Pošlji prijateljuNazajDomov

torek, 30. september 2014

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

sreda, 18. april 2007

KONEC ŽIVLJENJA !!



'' Treščilo je, sredi Primorske je sredi poletja silovito treščilo in obležala je tam,
sredi razsute in zverižene pločevine, vsa lepa, vsa v svet in življenje zaljubljena,
vsa nedolžna, vsa bleda in vsa negibna. Bolečina njenih najbližjih, bolečina njenih
prijateljev je bila tako velika, tako močna, da je ni bilo mogoče prenašati.''

 

 

Minilo je dve leti odkar je imela prometno nesrečo. Stara je bila 18, vedno nasmejana, komaj je naredila izpit za avto. Vsem je bila vzor, bila je od vedno najlepša na šoli in vedno odličnjakinja. Imela je rada živali in vse ljudi. Končno je našla fanta...bla zaljubljena in srečna.. do tistega dneva..

 

V avtu je bila s fantom in v  križišču je 'izsilila' prednost NORCU, ki je po mestu vozil 80km/h, bil je pijan in nekaj ur prej je dobil prepoved vožnje, a vozu je dalje. Jaz takemu človeku pravim morilec in bi jim dala najstrožjo kazen..dosmrtno..

 

Zadel je v njen bok avta...avto je odneslo nekaj deset metrov..dosti časa je bila v komi.

 

Ko se je zbudila ni govorila, gledala je v prazno, ni razumela, ni se premikala..samo gledala je daleč stran..UJETA V LASTNO TELO..

 

Ko sem jo prvič obiskala v Ljubljani v bolnici  nisem mogla dihat..sama sebe sem sovražla, ker nisem mogla bit v sobi..kot otrok sem se na hodniku stisnila v kot in jokala in jokala in jokala... 

Ni več ona.. To ni ona.. kaj so ji naredili? Ostale kolegice so imele moč..se pogovarjat z njo..jaz sem samo gledala v prazno..in se spraševala zakaj..zakaj ona.. Zakj jaz zivim in zakaj je ona koncala tako? Najboljša je bila izmed vseh.. Niti ene osebe ne poznam da se ni z njo razumela al da je ni marala..In tako lepa je bla..njene oči kot morje..in kristalno beli zobje vedno za velikim nasmehom..

 

Vsi nam govorijo da bo boljše, da si bo opomogla..

 

Imela je rada PLESTENJAKA in tudi on se je potrudu in ji prišel v bolnico zapet...

 

Ni sprememb..

 

Vedno nas učijo da se vse zgodi z razlogom.. ampak po dveh letih jaz še vedno ne vidim razloga..ne vidim svetle točke..ne vidim nič... samo jeza.. vsak dan jeza..

 

Uničlo je življenje njeni mami, ki sta živeli sami skupaj in imeli samo ena drugo..uničlo je življenje njenemu fantu, ki je bil takrat z njo u avtu in je preživel 'brez praske'...

 

In naj mi še kdo reče da bog obstaja... In da naj v stvareh vidimo dobro... 





objavil(-a): cokolina ob 11:21 komentarjev (5) ogledov: 20




sreda, 18. april 2007

I feel good



I feel good, tanananana.....so good, so good,....

Danes dobim v roke tapravo diplomo. Meseci od zagovora so kar zleteli mimo mene, in dons ni nobene treme in razmišljanja ali se mi bo sredi predstavitve sesul računalnik, ali bom preprosto pozabila kaj vse moram povedat, danes je samo....dober občutek.  Pripravljena. V krilcu in štiklcah. Počutim se res dobro. Malo bolj resno, seveda saj sem že nekaj časa v novi, "resni" službi.

Komaj čakam, da vidim sošolce s faksa, da nazdravimo in se nasmejemo vsem našim prigodam tekom študija. Da vidim vse te spremembe,.... vem, da ni bil trud zaman. Že odštevam....

I feel so goooooooood.... Very Happy





objavil(-a): martinka ob 08:58 komentarjev (11) ogledov: 28




sreda, 18. april 2007

Ljubim te sonček moj, neskončno te ljubim



Nisem se hotela zaljubiti. Nisem hotla met nobenga več rada, dost sem mela vsega. Svojga srčka sem zaprla. Za vse. Razen za prijatelje. Super mi je bilo zunaj s prijatelji, na živce so mi šli vsi tipi, ki so hotli navezat stik z mano. "Kako ne razumejo pi... da se mi ne da, da nej grejo stran, da mi grejo na živce že sam k me gledajo...?", sem govorila. Moj srček je bi preprosto zaprt, zaklenjen. Na vratih mojga srčka stal napis: Do nadaljnega zaprto. In ravno takrat, si prišel ti. Tako nevsiljiv, dajal si mi malo po malo, vsak dan več. Dopisovanje 3 mesece, potem slika - "O fak??? A to si ti???" Kako si leeep! Božanski!! "Kaj je zdej to?? Zakaj mi srce tko utripa, zakaj me ščemi v trebuhu??", sem si govorila. Postal si mi dober prijatelj, nekdo, ki me razume, ki me spoštuje, ki ni vsiljiv, nekdo, ki me zna vedno nasmejati, mi polepšati dan. Živela sem za najine chate, za najine maile, za sms-e... Pozabila sem jest, pozabila sem pit, pozabila sem, da je ponoči treba spat, ker moram zjutraj v službo in tako prebedela ob računalniku celo noč, potem pa v službo. Vse to sem pozabila, odkar si vstopil v moj svet. Ne vem kam je šel tisti napis na vratih mojega srčka, da je do nadaljnega zaprto. Vrata so se vsak dan bolj odpirala, malo po malo.

Grem k bratrancu na obisk, daleč, 700 km. Peljem se mimo tvojega mesta, ki je od mene oddaljeno dobrih 500 km. Niti slutila nisem, da bodo te počitnice tako čudovite, tako usodne zame, zate, za NAJU...

Prišel si, da bi me videl. Oh kako so se mi tresla kolena, ko sem te čakala na postaji... Bratranec, ki je bil zraen, me butne pod rebra in reče: "Evo ga, tam je", jst pa: "O fak o fak, spet sem pozabila na vse, nisem vedla kje sem, bla sem v ekstazi tako norih občutkov, da.... Prišel si in objela sva se... Oooo kako noro te je bilo čutiti!!! Nisi bil le abeceda na moji tipkovnici, nisi bil le slika, bil si tukaj, iz mesa in krvi, tako lep, tako popoln...

Potem je sledilo leto, težko leto, a sladko ob enem - najino videvanje in potovanje, vsakič dobrih 500 km. Enkrat ti, enkrat jaz. Kako težko je bilo vsakič, ko sva se morala ločiti, ko sem morala sama zaspati... Ah...

Spet sva tu, skupaj, prišel si k meni. Imava se noro... Vse je tako popolno... Potem, za piko na i, pa me še bolj popolno zasnubiš... Ne morem verjeti, mislm, da sanjam, norim od sreče, v meni divja vihar... Zdaj sva skupaj že tretje leto, praznovala pa bova drugo obletnico poroke... Vse je še vedno tako popolno, ti, moj sonček, ti si tako popoln. Jaz sem popolna, zaradi tebe. Zaradi vsega kar mi daješ, zaradi vsega, kar ti dajem jaz... Ljubim te sonček moj, vsak dan bolj in bolj. Si moj sonček sredi nevihte, ki me pogreje in posuši dež, ki mi lije iz oči, ko sem žalostna. Si moj sonček, ki mi vedno privabi nasmeh na obraz... Ljubim te, neskončno te ljubim. Hvala za vse, hvala za trenutek, ko si kliknil moj nick in me ogovoril... Hvala za tvojo vztrajnost in vzpodbudo, da bo vse ok, da se takšne stvari ne dogajajo samo v pravljicah. Vedno ti bom stala ob strani, tako kot ti meni. Presrečna sem, ker se bom lahko postarala ob človeku kot si ti. Presrečna sem, ker vem, da me nikoli ne bo strah. Ker si ti tu. Komaj čakam, da najino ljubezen spleteva še v eno prelepo bitjece, ki ga bova podarila svetu in ki bo polno ljubezni, tako kot midva in ki bo to ljubezen širilo naprej in ki bo dokaz, da lepe stvari niso samo v pravljicah.

 

Ljubim te za vedno sonček moj. OSZ(ti že veš kaj to pomeni, če pa kdaj zgubiva spomin, lahko pogledava na prstane Smile)

 STZ





objavil(-a): Lana23 ob 08:53 komentarjev (5) ogledov: 55




sreda, 18. april 2007

Bobne prosim :)



no pa da še jaz sporočim rezultate...

... včeraj je minilo natanko 14 dni odkar sem se  pričela mazati s "čudežno" kremo Elancyl Lipo - reducteur... rezultati so me resnično presenetili... pa da na kratko malo opišem in prikažem rezultate... mazala sem si samo ritko in stegna...

 

... 4. aprila je bil moj prvi dan mazanja in pred tem sem si izmerila obseg stegna... tik pod ritko saj je bilo tam največ pomarančaste kože... obseg je bil 64 cm... me je kar glava zapekla Smile...

 

... in sedaj po 14 dneh je bil moj obseg.... tananana bobne prosim.... 62,5 cm na istem delu... se pravi se mi je obseg zmanjšal za 1,5 cm...

 

... koža je veliko bolj gladka in manj pomarančasta... 

 

... sedaj bom šla pa še v boj z mazanjem na predelu trebuha... sporočim rezultate...

 

... ampak sem tako noro vesela kar smeji se mi....

juhu juhu juhu 

juhu juhu juhu 





objavil(-a): zvezda ob 08:13 komentarjev (1) ogledov: 25




torek, 17. april 2007

minus 1cm



Sej ne morem verjet. Najbrž sem narobe merila. AMPAK JEST MAM 1 (EN CEL) CM MANJ V STEGENČKIH!!!!

 

Joj, še mal pa me bo pobral! Mr. Green

Danes zjutraj se, ker je en teden odkar sem se začela mazat - pozor, mazat, ne masirat - in je dejansko 1cm manj v stegnih. Merim si desnega Very Happy

In po nežnem mazanju vsako jutro (sedaj si mažem in stegna in ritko in trebuh.. tega čudežnega mazila pa sem porabila.. ma, niti tretjine)..

Koža je čudovito mehka, sedaj je še učinek. Ma, meni se je dan kar lepo začel.

 

Aja, mora povedat, da nisem trenutno na nobeni dieti.. za telovadbo zadnje čase nisem imela časa.. razen za jahanje.. pa še to le 2-4 ure na teden.. skratka, nekako ne spreminjam vseh navad.. da vidim, ali tudi že krema sama po sebi deluje.

 

A sem že povedala, da se mi smeji?? Very Happy

 

Jupijeje jupi jupi jeeeee

jupijeje jupi jupi jeeeeee

jupujeje jupi jupi jejeeee

jupi jupi jeje jupi jupi jeeeeee

 

Very HappyVery HappyVery HappyVery Happy





objavil(-a): mashika ob 12:23 komentarjev (10) ogledov: 17




torek, 17. april 2007

25 ur energije



Včasih si želim, da bi dan imel 25 ur. Naprimer včeraj. Po enajstih urah dela (in s ponosom izjavljam: v visokih petah - sexi!Wink) sem se peš odpravila domov (40 min.) in se po obisku, čveku, čikih in jointu še učila!!! A nisem jest zakon. Tale pomlad mi daje res velik energije. Je pa res, da bi z veseljem delala še kaki dve uri in pol (če bi vedla, da lahko potem približno ene tolk časa spim, kar je pa v 24 in 25 urah nemogoče), ker v enajstih urah nisem prišla kaj dalj kot malo čez polovico načrtovanega. Nima veze, danes bomo not prnesli.

In kaj mi daje tako energijo? Jah, spogledovanje. Preden je v pisarno prišel delat N1, sem po vsakem "terenskem delu" odšla na kosilo, pijačo, karkoli, da sem malo zavlačevala z vrnitvijo, sedaj pa se vrnem kmalu tudi zato, ker kuham kosilo (v pisarni, za sodelavce, včasih pa kdo od njih skuha) in ker se seveda veselim, da ga vidim. In mi je prijetno, tako zelo, da sem v službi hitreje, kar pa še ne pomeni, da dalj časa delam, ker on odhaja dokaj zgodaj.

Se oglasim še kasneje (če bo kaj za napisat), zdaj pa me kliče delo! JUPI!





objavil(-a): Nejas ob 11:02 komentarjev (1) ogledov: 19




ponedeljek, 16. april 2007

Ker veš, da te ljubim, igraš se z menoj



Ljubezen je nekaj najlepšega v našem življenju, nekaj, kar daje našemu življenju smisel. Vsakdo si želi spoznati idealno, pravo ljubezen v življenju, a mislim, da take ljubezni ni. Saj idealni moški ne obstaja, obstajajo pa bolj ali manj dobri približki idealu.

Težko najdeš nekoga, ki te bo cenil, spoštoval za tisto, kar si in te ljubil z vsemi napakami. Navadno se počutimo v ljubezni prevarane, saj dajemo več, kot nam ljubljena oseba vrača. V vsakem odnosu nekdo prevladuje in ljubi bolj, kot to dobi povrnjeno.

Predvsem moški so znani po tem, da se z ženskami le igrajo. Potem pa lepega dne oddidejo z drugo. Minejo jih vsa čustva. Čisto vseeno jim je za nas. Pustijo nas zlomljene, čisto na tleh in psihično razklane. Nato mine precej časa, da si opomoremo, zacelimo rane in smo pripravljene znova ljubiti.

Mislim, da ženske bolj ljubijo kot moški. Morda zato, ker smo bolj čustvene. Bolj smo navezane na osebo, ki jo ljubimo. Težko pozabimo nekoga, kin am je pomenil vse in za katerega smo bile pripravljene storiti ali žrtvovati vse, čeprav si morda ta oseba naše ljubezni ni niti zaslužila.

Ko nekomu uspe zlomiti naše srce, postanemo manj zaupljive do drugih. Preden se noro zaljubimo v “prince na belem konju”, ga moramo dobro spoznati in realno oceniti, če je naše ljubezni sploh vreden. Vendar, ko smo zaljubljeni mislimo s srcem in ne z glavo.

Marsikatera solza bi nam bila prihranjena, če bi včasih poslušale tudi lastno pamet in razum. Če nam kdo ljubezni ne vrača, skušajmo to razumeti. Morda srečamo kje koga, ki ga bomo ljubile še bolj in ki nam bo ljubezen znal vračati.

Hudo je biti nesrečno zaljubljen. Vsakdo je včasih razočaran nad ljubeznijo. Vendar nas tudi vsak poraz nekaj nauči in pripravljeni smo nadaljevati pot do cilja. Vsaka zaljubljenost enkrat mine. Ljubezen je potrebno negovati kot cvetlico, ki brez vode ovene.

Tisti, ki ga ljubimo nam mora biti tudi iskren prijatelj in zaupnik, saj le tako lahko živimo v harmoniji z njim in z vsem svetom. Če nam uspe združiti ljubezen s prijateljstvom, imamo raj na zemlji. Vendar je takih ljudi zelo malo. Veliko ljubezni se konča tragično.

V današnjem času so razveze zelo pogoste. Žrtve neuspelih zvez in zlaganih ljubezni so otroci. V življenju ne smemo nikoli obupati! Za dežjem vedno posije sonce. Življenje je polno vzponov in padcev. Verjeti in zaupati moramo sebi. Spoštovati moramo samega sebe. Najprej moramo imeti radi sebe, šele nato nas bodo ljubili tudi drugi. Morda nekoč spoznamo tudi idealno ljubezen?





objavil(-a): mačka7 ob 23:15 komentarjev (3) ogledov: 47




ponedeljek, 16. april 2007

Petek 13.



Pred prbl. 10 leti se je petek 13. izkazal za resnično slab dan. Tistega dne so bratu vdrli v avto. Vendar to ni bil najhujši dogodek, ki se je takrat pripetil. Isti dan je namreč poginila naša mlada žrebička Venera, ki se je zaradi spleta okoliščin zavozlala v vrvico, s katero je bila privezana njena mama, ki jo je hotela rešiti in še bolj vlekla (konju možgani pač ne delujejo po logiki, da če bolj zateguješ bolj boli...)

Lahko si predstavljate, da je bila ta tragična smrt tragedija za vso družino, saj je bila Venera naša prva, težko pričakobana žrebička...

Od takrat naprej se je petek 13. pri meni zapisal, kot dan, na katerega se ne mora zgoditi popolnoma nič dobrega...

Ali pač?

13. april 2007, petek.

Zjutraj sem se zbudila in odhitela na ustni izpit... In... Zgodil se je čudež... Izpit (za katerega sem bila prepričana, da ga spet ne bom naredila - že 3.!!!) sem pisala pozitivno in čakal me je še ustni zagovor, ki sem ga (po eni uri mučenja in pranja možganov, tako da na koncu nisem znala več zračunati niti, koliko je 4 na 3 potenco...) uspešno opravila.

Ja, to je še zadnji pogoj, ki mi je omejeval vpis v 2. letnik, tako, da... VAU, sploh ne morm verjeti.... Čakajo me najdaljše počitnice v mojem življenju. Do oktobra sem brez skrbi glede faksa... Vau, čudeži se res dogajajo! In To na petek 13.

Kako naprej? Kaj početi sedaj?

Lepo po vrsti. Nobenih drastičnih načrtov. En teden toplic, en teden obiska evropske prestolnice, potem nazaj v Lj, kjer bom služila denarčke, da jo potem še kam popiham...

Kar naenkret se mi zdi svet, kot iz pravljice...

Hvala, petek 13.!





objavil(-a): Bakterija ob 13:41 komentarjev (0) ogledov: 21




nedelja, 15. april 2007

Zakaj ne maram hrčkov



Prezgodaj smo odrinili. Tile jutranji podvigi me ubijajo. Ne samo to, da sem pozabila doma pol toalete (pa tako sem želela biti lepa), v jutranji zadetosti sem pozabila tudi na to, da sem prejšnji dan cel popoldanski šiht preživela v letanju za kopalkami in na koncu kupila nek približek, ki temu sploh ni podoben. No, še vseeno boljše, kot tiste od lani, ki sem jih seveda vzela s sabo. Zabijalček


Začelo se je, ko smo hoteli najti nek kulturni center, kjer naj bi se odvijali naši classi in večerni event. Vprašam prvega hrčka, če morda ve, kje je to. Seveda ve, dvakrat ljevo, pa boš tam. No, dvakrat ljevo smo našli trafiko, kjer nam godpodočna mična pove, da je naš kulturni cjentar pa v obratno smer, dvakrat desno. Pa smo bili spet tam, kjer smo začeli. Zaenkrat smo se še smejali, Janezi naivni. Potencialno kandidatko zopet pobaramo..., pa nas napizdi da "ne zna", še predno smo do konca povedali, kaj bi sploh radi.
Whatever, smo šli na eno pivo, odločeni, da počakamo Lesenkota, ki bojda ve, za katerim vogalom trikrat ljevo je opevana bajturina.

"Jedno pivo, molim." Pravi, da ne razume. Potrudim se vključiti naglasak, pa mu potegne. Zamišljen Hočem Karlovačko, pa mi prinese Ožujsko, kreten. Dobra volja me počasi popušča, sploh kasneje, ko namesto Karlovačkega spet dobim kar eno scalino, ki še Unionu ne more konkurirati. Saj nočem posploševati, ampak vedno naletim na tistih 90% kretenov in debilov, ki so sramota lastnemu narodu. Sad


Event je uspel. Normalno, če ga je vodil Švicar. Rolling Eyes Počasi se odpravljamo domov...
In kaj je najslabše, kar se ti lahko zgodi na poti? Da ti crkne avto. Kaj pa je še hujše od tega? Da se ti to zgodi na Hrvaškem! Eno uro smo letali gor in dol po Poreču, prosili za kable, pa nič. Ali jih niso imeli ali pa jih niso hoteli dati. duh
Potem pa se odpre nebo in pred nami stoji model, ki sprašuje, če lahko kako pomaga. jaw Sploh ne morem verjeti! Ugotovi, da imamo tam pri akumulatorju vse narobe zvezano (svašta, pa človek misli, da če gre s tipi na morje, da bo tehnika štimala, ja malo morgen, glavno, da "znajo" vse sami poštimat), na koncu se še odpelje do črpalke, kupi kable in nas še povabi domov, kjer bo preveril, če se akumulator napaja. jaw Ne me vprašati kaj točno je tisto, kar je crknilo, u glavnem, crknilo je.
Pa mi pravi kolega, vidiš Talulah, pa le niso vsi hrčki slabi... in posujem se s pepelom. Sram me je Kako ironično, ko beseda da besedo in ugotovimo, da je model Bosanac Mr. Green , priselil se je dva meseca nazaj, očitno ga hrčeklandija še ni pokvarila. No, pa sem že skoraj spremenila mnenje... Rolling Eyes

Počasi in previdno peljemo rodni grudi nasproti. Vmes se še parkrat ustavimo sredi ceste, ker hrčki so carji, vam rečem! Nema veze kdaj, kje, kako in zakaj, se oni spravijo prehitevati. Kljub temu, da se ustaviš sredi svojega pasu, zapeljejo na svojega šele pol metra preden se zabijejo v tvoj avto. Retardiranci. Da niti ne omenjam cest, slabših od tele naše vaške, potem pa kar naenkrat PUF, cestnina! Surprised A se hecate al kaj? A to so procenti za staro mamo, ki na bankini prodaja domaĆe? Ma, za popizdit, vam rečem. 400 tolarjev za 100 metrov makadama!  duh

Na meji nič novega. Pred nami trije avtomobili, čakamo pa pol ure. Pasuše gleda še nadaljnih 15 minut, očitno se ne more nagledati tistih par zvezdic, ki se svetijo z njega. Kar dobro ga poglej, si mislim, ga še nekaj časa ne boš videl. SadIn gremo. Med zelene hribe in doline, ceste z asfaltom in normalne voznike. Direkt v prvo picerijo, kjer se pici reče PICA.


A bo referendum? Jaz bom proti. Zanalašč. Pamti pa vrati. Ako ti ne voliš mene, ni ja ne volim tebe. Črno oko

Simpl, k burek. Cool



objavil(-a): Talulah ob 19:23 komentarjev (6) ogledov: 23




nedelja, 15. april 2007

my "night life"



hm... ta 2 tedna je malček zamrlo... ampak se že stabilizira. pač nisem imela časa da bi mislila na nočne aktivnosti ker sem se v enem tednu mogla odelit od staršev na svoje. ampak vmes je ravno tko pasalo mal sprostitve. Wink in tko pač je... življenje gre naprej in jaz z njim. zdaj pa še lažje ker nihče več ne nadzoruje kdo se zadržuje pri meni ali pa pri komu se zadržujem sama Smile in moram priznat da mi tko popolnoma ustreza. in mojemu "moškemu" (misli si kateremu) ravno tko. nikogar več ni da bi nazoroval in poročal prihode in čase odhodov iz mojega ali njegovega stanovanja. pa ne samo njegovega Very Happy

bolj "konkretne" zadeve? hmmm... odvisno s kom... nelatere se lahko vse pove nekater pa je bolje da ostanejo zame... ena izmed takšnih bi lahko bila takšna da mi je vedno v dodatni užitek če me nekdo med "delom" gleda. in teh ni malo glede na to da si moj slovak deli stanovanje še z 7 ljudmi. ki jih njegovo početje nič ne moti. le včasih podajo kakšen komentar glede najine "prevelike aktivnosti in domišlije", pa najsibodi to v spalnici, kopalnici, balkonu ali pa še kje... to sploh ni problem Embarassed   je moški ki ve kako ustreči ženski in najprej misli nanjo šele nato nase... Smile

kaj pa moj "oči"? hja... on je pa popolnoma drugačen. je moški ki v sexu išče zadovoljitev samo zase, nikakor pa ne za partnerko čeprav se nekoliko tudi trudi... ampak mi ravno tko ustreza. grob, direkten, zahteven in vedno dobi tisto kar se mu zahoče, ne glede na "ugovore"... in ni mu do ničesar drugega kot do užitka in sprostitve.

 

kaj bi si želela več? Very Happy Very Happy Very Happy  





objavil(-a): allany ob 18:43 komentarjev (1) ogledov: 21




nedelja, 15. april 2007

Flirt



in kaj se zgodi ko si tok pra**ca in flirtas s tipom k ma bejbo v narocju? ta bejba vsa anorexicna se je zacela obnasat k da bi se z njenim tipom ze skor porocila. vsa penasta se je pred lokalom drla nanga in krilila z rokami po zraku. on pa nic ... gledal jo je k da je to slisal ze veckrat (khm... sj najbrz je). revez se mi je tolk zasmilil da pol, ko je njegova zadircna anorexicarka odvihrala bogvekam, sem sla do njega in mu lepo povedala vse tko kakor mora bit. like da je vse v najlepsem redu, da nism nic slabga hotla. pa lepo sm mu rekla da je se zmer ful sexypilen kakor je bil vcasih. sam d ma on zj punco pa jst tipa in da preprosto ne gre... in ko sem se mu tko izpovedvala, mi je reku da se pac ni mogu upret meni, mojim pogledom... ulala sem si misnla sj se ti tud jst nebi upirala ce bi bla samska ... o jaaaaa Very Happy  kok se mi sekiramo zarad tipou ... pa sj sva se sam mal gledala Wink zavoljo starih casov ...



objavil(-a): evilwoman ob 10:56 komentarjev (5) ogledov: 24




nedelja, 15. april 2007

Foursome



Včeraj sem spal s tremi dekleti hkrati. Bilo je zelo tesno.



objavil(-a): megafotr ob 10:42 komentarjev (9) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Mravljinci v ritki



Slab teden po začetku sodelovanja v skupini poskusnih zajčkov za anticelulitno kremo, moja ritka še vedno ne bo migala po pistah modnih revij Victoria's Secret. Kar pa še ne pomeni, da krema nima nikakršnega pozitivnega učinka. Prvi je vsekakor občutek mravljincev po vsakem nanosu, kar me nehote opomni na občutek po...hmmm...prepuščam vaši domišljiji Mr. Green . Kar pa je še bolj pozitivno, je psihični vpliv jutranjega premetavanja celulita v upanju, da čudežno izpuhti - daje mi namreč zagon, da zopet začnem nekaj aktivneje početi, da bo moj cilj ritke Viktorijinega angelčka dosežen. Še cel dan iščem načine, kako dobiti nazaj mojo gimnazijsko napeto zadnjico še do mojega prvega pojava v kopalkah junija na plažah Afrike. No pa nazaj k temu čudežnemu "napoju". Dozdeva se mi, da dejansko nekoliko izboljšuje površinsko stanje moje zadnjice. Mogoče gre le za moj optimizem - kaj več vam bom lahko povedala, ko mineta ta dva tedna optimističnega ogledovanja in stiskanja mišic pred ogledalom. Vi pa tačas pridno držite pesti.





objavil(-a): Shapa ob 22:33 komentarjev (1) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Adijo in hvala



Adijo in hvala!

Hvala ti za vse tako dobro kot slabo, ker če mi ne bi dal vsega kar si mi dal in če me nebi prizadel kot si me takrat, nebi jaz nikoli bila to kar sem zdaj in ne bi verjetno nikoli bila tako močna in zanesljiva oseba kot sem zdaj. Naučil si me kozjih molitvic in pokazal si mi nek nov svet, ki zame prej ni obstajal. Vsi mi pravijo kako si mu lahko hvaležna? Preprosto, z vsako solzo, ki si mi jo zadal sem jaz zdaj močnejša, z vsako neprespano nočjo sem pametnejša in z vsakim vprašanjem Zakaj? sem previdnejša, ker s tabo sem odkrila pekel in nebesa in takih občutkov nebom nikoli nikjer več odkrila pri nikomer in nikjer-hvala bogu.

Hvala ti da si mi pokazal kaj je prav in kaj ni da sem zdaj lahko srečna in živim svoje življenje tako kot hočem jaz in se veselim vsakega dneva znova in znova.

Adijo dragi bodi srečen!

 





objavil(-a): Majchy ob 18:06 komentarjev (3) ogledov: 21




sobota, 14. april 2007

Čudo tehnike...my ass!



Moj dragi ima zelo lepo navado, ki mi je ljuba že od samega začetka najinega skupnega potovanja, če lahko tako imenujem to, kar imava. Pravzaprav je ta navada na drugem mestu najbolj prikupnih navad mojega izbranca. Oziroma, če povem po resnici, si deli prvo mesto z navado, da nepričakovano piše prikupne, ljubeče, vzpodbudne, pisane in pozitivne post-it listke in jih potem lepi na najbolj nepriakovana mesta. Ta navada je, da mi pošilja sms-e. Včasih dolge, zabavne, spet drugič kratke, a zelo pomenljive. Tu in tam dobim celo kak MMS s slikico kake luškane živalice, za katero ve, da jo obožujem. Čeprav večkrat berem o domnevni moški fobiji pred sms komunikacijo, lahko z gotovostjo trdim, da moj moški ne kaže simptov...oziroma jih ni kazal...do nedavnega.

Zadnje dni sem začutila, da v mojem življenju nekaj manjka. Nisem mogla takoj ugotoviti kaj naj bi to bilo, saj vse teče po ustaljenih in pravih tirnicah. Kaj je torej drugače? Ko začnem malo pospravljati po podstrešju se moj pogled nenadoma zapiči v mobilni telefon. Seveda! Vsak dan dobim manj sms-ov, kot sem jih dobivala prej. In takoj za tem pride tudi spozanje kdo jih je nehal pošiljati. Moj fant. In ker ženski um funkcionira na nek točno določen način, sploh v času PMS, se mi začnejo v glavi vrteti neljube podobe. Planem po telefonu in ga pokličem. Številka trenutno ni dosegljiva. To poslušam v zadnjem mesecu neprestano ali pa njegov glas, ki pravi:"Zmanjkalo mi bo bat..." in potem tisti dobro znani stavek o nedosegljivosti...Hm. Kaj za vraga se dogaja?

Najprej grem seveda skozi vse najbolj črne scenarije in ugotovim, da je pravzaprav najina zveza enako čudovita, kot ponavadi, le komunikacije preko mobitela je veliko manj. Manj je sms-ev, man pogovorov, saj se jih večina konča z:"Zmanjkalo mi bo...". Enigma...dokler začetka tega čudnega vedenja ne umestim časovno in ugotovim, da sovpada z datumom, ko si je dragi umislil zadnje Nokiino najbolj prestižno dognanje. Tudi sama sem jo imela nekaj časa, a sem jo hitro zamenjala in še zdaj ima izkušnja z njo grenak priokus. Zadevica je sicer mala, lepa, pregrešno draga ampak totalno zanič! Ima baterijo, ki ne zdrži niti enega dneva, zato so priližili kar dve. Ker pa telefoniramo malce več, seveda obeh baterij zmanjka vsak dan. Funkcije so bolj ali manj klasične, tistih nadstardandnih pa tako ali tako ne uporablja nihče. Tipke na tipkovnici so majhne in sila nepraktične za pisanje sms. Največje čudo tehnike je pravzaprav bolj za gledati, kot za uporabljati.

In po temeljitem pogovoru z ljubljeno osebo, sva oba ugotovila, da na srečo ni drugega krivca za pomanjkanje komunikacije, kot je finski biser. Prav ta biser, ki bi naj bil najbolj dovršen, odličen oh-in-sploh zdaj uničevalno deluje na to, kar sva gradila nekaj let...zato ga bomo po hitrem postopku zamenjali!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:56 komentarjev (1) ogledov: 22




sobota, 14. april 2007

Harmonija večera





Sprehajali sva se po še toplem od sonca asvaltu. Bilo je zvečer. Daleč stran na drugi strain obale so v lučkah žarele Benetke. V zraku je mrgolelo majhnih mušic in komarji so kot ponavadi, ob toplih poletnih večerih, iskali nove žrtve. Brezciljno sva hodili in se pogovarjali. Pod nogami so skakale žabice in nama delale družbo. Malo pred začetkom makadamske ceste sva zaslišali lajež, nič kaj preveč prijaznega psa, zato sva raje odšli nazaj proti naši vili.

Daša je zelo zanimivo dekle, je pametna in precej zrela za svojih devetnajst let. Takrat sva se šele spoznali, a sva se dobro ujeli. Na poti proti vili mi je pripovedovala o tem, kako zelo pogreša svojo nekdanjo družbo iz Dobrne. Študira ekonomijo v Ljubljani in gre domov le redkokdaj, ob vikendih. Po njenem opisu so se mi zdeli zamnimivi in presenetila me je z vprašanjem, kaj če bi šla čez nekaj dni po Savudriji z njo v Strunjan in spoznala del Dobrniške družbe. Takoj sem bila za to in z lahkoto sva za dovoljenje prepričali moje starše. V Strunjan naj bi šli za en dober dan, iz sobote na nedeljo, saj je Daša čez počitnice delala na loteriji. Do Kopra sva potovali z vlakom. V Kamniku so se k nama prisedli neki fantje. Nisva se jim pustili motiti. Dokler ni začel eden izmed njih igrati na kitaro in naju je z igranjem popolnoma očaral. Čez čas smo se zapletli v pogovor. Nobeden ni bil vizuelno dober, prav vseh pet pa je bilo izjemno simpatičnih.

V Portorožu smo se razšli in povabili so naju, da se jim kasneje pridruživa. Izmučeni od poti po vročini in težke prtljage sva pripešačili do Strunjana. Na recepciji sva izvedeli, da so se Dobrčani ed dan prej odjavili iz campa. Spalne vreče so pametna stvar, če te nekdo pusti na cedilu. Po ledeni pijači sva se”oborožili” za na kopanje. Plavanje naju je utrudilo in sestradalo, zato sva si v bližnji restavraciji privoščili kalamare. Potem sva se odločili, da greva z vso prtljago na Belvo, kjer naj bi bili Kamničani. Do Belve je bilo več kot eno uro hoje. Ko sva končno pripešačili do cilja, sva našli prazno mizo, si naročili hladno pijačo in odpočili. Na Belvinem plesišču sva opazovali ljudi in se prav zabavali. Nekateri so bili nekaj posebnega. Čez čas sva se naveličali in odnesli vso prtljago do recepcije in šli dosti “lažje” dalje. Sedeli sva v bližini mini golf parka, se pogovarjali in opazovali nebo posuto z zvezdami. Bilo je zelo lepo. Na koncu sva se odločili, da greva pogledati na plažo. Do plaže sva se dobro nahodili, predno sva jo našli. Med cello množico ljudi sva zagledali tudi dva znana Kamničana. Odšli sva k njim. Pogovarjali smo se sedeč na spalnih vrečah. Vseh pet si je občasno izmenjavalo kitaro. Najmlajši in najbolj zgovoren Andrej nas je držal vse pokonci. Vladalo je čudovito vzdušje.

Nežni zvoki kitare v sožitju z valovanjem morja in petju čričkov, na nebu je bilo polno zvezd. Bilo je nepozabno.

Ps: Nazajgrede sva šli na štop. Ustavil je en norec iz Krškega. Vozil je tako noro divje, da sem na momente gledala z belim, mi je zaupala Daša kasneje. Na pijači v Ljubljani mi je ta norec rekel, da bi me rad še kdaj videl. Kmalu bi mu rekla, da bi rada bila živa.






objavil(-a): mačka7 ob 16:30 komentarjev (0) ogledov: 29




sobota, 14. april 2007

Bubles filozofira po svoje o ''posebnih'' moških



Obstajajo moški, zaradi katerih vsa tvoja načela sploh ne obstajajo.

Se vam je že zgodilo, da ste enkrat enega spoznale, naslednjič ko ste ga vidile ,preden ste se sploh zavedale, ste z njim počele stvari ki jih drugače ne. In ob tem ste se počutile fenomenalno,prav tako naslednji dan in naslednji in naslednji...?

Že ko ste prvič segle v njegovo roko,da ste se predstavile, ste začutile energijo,posebno energijo...sproščujočo energijo,zabavno,iskrivo,iskreno a vsekakor sproščeno.Ob njem takoj od prvega trnutka ni napetosti, zadržanosti...

Po noči brez načel, se ne počutite čudno, še naprej se obnašate normalno, kot da bi bile s to osebo že 100 let.Pred nočjo,ponoči,ter po noči niste pomislile na kakšno drugo osebo,ki vas je ''mučila'' prejšnji ali celo isti dan.

Bile ste ve.Brez misli.

 

A potem, ko se poslovita, sprva pomislite kako zelo ste uživale v njegovi družbi tako kot v burni noči, a nekako ne pomislite na kaj več, ne pomislite na to, da mogoče bi se pa znjim še kdaj dobile na pijački,pogovoru, še kdaj in še kdaj in tako naprej da bi se morda razvilo kaj več, saj konc koncev ste se z njim ujele takoj.Ampak ne,preprosto temu ne date toliko misli.Pač zgodilo se je.Prej morda pomislite, da čez nekaj tednov, bi se bilo pa fajn spet z njim dobiti ga ponovno zažurati in karkoli bo še noč prinesla.

Ostaneta v kontaktu, prijateljskem, nič kaj posebnega,kdaj pa kdaj omenita vajino noč,a nič ne začutiš,spet imaš v mislih pač bilo je.Ne da vam je vseeno, ampak preprosto...pač imele ste se super...a drugače, kot bi se imele z ljubljeno osebo.

 

Zdi se mi zanimivo,z (bodočo)ljubljeno osebo, ko sem prvič z njim se drug dan počutim malo  drugače, ko si dava prvič poljub mi je noro, ne neham misliti nanj,kar naprej ga hočem klicati,že sam objem je drugačen.Ne počuim se takoj čisto sproščeno,postopoma malo gledam do katere mere grem lahko...

Vse vzamem postopoma.Imam svoja načela.

Potem pa pride on....

Če pomislim je prav smešno...





objavil(-a): bubles ob 15:29 komentarjev (0) ogledov: 19




sobota, 14. april 2007

Kakorkoli se obrnem, mam rit zadaj



Končno. Služba, ki sem si jo želela. In sodelavec v pisarni. Ves resen, v obleki s kravato---Saj se kdaj tudi poheca, kar mi prav koristi, ker imamo trenutno kar precejšnjo gužvo. 

Doma pa ljubosumen fant, ki ga kar trga od nervoze. V svoji glavi si izmišlja zgodbe, ki so do konca nore in mi jih -še tople-servira.  Vmes pa jaz. Kaj mi je storiti? Nič. Počakajmo, dajmo času čas...priznam, da tudi sama kdaj malce sanjarim o sodelavcu, ampak to pri meni hitro mine. Začetno zanimanje pač, brez neke hude osnove, kaj šele nadaljevanja.

In končno. Kmalu bo ponedeljek. Da zjutraj vstane, se oblečem, mu dam lupčka, mi reče, kok sm opedenana in kok lepo dišim in za koga tako.

In zbežim. Pred njim, ki me z ljubosumjem brez osnove ubija in mi jemlje moč. V službo, kjer naredim svoje, rečemo besedo ali dve pri malici in že mine dan. In spat nazaj domov. K njemu, ki me bo vprašal, kje sem tako dolgo hodila. Spet brez osnove.

Danes je sobota. Šel je na nek sejem,kamor se meni ne da hodit. Raje čekiram net, jem čokolino, v HM bom šla in najbrž še h frizerju.

Pa tako naprej. 





objavil(-a): eleen ob 08:24 komentarjev (0) ogledov: 25




sobota, 14. april 2007

Prisotnost njega



Sem ga čutila. Njega, Vago. Vedela sem, da je v mestu. Ker mi je srce drugače bilo, sicer ne več hrepeneče. Bolj nostalgično, mogoče. Čutila sem njegov vonj v mestu, čeprav sem ravno en teden nazaj oprala majico z njegovim vonjem (po enem letu res ni bilo več njegovega vonja, si predstavljam). In vse to zato, ker želim naprej. Res želim. In zato ne mislim nanj več tako pogosto. Ampak, če nekdo reče ljubezen, je njegov vonj, njegova pojava, moj "filing" z njim še vedno prva asociacija. Ampak dejansko nanj mislim manj. Sem ga pa naenkrat začutila. Njegovo prisotnost.

Zato, ker potiho, ne da bi sama vedela (ja, najrajke se grem skrivalnice s sabo) še vedno sanjam o njegovih poljubih, še vedno čutim njegov dih in še vedno polzi njegova roka po mojem telesu. Ljubezen je njegov pogled tisti večer, pred vsemi izolirana sva stala. Gledala sva si v oči in okoli naju ni bilo drugega kot v njih zbrana duša. Ah, kako intenzivno. Tisti pogled me je oropal mesecev. In splačalo se je. Šeenkrat bi čutila vročo žerjavico pogleda.

Čutila sem njegov pogled. In odkar je zapustil mesto, čutim vsako njegovo vrnitev. Vedno znova vidim njegove oči, njihovo svetlobo tistega večera. Toploto čutim okoli srca. Prijetno je, domače. Kadar je v mestu.

Ampak to ni več njegovo mesto. Izbral si je drugo, večje, pristnejše. Mesto, ki je svetlobne milje daleč. In tam je (baje) našel, kar je iskal. Upam. Ker se drugače ni splačalo.

Vagi, v soboto, 14. 4. 2007: Dobrodošel, povratnik, v mojem mestu. Upam, da te je sprejelo, objelo in te napolnilo. Upam, da si vsrkal vsaj nekaj moje v nič poslane ljubezni, da si jo zaužil, kot je bilo mišljeno. Ni ti treba vedet, da je to moja ljubezen, samo prijetna naj ti bo. Ne želim ti budit spominov (ker drugače bi ti poslala mejl), želim ti samo prijetno bivanje.

Rada bi zadoščanje, a ga ne bom prosila, rada bi zaključek, a ga ne bom iskala, rada bi tebe, ampak sem opustila upanje. Ker ni dobro. Ker nisi pravi. Ker tako pač je. Kar ni argument.

Ne vzemi človeku upanja, mogoče je to vse, kar ima. (Sartre, se mi zdi). Jaz ti ga dajem, poklanjam. Upanje. Ker brez tebe niti upanje nima smisla. In to ti želim povedat. Brez tebe ne najdem smisla.

(ob 1.55)

Ampak ga iščem. Vstrajno.





objavil(-a): Nejas ob 01:55 komentarjev (0) ogledov: 13




sobota, 14. april 2007

Dediščina



Ne bom pisala o materialni dediščini ... pisala bom o duhovni! Najprej, da nekaj razčistim: ves blog je napisan na podlagi mojega mnenja in nima nobene veze z nobeno religijo, dokazi, itd.

Kot nekateri na svetu tudi sama mislim, da je duša večna! In ta potuje skozi razna življenja z enim samim namenom .... da dojame bistvo! Nekatere bodo to potrebovale 15, druge 50, nekatere pa več kot 100 življenj - a vse pridejo na isti cilj! Ste se vprašali, zakaj smo sploh na tem svetu? Zato, da bi pripadali nekemu sistemu in se njemu podrejali ??? Ljudje se zadnja stoletja preveč ukvarjamo z materijo (Ok že res, da smo se prisiljeni ukvarjati s tem - pa vendar - mar moramo vedno govoriti, o avtomobilih, jahtah, hišah, cunjah,....) Ravno zaradi obsedenosti z materijo smo postali ljudje ljubosumni, sebični, škodljivi,... DOES THIS MAKES US HAPPY? Si s tem čistimo dušo? Nasprotno - še bolj si jo pacamo (ups, pa je šlo še ena možnost, da bi hitreje prišli do cilja, po gobe). Preden smo se "ponovno" rodili, nam je bila dana možnost vpogleda v prejšne življenje. Videli smo svoje uspehe in pa VIDELI smo napake, te so nas poslale nazaj v svet - da bi jih popravili! Duša je dobila novo možnost - dobila je telo (katerega uporablja kot orodje, da lahko biva v materiji). Se strinjam, da je 5 letniku to nemogoče dojeti, 15 letnemu ni mar za to, ker je takrat vse drugo bolj pomembno, .... ampak starejši ko je človek vedno bolj razmišlja - če ne drugega se sprašuje. Ali si vsak izmed nas lahko odgovori? Je sposoben sebe opazovati v različnih situacijah? Je sposoben razbrati svoje napake / lastnosti ... in jih potem uspešno odpraviti?

Ste kdaj pomislili, zakaj smo ravno v tem okolju, ravno med temi ljdmi, .... Zakaj moramo prenašati dobre in slabe lastnosti drugih ljudi okoli nas? Zakaj ravno moja mati tako reagira? Zakaj ravno moj bratec teži, zakaj mora ravno ta učiteljica tako zagreniti življenje, zakaj me ravno ta fant izkoristi, zakaj me ravno ta prijatelj objame, razveseli,  zakaj sem ravno v tej službi srečen, itd.... ZATO, DA SE IZUČIMO!   ZATO, DA SI PRIDOBIMO IZKUŠNJE!   ZATO, DA SAMI VIDIMO, KAKO SMO V PRETEKLOSTI DELOVALI! Vsi ti ljedje so z namenom v našem življenju .... vendar je od nas samih odvisno, kako bomo živeli, kako bomo delovali! Lahko se soočimo s svojo dediščino,  lahko se začnemo spreminjati, lahko se pričnemo pucati! Vse se prične z LJUBEZNIJO in sprejemanjem. Ko bomo nekomu privoščili namesto škodovali,... Ko bomo razumeli namesto obsojali,.... Ko bomo dajali namesto jemali,.... Takrat bomo dojeli, takrat bomo čutili, takrat bomo nagrajeni! Nagrajeni bomo s srečo .... posledično bomo pa dojeli, da smo se dvignili na višji nivo in s tem bili stopničko višje k večnosti !!!!

In s to mislijo želim vstopati v naslednje življenje - tako dediščino si želim prenesti naprej!





objavil(-a): lenca mi ob 00:51 komentarjev (3) ogledov: 15




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani