...oziroma jih ni kazal...do nedavnega.

Zadnje dni sem začutila, da v mojem življenju nekaj manjka. Nisem mogla takoj ugotoviti kaj naj bi to bilo, saj vse teče po ustaljenih in pravih tirnicah. Kaj je torej drugače? Ko začnem malo pospravljati po podstrešju se moj pogled nenadoma zapiči v mobilni telefon. Seveda! Vsak dan dobim manj sms-ov, kot sem jih dobivala prej. In takoj za tem pride tudi spozanje kdo jih je nehal pošiljati. Moj fant. In ker ženski um funkcionira na nek točno določen način, sploh v času PMS, se mi začnejo v glavi vrteti neljube podobe. Planem po telefonu in ga pokličem. Številka trenutno ni dosegljiva. To poslušam v zadnjem mesecu neprestano ali pa njegov glas, ki pravi:"Zmanjkalo mi bo bat..." in potem tisti dobro znani stavek o nedosegljivosti...Hm. Kaj za vraga se dogaja?

Najprej grem seveda skozi vse najbolj črne scenarije in ugotovim, da je pravzaprav najina zveza enako čudovita, kot ponavadi, le komunikacije preko mobitela je veliko manj. Manj je sms-ev, man pogovorov, saj se jih večina konča z:"Zmanjkalo mi bo...". Enigma...dokler začetka tega čudnega vedenja ne umestim časovno in ugotovim, da sovpada z datumom, ko si je dragi umislil zadnje Nokiino najbolj prestižno dognanje. Tudi sama sem jo imela nekaj časa, a sem jo hitro zamenjala in še zdaj ima izkušnja z njo grenak priokus. Zadevica je sicer mala, lepa, pregrešno draga ampak totalno zanič! Ima baterijo, ki ne zdrži niti enega dneva, zato so priližili kar dve. Ker pa telefoniramo malce več, seveda obeh baterij zmanjka vsak dan. Funkcije so bolj ali manj klasične, tistih nadstardandnih pa tako ali tako ne uporablja nihče. Tipke na tipkovnici so majhne in sila nepraktične za pisanje sms. Največje čudo tehnike je pravzaprav bolj za gledati, kot za uporabljati.

In po temeljitem pogovoru z ljubljeno osebo, sva oba ugotovila, da na srečo ni drugega krivca za pomanjkanje komunikacije, kot je finski biser. Prav ta biser, ki bi naj bil najbolj dovršen, odličen oh-in-sploh zdaj uničevalno deluje na to, kar sva gradila nekaj let...zato ga bomo po hitrem postopku zamenjali!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:56 komentarjev (1) ogledov: 22




sobota, 14. april 2007

Harmonija večera





Sprehajali sva se po še toplem od sonca asvaltu. Bilo je zvečer. Daleč stran na drugi strain obale so v lučkah žarele Benetke. V zraku je mrgolelo majhnih mušic in komarji so kot ponavadi, ob toplih poletnih večerih, iskali nove žrtve. Brezciljno sva hodili in se pogovarjali. Pod nogami so skakale žabice in nama delale družbo. Malo pred začetkom makadamske ceste sva zaslišali lajež, nič kaj preveč prijaznega psa, zato sva raje odšli nazaj proti naši vili.

Daša je zelo zanimivo dekle, je pametna in precej zrela za svojih devetnajst let. Takrat sva se šele spoznali, a sva se dobro ujeli. Na poti proti vili mi je pripovedovala o tem, kako zelo pogreša svojo nekdanjo družbo iz Dobrne. Študira ekonomijo v Ljubljani in gre domov le redkokdaj, ob vikendih. Po njenem opisu so se mi zdeli zamnimivi in presenetila me je z vprašanjem, kaj če bi šla čez nekaj dni po Savudriji z njo v Strunjan in spoznala del Dobrniške družbe. Takoj sem bila za to in z lahkoto sva za dovoljenje prepričali moje starše. V Strunjan naj bi šli za en dober dan, iz sobote na nedeljo, saj je Daša čez počitnice delala na loteriji. Do Kopra sva potovali z vlakom. V Kamniku so se k nama prisedli neki fantje. Nisva se jim pustili motiti. Dokler ni začel eden izmed njih igrati na kitaro in naju je z igranjem popolnoma očaral. Čez čas smo se zapletli v pogovor. Nobeden ni bil vizuelno dober, prav vseh pet pa je bilo izjemno simpatičnih.

V Portorožu smo se razšli in povabili so naju, da se jim kasneje pridruživa. Izmučeni od poti po vročini in težke prtljage sva pripešačili do Strunjana. Na recepciji sva izvedeli, da so se Dobrčani ed dan prej odjavili iz campa. Spalne vreče so pametna stvar, če te nekdo pusti na cedilu. Po ledeni pijači sva se”oborožili” za na kopanje. Plavanje naju je utrudilo in sestradalo, zato sva si v bližnji restavraciji privoščili kalamare. Potem sva se odločili, da greva z vso prtljago na Belvo, kjer naj bi bili Kamničani. Do Belve je bilo več kot eno uro hoje. Ko sva končno pripešačili do cilja, sva našli prazno mizo, si naročili hladno pijačo in odpočili. Na Belvinem plesišču sva opazovali ljudi in se prav zabavali. Nekateri so bili nekaj posebnega. Čez čas sva se naveličali in odnesli vso prtljago do recepcije in šli dosti “lažje” dalje. Sedeli sva v bližini mini golf parka, se pogovarjali in opazovali nebo posuto z zvezdami. Bilo je zelo lepo. Na koncu sva se odločili, da greva pogledati na plažo. Do plaže sva se dobro nahodili, predno sva jo našli. Med cello množico ljudi sva zagledali tudi dva znana Kamničana. Odšli sva k njim. Pogovarjali smo se sedeč na spalnih vrečah. Vseh pet si je občasno izmenjavalo kitaro. Najmlajši in najbolj zgovoren Andrej nas je držal vse pokonci. Vladalo je čudovito vzdušje.

Nežni zvoki kitare v sožitju z valovanjem morja in petju čričkov, na nebu je bilo polno zvezd. Bilo je nepozabno.

Ps: Nazajgrede sva šli na štop. Ustavil je en norec iz Krškega. Vozil je tako noro divje, da sem na momente gledala z belim, mi je zaupala Daša kasneje. Na pijači v Ljubljani mi je ta norec rekel, da bi me rad še kdaj videl. Kmalu bi mu rekla, da bi rada bila živa.






objavil(-a): mačka7 ob 16:30 komentarjev (0) ogledov: 29




sobota, 14. april 2007

Bubles filozofira po svoje o ''posebnih'' moških



Obstajajo moški, zaradi katerih vsa tvoja načela sploh ne obstajajo.

Se vam je že zgodilo, da ste enkrat enega spoznale, naslednjič ko ste ga vidile ,preden ste se sploh zavedale, ste z njim počele stvari ki jih drugače ne. In ob tem ste se počutile fenomenalno,prav tako naslednji dan in naslednji in naslednji...?

Že ko ste prvič segle v njegovo roko,da ste se predstavile, ste začutile energijo,posebno energijo...sproščujočo energijo,zabavno,iskrivo,iskreno a vsekakor sproščeno.Ob njem takoj od prvega trnutka ni napetosti, zadržanosti...

Po noči brez načel, se ne počutite čudno, še naprej se obnašate normalno, kot da bi bile s to osebo že 100 let.Pred nočjo,ponoči,ter po noči niste pomislile na kakšno drugo osebo,ki vas je ''mučila'' prejšnji ali celo isti dan.

Bile ste ve.Brez misli.

 

A potem, ko se poslovita, sprva pomislite kako zelo ste uživale v njegovi družbi tako kot v burni noči, a nekako ne pomislite na kaj več, ne pomislite na to, da mogoče bi se pa znjim še kdaj dobile na pijački,pogovoru, še kdaj in še kdaj in tako naprej da bi se morda razvilo kaj več, saj konc koncev ste se z njim ujele takoj.Ampak ne,preprosto temu ne date toliko misli.Pač zgodilo se je.Prej morda pomislite, da čez nekaj tednov, bi se bilo pa fajn spet z njim dobiti ga ponovno zažurati in karkoli bo še noč prinesla.

Ostaneta v kontaktu, prijateljskem, nič kaj posebnega,kdaj pa kdaj omenita vajino noč,a nič ne začutiš,spet imaš v mislih pač bilo je.Ne da vam je vseeno, ampak preprosto...pač imele ste se super...a drugače, kot bi se imele z ljubljeno osebo.

 

Zdi se mi zanimivo,z (bodočo)ljubljeno osebo, ko sem prvič z njim se drug dan počutim malo  drugače, ko si dava prvič poljub mi je noro, ne neham misliti nanj,kar naprej ga hočem klicati,že sam objem je drugačen.Ne počuim se takoj čisto sproščeno,postopoma malo gledam do katere mere grem lahko...

Vse vzamem postopoma.Imam svoja načela.

Potem pa pride on....

Če pomislim je prav smešno...





objavil(-a): bubles ob 15:29 komentarjev (0) ogledov: 19




sobota, 14. april 2007

Kakorkoli se obrnem, mam rit zadaj



Končno. Služba, ki sem si jo želela. In sodelavec v pisarni. Ves resen, v obleki s kravato---Saj se kdaj tudi poheca, kar mi prav koristi, ker imamo trenutno kar precejšnjo gužvo. 

Doma pa ljubosumen fant, ki ga kar trga od nervoze. V svoji glavi si izmišlja zgodbe, ki so do konca nore in mi jih -še tople-servira.  Vmes pa jaz. Kaj mi je storiti? Nič. Počakajmo, dajmo času čas...priznam, da tudi sama kdaj malce sanjarim o sodelavcu, ampak to pri meni hitro mine. Začetno zanimanje pač, brez neke hude osnove, kaj šele nadaljevanja.

In končno. Kmalu bo ponedeljek. Da zjutraj vstane, se oblečem, mu dam lupčka, mi reče, kok sm opedenana in kok lepo dišim in za koga tako.

In zbežim. Pred njim, ki me z ljubosumjem brez osnove ubija in mi jemlje moč. V službo, kjer naredim svoje, rečemo besedo ali dve pri malici in že mine dan. In spat nazaj domov. K njemu, ki me bo vprašal, kje sem tako dolgo hodila. Spet brez osnove.

Danes je sobota. Šel je na nek sejem,kamor se meni ne da hodit. Raje čekiram net, jem čokolino, v HM bom šla in najbrž še h frizerju.

Pa tako naprej. 





objavil(-a): eleen ob 08:24 komentarjev (0) ogledov: 25




sobota, 14. april 2007

Prisotnost njega



Sem ga čutila. Njega, Vago. Vedela sem, da je v mestu. Ker mi je srce drugače bilo, sicer ne več hrepeneče. Bolj nostalgično, mogoče. Čutila sem njegov vonj v mestu, čeprav sem ravno en teden nazaj oprala majico z njegovim vonjem (po enem letu res ni bilo več njegovega vonja, si predstavljam). In vse to zato, ker želim naprej. Res želim. In zato ne mislim nanj več tako pogosto. Ampak, če nekdo reče ljubezen, je njegov vonj, njegova pojava, moj "filing" z njim še vedno prva asociacija. Ampak dejansko nanj mislim manj. Sem ga pa naenkrat začutila. Njegovo prisotnost.

Zato, ker potiho, ne da bi sama vedela (ja, najrajke se grem skrivalnice s sabo) še vedno sanjam o njegovih poljubih, še vedno čutim njegov dih in še vedno polzi njegova roka po mojem telesu. Ljubezen je njegov pogled tisti večer, pred vsemi izolirana sva stala. Gledala sva si v oči in okoli naju ni bilo drugega kot v njih zbrana duša. Ah, kako intenzivno. Tisti pogled me je oropal mesecev. In splačalo se je. Šeenkrat bi čutila vročo žerjavico pogleda.

Čutila sem njegov pogled. In odkar je zapustil mesto, čutim vsako njegovo vrnitev. Vedno znova vidim njegove oči, njihovo svetlobo tistega večera. Toploto čutim okoli srca. Prijetno je, domače. Kadar je v mestu.

Ampak to ni več njegovo mesto. Izbral si je drugo, večje, pristnejše. Mesto, ki je svetlobne milje daleč. In tam je (baje) našel, kar je iskal. Upam. Ker se drugače ni splačalo.

Vagi, v soboto, 14. 4. 2007: Dobrodošel, povratnik, v mojem mestu. Upam, da te je sprejelo, objelo in te napolnilo. Upam, da si vsrkal vsaj nekaj moje v nič poslane ljubezni, da si jo zaužil, kot je bilo mišljeno. Ni ti treba vedet, da je to moja ljubezen, samo prijetna naj ti bo. Ne želim ti budit spominov (ker drugače bi ti poslala mejl), želim ti samo prijetno bivanje.

Rada bi zadoščanje, a ga ne bom prosila, rada bi zaključek, a ga ne bom iskala, rada bi tebe, ampak sem opustila upanje. Ker ni dobro. Ker nisi pravi. Ker tako pač je. Kar ni argument.

Ne vzemi človeku upanja, mogoče je to vse, kar ima. (Sartre, se mi zdi). Jaz ti ga dajem, poklanjam. Upanje. Ker brez tebe niti upanje nima smisla. In to ti želim povedat. Brez tebe ne najdem smisla.

(ob 1.55)

Ampak ga iščem. Vstrajno.





objavil(-a): Nejas ob 01:55 komentarjev (0) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Dediščina



Ne bom pisala o materialni dediščini ... pisala bom o duhovni! Najprej, da nekaj razčistim: ves blog je napisan na podlagi mojega mnenja in nima nobene veze z nobeno religijo, dokazi, itd.

Kot nekateri na svetu tudi sama mislim, da je duša večna! In ta potuje skozi razna življenja z enim samim namenom .... da dojame bistvo! Nekatere bodo to potrebovale 15, druge 50, nekatere pa več kot 100 življenj - a vse pridejo na isti cilj! Ste se vprašali, zakaj smo sploh na tem svetu? Zato, da bi pripadali nekemu sistemu in se njemu podrejali ??? Ljudje se zadnja stoletja preveč ukvarjamo z materijo (Ok že res, da smo se prisiljeni ukvarjati s tem - pa vendar - mar moramo vedno govoriti, o avtomobilih, jahtah, hišah, cunjah,....) Ravno zaradi obsedenosti z materijo smo postali ljudje ljubosumni, sebični, škodljivi,... DOES THIS MAKES US HAPPY? Si s tem čistimo dušo? Nasprotno - še bolj si jo pacamo (ups, pa je šlo še ena možnost, da bi hitreje prišli do cilja, po gobe). Preden smo se "ponovno" rodili, nam je bila dana možnost vpogleda v prejšne življenje. Videli smo svoje uspehe in pa VIDELI smo napake, te so nas poslale nazaj v svet - da bi jih popravili! Duša je dobila novo možnost - dobila je telo (katerega uporablja kot orodje, da lahko biva v materiji). Se strinjam, da je 5 letniku to nemogoče dojeti, 15 letnemu ni mar za to, ker je takrat vse drugo bolj pomembno, .... ampak starejši ko je človek vedno bolj razmišlja - če ne drugega se sprašuje. Ali si vsak izmed nas lahko odgovori? Je sposoben sebe opazovati v različnih situacijah? Je sposoben razbrati svoje napake / lastnosti ... in jih potem uspešno odpraviti?

Ste kdaj pomislili, zakaj smo ravno v tem okolju, ravno med temi ljdmi, .... Zakaj moramo prenašati dobre in slabe lastnosti drugih ljudi okoli nas? Zakaj ravno moja mati tako reagira? Zakaj ravno moj bratec teži, zakaj mora ravno ta učiteljica tako zagreniti življenje, zakaj me ravno ta fant izkoristi, zakaj me ravno ta prijatelj objame, razveseli,  zakaj sem ravno v tej službi srečen, itd.... ZATO, DA SE IZUČIMO!   ZATO, DA SI PRIDOBIMO IZKUŠNJE!   ZATO, DA SAMI VIDIMO, KAKO SMO V PRETEKLOSTI DELOVALI! Vsi ti ljedje so z namenom v našem življenju .... vendar je od nas samih odvisno, kako bomo živeli, kako bomo delovali! Lahko se soočimo s svojo dediščino,  lahko se začnemo spreminjati, lahko se pričnemo pucati! Vse se prične z LJUBEZNIJO in sprejemanjem. Ko bomo nekomu privoščili namesto škodovali,... Ko bomo razumeli namesto obsojali,.... Ko bomo dajali namesto jemali,.... Takrat bomo dojeli, takrat bomo čutili, takrat bomo nagrajeni! Nagrajeni bomo s srečo .... posledično bomo pa dojeli, da smo se dvignili na višji nivo in s tem bili stopničko višje k večnosti !!!!

In s to mislijo želim vstopati v naslednje življenje - tako dediščino si želim prenesti naprej!





objavil(-a): lenca mi ob 00:51 komentarjev (3) ogledov: 15




petek, 13. april 2007

Moj prvi BLOG:)



Po nekaj tednih prebiranja vaših blogov sm se tudi jst odločla, da ga začnem pisat, da začnem deliti svoja čustva in razmišljanje z vami...

Hja, torej od srede sm po novem samska... to pomeni , da je bla to zame ena prelomnica in da bo treba vse začet na novo. Tko kot s pisanjem bloga. In glede na to, da je men prebolevanje lažje, če se nekomu izpovem... mi bo ful lažje, če bom svoja čustva 'zlivala' na comp (poleg vseh pogovorov s frendicami)...

No, naj bo za začetek tole vse. Bom naslednič kj bolj pametnega napisala.

Lep večer še naprej vsem ki to bereteSmile T3jcH





objavil(-a): T3jchY ob 22:54 komentarjev (0) ogledov: 36




petek, 13. april 2007

Moški, ah, larifari!!!



Dooolg vikend bo. Že vidim. Ne glede na to, a se bo vreme obdržalo a ne, bo vikend neskončen. Spet dva dni, ko ne bom vidla N1.

Včeraj smo pri meni imel službeno zabavo (tisti iz naše soseske). No, da skrajšam; baje me je cel cajt čekirou, kar ne bi bilo nič nenavadnega, glede na dolžino mojega dekolteja, mi je pa Sarma prisegla, da je bilo čekiranje splošno in sploh ne usmerjeno samo v moj dekolte. Zanimivo, sploh glede na to, da se mi to že ves čas zdi. Samo ni mi jasno, zakaj nekaj ne naredi, no, razen če ga res zanimam samo kot potencialni spolni partner. In če ga, upam, da se bo od mene nalezel kake spolne bolezni (upam, da sem samo prenašalec)! No, če se kaj zgodi. Oziroma, ko ... Smile

N2 naj mi pa še vsaj nekaj časa ne hodi pred oči! Mi gre na živce s svojimi pomanjševalnicami. Ker se počutim kot otrok pri dveh, ko me sprašuje, če sem zaspančkana. Ne, zaspana sem! Ker si dolgočasen!!! Tega mu seveda nisem rekla, sem si pa želela. In ja, je začutil.

Moja petkova žrtev se je včeraj oglasila. Pravzaprav me je klical najin skupni prijatelj (M), ki je tudi moj bivši ljubimec, in ki naju je predstavil. In je ta M menda delal precej veliko reklamo zame (ker sem, kot sem že omenila, jest "tko kul"Wink že preden sva se z J spoznala. No in včeraj sta oba prišla na obisk. Je bilo zanimivo, ker sem imela občutek, da M J-ju razlaga navodila za uporabo. Moški, ah, larifari! Precej smešno, sem se počutila kot "predmet, ki ne sme v nič". Ker sem "preveč kul, da bi bila sama". Ni pa pomislil, da sem sama zato, ker do sedaj še noben ni bil dost dober, an!?! Moški, mi ne bo jasno do konca življenja, kako lahko samski fant s katerim sem že nekaj časa v intimnem razmerju, s katerim sva bila celo par nekaj časa (sam kao nisva bila, ker se noben ni znal izjasnt v tistem trenutku), mrtvoladno izjavi, da sem jest pa kao najboljša! A se poslušaš, zakaj me pa potem nočeš (tukej ne gre zato, a jest hočem njega al ne, gre bolj za logiko)? Mislm!!!

Počasi se odvajam spogledovanja. OK, preresna izjava. Odvajam se spogledovanja s tipi, ki v štartu ne pridejo na mojo "Potencialen partner" listo. Mislim, vem, da niso ljudje taki, kot izgledajo na prvi pogled, ampak določen tip moškega mi je lahko privlačen, ampak mi gre na živce. In s takimi se ne spogledujem več. Sem se odločila, da ne potrebujem toliko potrditve.

Sedaj pa grem, da ujamem še zadnje žarke. Je bilo očitno res prelepo, da bi bilo res in se je vreme spomnilo, da je april. Muhe!

LP ...





objavil(-a): Nejas ob 16:00 komentarjev (0) ogledov: 17




petek, 13. april 2007

ljubim ga!





vcasih si zelim da bi mi moj dragi veckrat rekel da bi bil rad z mano in da ne bo sel s kolegi ven... ampak ce dobro pomislim si tega, da gre sam ven ubistvu zelo zelim.

rada sem zunaj s svojo druzbo, brez njega. ker se sprostim na drugacen nacin. tako sva se zmenila da greva v soboto vsak posebej ven. jaz v kranj on v ljubljano. mislim da bo itak vse kot ponavadi... on bo uzival tja do sestih zjutraj, ker mu samski kolega ne pusti domov. jaz pa bom uzivala do primerne ure (za lepoto je treba tud mal vec spat kot samo 3 ure). torej bom "zabavo" zapustila na vrhuncu, da mi ostane v dobrem spominu. Smile in potem ko pride jutro lepo vstanem spijem enormne kolicine vode in en lekadol da me glava niti ne zacne bolet pa sem kot nova, pripravljena za nove podvige. medtem ko moj dragi spije limonado se tablet niti ne pritakne. in potem me klice kako zelo ubogi je... sweety ... c c c kaj ga pa ponocujes in pijes muci? haha Wink

najbolj sexy se mi zdi ko ga vprasam ce ga je katera bejba "lepse" pogledala (ker vem da ga je. njegov najbolsi kolega je namrec samski in zato se gre ven, da se gleda bejbe). potem me vedno cudno pogleda pa hoce rect ne. nekak mu uspe izmuznt da ena je hotla ena z njim plesat. joj kok bi mu z veseljem tezila ce sta plesala pa bla bla bla... sam k nardi tok srckan obrazek pa tako milo me gleda da mu ne morem tezit. samo se mi zdi pa ful sexy k vem da je moj muc dober tip in da ni vsec samo meni Smile ampak tud drugim bejbam. rada imam tudi to, da vem, da sem priljubljena in da sem nekomu vsec. za potrditev tega, da nisem slaba bejba, vem vsakic ko grem ven in mi kaksen tip casti pijaco. pa brez grdih stvari in izsiljevanja on meni pijaco jaz njemu pijaco. ne maram ce mi kdo prevec casti! pa tud brez umazanih igric seveda.

rada imam mojega muc-a ... pravzaprav ne! ljubim ga!





objavil(-a): evilwoman ob 15:31 komentarjev (1) ogledov: 17




petek, 13. april 2007

Luna Loop





Eden mojih prvih obiskov... Sigurno eden najbolj zabavnih in vznemerljivh.

Tale moja Cvetka je sploh najboljsa faca in razume vse moje izraze na obrazu in vcasih nama res ni niti govorit treba... Sicer pa obe govoriva 80% prevec in naju to tudi v zivljenju tepe.
Ampak ta dogodek nama vedno prinese smeh... in to tak bujen.

Ker je bilo bolj betezno dezevno vreme sva rekli, da se zapeljeva malo naprej in greva setat okoli jezera.... no ne ravno okoli amapk ob jezeruWink Pa hodiva in razpravljava in se mava ok, seveda resujeva svet in vse najine probleme.

Prideva do nekega malega luna parka, ali nekaj v tem stilu. Kao za otroke. Pa nama je bilo kul in takoj grem in kupim zeton. Sli naj bi na neko gugalnico v kateri sta se ravno gugala dva otroka. Pomislili sva da itak ce lahko onedva lahko tudi midve... Ampak onedva pa nista odnehala, pa se gugata, pa seena voznja pa se ena... Ok mi rece Cvetka, itak je to prevec za najihe zelodcke, pa se cele sva upedenaneWink dej greva se tlele pelat... to ni tko hudo.

In res so bile neke tracnice, mal so sle gor pa dol (cca 0,5 m) in v sredini je bila neka zemlja in naj bi se okoli tega uizi voziliWink HA - at least we thougt soWinkWinkWink

 No ja midve sva bili celi lepi, vsaka svoje hlace na rob, pa stikle, pa ogromne torbice, k ise tut zapret vec ne dajo, not pa tok krame da bi boljsemu trgu delali resno konkureno, Cvetka pa s svezeopranimi in navitimi lasmi... U glevnem tipi topiSmile

Pa se ona usede not, se zapne, jaz pa zunaj berem navodila in mi je kar mal hecno da so v 4 jezikih, ker tle je samo in samo nemscina, zakaj bi oni to pisali se v anglescini pa francoscini pa u italijanscini???!!!??? In ona me ze klice, Heidi greemo! Sej ne, da je mela cas celo poslikat komandno plosco in tkoWink se ji pridruzim se jaz, se zapnem in pritisnem zeleni gumb, and off we go.

Potem po  IZ SINJEGA  NEBA NAJU OBRNE NA GLAVO hahahahahahahahahahahaha naenkrat je vse letelo okoli naju, fotoaparati, mobiteli, ocala, denarnice, kovanci. robcki, Cvetkini UREJENI lasje so bili taki kot jo priklopil na 220Wink, vse okoli je zvenketalo ker je ves stuff iz dveh ogrooomnih torbic pac gravitacijo ubogal.

Nama pa nic jasno... nic!

Seveda sva se zaceli dret kot dva k jih rezejo.... Seveda pred 3 minutami ni bilo tam nikogar, sedaj pa sva midve priklicali nekaj 10 ljudi (mislim da v celam casu nisem videla toliko ljudi skupaj v teh selih), no ta najina kabina se pocasi obrne - postopek isti, vs epade nazaj na naju, robcki, mobiteli, fotoaparati ocala in sploh vsa krama. Ok stanje se normalizira, se peljemo naprej in kabina spet da se bo prevrnila... O pa se ne bos.... Vztrajno pritiskam rdec gumb in zelo glasno in sedaj ze smeje se se odpeljeva prvi krog, narod naju gleda in valda jim ni nic jasno, midve pa se en krog - seveda varno in pravilno obrnjeni.

Koncno se voznja konca... izstopiva, se sesedeva pod bliznjo marelo in dve uri prihajava k sebi - smeha pa za izvoz.





objavil(-a): heidi ob 14:03 komentarjev (1) ogledov: 23




petek, 13. april 2007

Salsa



Končno sem se spotaknila ob otroka v sebi. Pa nisem v kakem peskovniku delala potičk, niti nisem z biciklom razbijala kolen. S sestro nisva lovili žab in nisem sanjarila o kavbojskih škornjih vinsko rdeče barve.
Po krasnem spletu naključij sem se spet znašala tam, kamor menda spadam. Vsaj moja babica trdi tako. In z njo se nikoli ne strinjam. Sploh kadar me sili, da moram pojesti celo porcijo ocvrtih kalamarov.
Tokrat pa moram priznati, da je imela prav. Spet sem plesala salso.
Če vam povem po resnici, se je vse zgodilo tako hitro, da je doma vse letelo po luftu. Piskri, čevlji, špageti, piščanec je tekal po kuhinji gor in dol, jaz pa na balkonu kadila in hitro ruknila en kozarec rdečega. Kdo bi si mislil, da bom imela tako tremo! Mogoče zato, ker sem šla brez soplesalca, a pri svojih 30 pa že znam sama hoditi. Ne vem.... pač neugodno mi je bilo. Če me ne bi bilo sram pred sodelavko, potem najbrž sploh ne bi šla. In pika. Bi že našla kak butast izgovor.
A včeraj mi ni ostalo kaj drugega kot da se odvlečem v BU-BO. Pa kako ime je to, sem se spraševala. A kot bube lezejo po plesišču gor in dol? Se zvijajo kot bube v tekili?
Hja, no, prav nič niso lezli, malo so se pa zvijali. Takole v bokih...
«Mambo, mambo...tri, štiri...sedem...«
Najprej smo vadili salsa korake pred ogledalom in bolj kot korakom sem posvečala pozornost svojim kratkim nogam v ogledalu. Pa gledam in gledam in sem zmeraj bolj nesrečna, dokler ne ugotovim, da tudi Postonjčan poleg mene zgleda kot pokveka. Ja, seveda, konveksna ogledala. Ali pa konkavna.
Ni važno! Glasba je začela šopat, mi pa v krogu...čop, čop, čop...menjava partnerja...veselo se nasmeješ, daš roko, poveš ime....se primeš pod roko in čop, čop, čop naprej v krogu in čez pol ure imaš petnajst novih prijateljev.
Vsak pleše po svoje. Eden malo bolj poskakuje, drugi spet jadra z rokami. Ampak vsi dišijo. Po mehčalcu in zelenem orbitu. Nobenega posiljevanja s sladkimi parfumi in potnimi rokami.
Res so prišli plesat.
Ali po lastni želji ali ga je punca za lase privlekla, ne vem. Ampak vsi so izgledali srečni. Z mano na čelu.
Vsakokrat, ko gremo ven sitnarim, da bi šla plesat. Ponavadi na koncu pristanem za šankom, medtem, ko vsi ostali unc, unc, punč, punč, čudno migajo z rokami in vrtijo izbuljene oči.
Zdaj mi za njih dol visi.
Ker jaz bom vsak četrtek pobasala plesne čeveljce in zavrtela svojo dušo po parketu. Tako kot nekoč. Obraz mogoče ne ob več tako gladek, bo pas srce ostalo mlado in nasmešek se bo ovil okrog glave.
Greš z mano?



objavil(-a): lisicamica ob 13:39 komentarjev (4) ogledov: 20




petek, 13. april 2007

...in zopet TEK



Tako, že v drugo smo opravili tek....je kr fino....počasi se privajamo en na drugega in predvsem tudi na sebe pri teku. Malo se še tipamo, ampak kr gre.

Bistvo vsega tega je, da si dogovorjen, da prideš in začneš....in včeraj se mi je porodila misel, da ne bi šla, da se mi ne da, da imam še toliko drugih obveznosti, da enostavno ne gre..... ITK.....ampak potem se 'prisiliš' in ti ni žal. Ker se v tisti malo manj kot uri teka, sprostiš, odmisliš in kasneje veliko lažje zaključiš vse obveznosti. In je fajn. 

Skratka zankrat smo na začetku in pričakovanja so predvsem realna....

Torej najtežje se je odpravit tečt, ko si tam ti nikoli ni žal...... se vidimo kje na kakšnem teku Smile

 





objavil(-a): BORKA ob 10:08 komentarjev (1) ogledov: 12




četrtek, 12. april 2007

Na rdeč podton kože gre rumen puder!



No pa sem se odpravla po nakupih. Napaka je bila že to, da sem si za ta opravek izbrala soboto. Pohitim u Muller. Vsakič si vzamem dovolj časa. Zanimivo mi je opazovati ljudi okoli sebe.

 

Najrajši pa trgovkam postavljam razna vprašanja. Najbolj zabavno je pa vsekakor v Mullerju. Seveda, če hočeš trgovko oz 'svetovalko' kaj vprašat jo moreš najprej najt, kar je bila mala iskalna akcija.

 

 

No ta dan sem iskala sebi primeren puder saj je bil že čas za zamenajvo starega. No in tako zmotim dve prodajalki ki vneto klepetata in komentirata svoje umetne nohte (vsaj tako se mi je zdelo).

 

No in ker sem glih iskala puder sem jo vprašala če mi lahko priporoči kakšen puder, za mastno kožo ki bi torej matiral.  In bistra glava, ki jo je ponosno nosilo okoli cca35 let staro anoreksično telo mi odgovori:''Ja pudrov, ki bi kožo matiralo pa ni. Kožo se matira z primerno podlago za puder.'' 

 

Mislim, da sem ostala kar z doprtimi usti. In nekaj je začela zlagat po bližnji polici in ker je vidla da predolgo časa izbiram svoje naslednje vprašanje, ki bi moralo bit v smislu:''kakšno podlago pa priporočate?'' je zginla dalje med police.

 

No pa sem našla naslednjo, ki je šla mimo in jo enako vprašala za pomoč..

 

In ko je končno določila da je podton moje kože roza, ker imam bolj rdeča lica, mi je začela naštevat nekaj pudrov in ko sem jo vprašala kakšen podton pudra bi mogla izbrat mi reče: ''Ja če imaš roza podton kože je najboljše izbrat rumen podton pudra, tako prekrijes svoj podton in nastane nevtralen izgled kože''

 

 ffff..... Ok ...  Ko je prodajalka odšla sem si izbrala puder Revlon with softflex za mastno kožo in si kupla podlago Clinique Dramatically Different Moisturizing Gel in šla dalje po nakupih..

 

Mislim da bo za danes kar dovolj zanimivosti...

 

p.s.: V teh dneh sem dobila email od nekega priznanega vizažista in med referencami je bilo slovensko podjetje Muller, ki naj bi pri njem izobraževalo svoje delavke.  Očitno predavanje ne špricajo samo srednješolci...





objavil(-a): cokolina ob 19:38 komentarjev (7) ogledov: 35




četrtek, 12. april 2007

Tko kul



Zadnje čase premišljujem, kako je možno, da me napačni tipi vzamejo preresno, pravi pa na kaj resnega v povezavi z mano niti ne pomislijo.

Se mi je že stokrat zgodil ... Kr en tip, ki mi je bil mogoše z levim (kratkovidnim) očesom simpatišen, ali pa je naletel name v času, ko sem bila reeeeeeeeeees horney, se po priložnostnem sexu zame čist zapali. In kliče in po šeenem ne hoče slišat da "... bom vsaj premislila ...". Al pa se mi zgodi, da mi je nekdo simpatičen, zabaven, prijazen, nežen ... pa ni "klik". Ampak on bi me slišal vsak dan, se z mano vsak dan dobil in je užaljen, ko mu povem, da nisem "njegova tamala" (itak ne razumem, kako mi lahko pri mojh 65 kg reče kdorkoli "tamala" - razen seveda, če sem vanj nesmrtno zaljubljrna). Al pa se pač z nekom srečaš po spletu okoliščin (... ga npr. uštopaš ...), greš z njim na pijačo, mu pa jasno in nedvoumno rečeš NE!, on pa še kar ...

In seveda druga plat medalje; nekdo ti je všeč, rad ga vidiš, vesel si, kadar ga srečaš, do njega si prijazen, ustrežljiv ... in on ne jebe. Al pa te sprejme za naj frendico (kar je hujše, kot če te prekolne!), zaveznico ... Al te pa posexa in je to to.

In sem premišljevala, kaj hudiča je narobe!!! Kako, da se to vedno zgodi? Zakaj imajo tipi vedno napačno predstavo o meni, zakaj svojo vlogo v mojem življenju vedno definirajo s čist druge pozicije, kot to storim sama. Kako je mogoče, da tip, ki ga zavrnem že 115 (brez pretiravanja) spet pokliče, nekdo, ki mi je pa všeč (in navadno se čist ujamem s takimi, nimam kakšnih komunikacijskih ovir) in se štekava, pa ne pokliče, ga ne zanimam v tem pogledu. In na koncu mi še reče, Joj N, ti si tolk uredu, zakaj niso vse ženske take!!!??? (in ja, to se mi je že večkrat zgodil). Naslednjič bom ... ne, res, naslednjič bom enga ... OK, naslednjič ne bom več TKO KUL!!!č





objavil(-a): Nejas ob 14:54 komentarjev (2) ogledov: 19




četrtek, 12. april 2007

DRUGI TEK



Evo ns tekačice, sm glih fotke na netu vidla in morm rečt da se mam prov fajn. Trener je super, zadnjič ko smo laufale je ful hitr minil in je prov družbica krasna...Danes ponovno tečemo na koseškem bajerju, že komaj čakam...Jedilnike sem že napisala da smo dobile, samo odkrito povedano, men ne gre glih kej preveč v slast..Je mal poremal testenin pa čokolade gor...Zajtrke kr uspešno pojem, pol se pa ustav...Je pa itk Floki reku, da nej se potrudmo pa probimo 4krat na dan jest...tko da vsaj to delam, če ne druzga. se bom dons bl pr teku potrudla pa bo...Če pbo pa še kkšna od vs divic pršla, bo pa še tok bolš ker hitrej mine...Pa ful se počutš pomembno, k tm vsi tečejo, zravn tebe pa 4 bejbike pa trener...res ns vsi gledajo, prov smešno je...No se pišemo

lep sončn pozdravčk





objavil(-a): theichi ob 13:43 komentarjev (0) ogledov: 19




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani