Pošlji prijateljuNazajDomov

ponedeljek, 02. maj 2016

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

petek, 27. april 2007

I`M ALIVE!!!!



yeeeeees yeeeeees KONČNO po 10 dneh spet u formi, uspešno potolkla angino. Blo težko sam tale sonček mi je dal dodatno energijo, slišala sm se z eno posebno osebico, mamy mi je čajčke kuhala, frendice so me obiskovale, dubla sm pošto iz kanade ki sm jo čakala že pol leta,....waaaaaaaa

KONČNO NAZAJ V CIVILIZACIJO...kaj novega tam zunaj? Very Happy Cool





objavil(-a): Majchy007 ob 17:58 komentarjev (0) ogledov: 13




petek, 27. april 2007

Eno leto na Divi



Danes je special day Srček  Sej že naslov vse pove Very Happy

 27.Apr.2006 9:42  se je začela vojna z vsemožnimi mozoljčki (podkožnimi pa tudi unimi samo površinskimi)

Tako da trikrat hura zame in za Divo  Very Happy  Very Happy





objavil(-a): evcy3 ob 13:27 komentarjev (1) ogledov: 25




četrtek, 26. april 2007

Simple as MILka



Moja ljuba preljuba ploščica iz koristnega in za kosti dobrega mleka ter okusnih in vitaminsko bombastičnih kakavovih zrnc. Hja takole je. Ne bi rekla, da sem odvisna od čokoladk, ampak branila se pa jih tudi ne bi. Vse lepo in prav. Danes še najboljši prijateljici, jutri pa moja najhujša nočna moraaaaaaaaaaa. Zabijalček  Zabijalček  Ja mozolj tam, mozolj spodaj, pa levo in desno. Prejšnji teden se mi je naredil na ustnici...(veste kako boli, ko se lupčkaš??) Pijanček

 Ampak za tisti minimalni trenutek, ki ga delim s svojo sotrpinko, imam dovolj za kakšen teden največ.

 IN SEDAJ KAJ NAJ STORIM?? V levi roki tablica čokolade (uff une s keksi...jaja je na slikci Obrvi ) z desno pa udriham po tipkovnici. AAmmmpak, ker imamo ženske tako (za tipe še) neverjetno zmožnost, lahko opravim oboje.

 iiinn....sej jo bom samo "posnifala" Mr. Green  ampakkk prepozno....MOJE ČOKOLADICE NI VEEČ King

 Če sem kateri vsaj približno vzbudila nočno poželenje po tej čokoladni omami....enjooy Razz





objavil(-a): evcy3 ob 22:03 komentarjev (10) ogledov: 18




sreda, 25. april 2007

... kad ljubi Bosanac ...



Začetek te zgodbe (no, tudi konec) sega tako daleč v preteklost, da imam občutek, da obujam neke tuje spomine, spomine neke druge osebe, ki ni jaz. Tega mojga Bosanca poznam že od malih nog. Sosed, tri leta starejši, bolj majhen ... Ah zaljubljenost.

Na moj 15. rojstni dan sva postala par. To so bili časi, ko si se s simpatijo take stvari dogovoril ... "A bi ti z mano hodila ..." Preden me je to vprašal se je moral najprej dogovorit s svojo punco. No, bivšo. In zato cela paralelka ni govorila z mano. Ampak bila sem prvič zaljubljena in imela sem občutek, da sem se za svojo ljubezen borila Smile.

Nežni poljubi so bili začetek. Pred njim se nisem še nikoli držala za roko, nikoli poljubljala. Joj je bilo sladko poletje. Raziskovanje lastnega telesa in telesa osebe, ki sem jo imela neskončno rada. In potem je njegova roka enkrat "zašla" za moje spodnje hlačke. Sem čist ven padla!!! Kaj, da se gre! Da je to moja meja! Da tega se pa ne grem!!! Nekaj časa se je smejal, potem me je pa objel in mi obljubil, da bova počela samo stvari, ki jih bova oba želela. Jasno, da sva ponovila vajo že kmalu po tem.

Bil je prvi in edini fant v mojem življenju s katerim sem skupaj sanjala skupno prihodnost. Neobremenjeno, mogoče malo neučakano, ampak tega nisem počela z nobenim več (čeprov sem si z Vago to želela počet).

Počasi sva se navajala drug na drugega in neutrudno raziskovala obliko najinih teles in tako preprosto je bilo. In tako romantično se je bilo poslavljat zvečer, takoj po prvih nedolžnih orgazmih. "Ne še, samo še mal ostan ..." Jaz pa sem morala domov. In potem se je nekega dne, po devetih mesecih robinzonskega raziskovanja zgodilo, na mojo pobudo. Adijo nedolžna leta, adijo devištvo, dober dan seksualni užitki. Žal po tem nisem več nikoli tako uživala v romantiki, kot takrat, pred tem, z mojim Bosancem.

Seks mi je bil všeč od prvega trenutka dalje, razdevičenje me ni bolelo, samo občutek me je popolnoma zasvojil, do danes. Penis nekoga v meni. No ne kogarkoli, nekaj pa že mora bit ... neka energija. In se je pričela moja osebna seksualna revolucija. Moje izražanje seksualnosti ... moje hlepenje po še ... po spet ... Sva vadila in vadila in vadila. Kadarkoli, praktično kjerkoli, v različnih položajih. Zanimivo se mi zdi, da sva, oba neizkušena, kar obvladala. Seks se mi ni zdel nikoli kasneje, z nikomer, nekaj tako samoumevnega, preprostega, neobremenjujočega, naravnega in krasnega. Ljubezen, ah ...

Ampak, naenkrat me je minilo. Poletje, ločenost, drugi fantje ... Ne vem, naenkrat sem spoznala, da se ne bova poročila in ne bova imela dveh otrok, vsaj ne še takoj. Naenkrat so me začela zanimat druga telesa, druga usta sem sanjala ...

Nikoli več ni bilo tako kot takrat. In še sedaj mi je malo žal. Ne za njim, za mojim Bosancem, za časom romantike, sanj, prvega seksa in vaje ...

Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac!





objavil(-a): Nejas ob 15:07 komentarjev (10) ogledov: 18




torek, 24. april 2007

comeback



Evo, tako se zgodi če se ti vedno nekam mudi in prehitevaš čas, sebe in si vesel če se sem in tja kje srečaš Smile ....zadnji teden me je prav na hitro ustavil padec z rolerji...v (pre)veliki vnemi po nabiranju kondicije sem si nakopala poškodbo zapestja in to desne roke! Če bi me zdaj kdo vprašal kaj so pravi izzivi v življenju, bi brez oklevanja lahko rekla - življenje brez ene roke, verjetno tudi noge ali nasploh z nepopolno funkcionalnim telesomSmile

Zavedla sem se kako super mi je ponavadi, ko lahko delam vse kar hočem in so edine omejitve ki obstajajo v moji glavi...še sreča da je moja poškodba hitro ozdravljiva in komaj čakam da se vrnem na treninge, uporabljat vse svoje okončine in hvaležno prenašati boleče mišiceWink juhu, tek je res veselje!





objavil(-a): july ob 18:47 komentarjev (1) ogledov: 16




torek, 24. april 2007

Moja "rekordna" dohtarca



Danes navsezgodaj zjutraj sem šla k moji osebni zdravnici. V trenutku, ko je moja noga vstopila v čakalnico in so se moji možgani po dolgem času vklopili, sem zagledala minimalno 10 revežev pred mano. Ok ajde gremo čakat. Ker pa moja dohtarca nenehno podira rekord (zato tak naslov) v najdaljši možni "diagnozi" so se vsi upi razblinili pod parket v čakalnici. Še vedno vztrajam pol ure, pa tri četrt ure. Ohhh ni panike...sej je pred mano samo še 7 folka!!!! In spet čakam in čakam. Končno pridem na vrsto. Še bolj zmozgana vstanem od stola, s katerim sva se že dodobra spoprijateljila in odidem proti vratom. Izpod parketa je pokukalo kanček upanja...vsa sem bila ponosna, da sem končno jaz na vrsti. Korakala sem pokončno in za mano so gledali in si mislili: "oh ko bi bla le jaz to" hehehe...zdej sm jaz na vrsti.

Pol metra pred vrati pa sem zaslišala neko čivkanje. Ozrla sem se (the biggest mistake in my life) in zagledala žensko, ki caplja z najmanj 20 otroci. Rekla mi je, da imajo sistematskega in da so naročeni točno ob tej uri.

Moje misli vrejo, moja duša še bolj, parket je pa ravnokar počil. Saj bi se kregala. Verjamte da bi se, ampak ko si bolan, ti gre po mislih samo še čajček in postla. Kera ironija... V tistem trenutku sem popokala svojo pomarančasto ritko in ponižno zapustila čakalnico.





objavil(-a): evcy3 ob 10:29 komentarjev (2) ogledov: 18




torek, 24. april 2007

Vpliv kulture na človekovo osebno rast



Človeško življenje je omejeno s časom. Vse na svetu je minljivo razen časa. Kultura je nastala hkrati s človeštvom. Kultura se s časom spreminja. Odvisna je od človeške tehnološke, predvsem pa duhovne razvitosti.

Kolikor narodnosti toliko kultur. Zanimiva se mi zdi indijanska kultura. Ti ljudje so eni redkih, ki spoštujejo naravo in živijo z njo v sožitvju. Verujejo v naravo in ta jim je sveta. Od nje so bili odvisni, ker je zagotavljala njihov obstoj. Priznam, da sem kot majhno dekletce oboževala Vinetuja od Karl Maya. Čeprav on v življenju ni spoznal nobenega indijanca, imel je le dobro domišljijoSmile

(Trenutno je odlična indijanska razstava v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani. Vstopnina je 4 eure, ne delajo ob ponedeljkih. Uradne ure so med 10. in 18., vsako zadnjo nedeljo v mesecu je prost vstop. Gospod Edward S. Curtis je bil edini belec, ki so ga indijanci sprejeli medse, torej resnični Greenhorn Karla Maya. Spoznal je mnoga plemena indijancev Severne Amerike ob koncu 19. stoletja. Svoje življenje posvetil raziskovanju in spoznavanju indijanske kulure. Za vsakim portretiranim obrazom se skriiva zgodba. Predno se je beli človek odločil uničiti indijance in njihovo kulturo. Tisti, ki misli, da je drugačen človek, z drugačno kulturo, vreden manj kot on, je sam močno omejen).

Sčasoma se je človeštvo civiliziralo, spremenila se je njihova kultura, način razmišljanja in vrednot. Hkrati se je človek povzpel nad naravo. Ne smemo pozabiti, da je 150 let nazaj 90% prebivalstva bila kmetov. Človek, ki je takrat živel v podeželju morda ni bil tako razgledan kot tisti v mestu. Na kmetih so bile družine številčne, vajene so bile dela. Šolali so se le do določene stopnje, dovolj je bila že osnovna šola. Preprosti kmečki ljudje niso imeli želje po višji izobrazbi. Preživljeli so se s težkim in monotonim fizičnim delom. Svoj izziv so videli le v delu. Njihova osebna rast je ostala na določeni stopnji. Čeprav mislim, da te tudi zdrava pamet lahko kam pripelje. Ne pomeni, da so bili neumni. Nekateri so bili preprosti, drugi nazadnjaški in so se upirali spremembam. V današnjem svetu je pomembnejša izobrazba. Človek le z izobrazbo in stalnim učenjem napreduje. Z njo raste duhovnost in kultura. Človek mora spoznati in videti druge kulture.

Koliko kulture sprejme posameznik je odvisno le od njega samega. Sigurno pa s tem obogati svoje življenje. Ker je kulura kot začimba, ki preprosto jed spremeni v gurmansko pojedino. Vsaka kulura je ena začimbica, ki jo je vredno spoznati in okusiti.





objavil(-a): mačka7 ob 01:30 komentarjev (0) ogledov: 29




ponedeljek, 23. april 2007

huh



ko bi le bil nekdo, ki bi me razumel, me imel rad in bil vedno z mano....

nikogar ni, ki bi razumel moje občutke, ki bi bil meni vsaj malo podoben...ki bi zapolnil neko praznino v tebi....enostavno se nisem srečala takega človeka, vprašanje kdaj ga bom in če ga bom...heh, s čim se obremenjujem...a kaj ko si to želim...

v tem trenutku bi kar poletela kam...nekam proč od tu...huh

danes imam dovolj vsega....sam še postelja me reši....

 





objavil(-a): Superline ob 22:05 komentarjev (1) ogledov: 16




ponedeljek, 23. april 2007

Spet jest....



Dons je spet en dolg in naporen dan....zjutri najprej tečaj angleščine (polno smeha spet,vsaj to, da sm se zbudila) potem pa še služba popoldan...Nap**no nap**no...

Zdele sm že kr pošteno zmatrana pa še neki se mi na očesu dela in me boli ko svinja...Sad

 

odštevam dneve do dopusta...Pa jih je še preveč....N ažalost...Ampak je pa fino k na neki čakaš in potem kr lažje preživiš vse napore - ker preprosto veš, da se bo neki lepga zgodil...

Jst sm ful frik na morje in sonce...Najraj bi že kr spakirala pa šla...Bi blo fino ja...





objavil(-a): ines82ka ob 20:40 komentarjev (0) ogledov: 27




ponedeljek, 23. april 2007

Napovednik



Včeraj sem naredila bilanco svojega dosedanjega spolnega življenja. Sem pričakovala številko okoli 15, ven je pa prišlo 19. In verjetno sem koga pozabila. In sem se odločila za neke vrste rekapitulacijo. Zadala sem si nalogo, da opišem vse te spolne izkušnje, vsako posebaj.

In preden sem se zares spravila k delu, sem si določila nekaj pravil;

1. Nikogar ne bom imenovala s pravim imenom;

2. Za vsakega bom poiskala vsaj eno dobro lastnost (vsaj dober okus, glede na to, da so bli z manoSmile);

3. Vseeno bom iskrena.

In tako se bo jutri začelo. Moj seznamček je sicer od včeraj malo narastu (pravkar sem se spomnila št. 20), vseeno pa mislim, da mi bo uspelo.

V službi neprestano pišem poročila. Pravzaprav se mi zdi, da je to vse kar počnem. In vem, da se iz njih ogromno naučim. In upam, da mi vsaj kakšna stvar postane jasna. Npr. kaj hudiča mi je, da si neprestano izbiram (očitno) neprave tipe. Sicer niso vsi potencialni življenjski sopotniki; hočem reči, da sem bila z večino od njih zaradi sexa, vseeno, imajo pa sigurno neaj skupnega.

Komaj čakam, da jutri začnem ...





objavil(-a): Nejas ob 18:15 komentarjev (4) ogledov: 15




nedelja, 22. april 2007

Tek!!!



Smile...Bila sem poredna, in namreč...Šla sem na morje za en teden, kjer sem sicer delala, ampak vseeno. S Flokijem sva se zmenla da bom šla tečt vsaj 2krat, jst pa sem šla samo enkrat in še to s tako težavo, da sm mislla da bom po pol ure izdihnla dušo...In morm priznt, da me je kr strah naslednjega teka, ker so ble punce najbrž veliko bolj pridne in so najbrž že kar prave maratonkeSmile

Skočt morm še po superge, baje so ful hude in poročam kako je šlo naslednjič...

Lepo bodite

Tejč





objavil(-a): theichi ob 21:04 komentarjev (0) ogledov: 24




nedelja, 22. april 2007

i hate this



Ne vem kaj se dogaja...cel vikend sem razmisljala o tem, da se bova koncno spoznala...imela sem ze pripravljeno bojno opremo ali z drugimi besedami zapeljivo opravo...ampak ti si se kar vgreznil v zemljo..ne vem kaj to pomenoi in kam si izginil...

i hate this... 





objavil(-a): malenaaa ob 20:54 komentarjev (0) ogledov: 12




nedelja, 22. april 2007

oh ti tipi



naj mi kdo razloži:

a to kj pomen, če ti kao frend, kolega kokrkol reče svoji kao frendici da je luštna?

lp





objavil(-a): lenčy ob 11:41 komentarjev (7) ogledov: 23




petek, 20. april 2007

Ali je včasih boljše molčati kot pokazati svoj pra



Sem "gobec" kot bi mnogi opisali moj karakter....ja pač rada govorim, a je to tako narobe? Imam zavore, no pogosto jih imam, vendar, ko se mi zdi, da se dogaja krivica...no takrat....takrat me ne ustavi nihče.

In tako se je nekega dne zgodilo. V službi, tam kjer se počutim kot del celote, ja tam sem naletela na šibko točko. Ne smeš povedati kaj misliš, lahko misliš s svojo glavo...to celo podpirajo, vendar bog ne daj, da bi povedal, direktno povedal kaj misliš. Moraš biti hinavec, nenormalno hinavski. In kaj imaš potem od tega, kaj imaš od tega, če si po naravi takšen, da moraš vedno povedati resnico, tisto kar si misliš, tisto kar čutiš...potem se tu počutiš kot LAŽNIVEC?!

Kje je demokracija...ali o čem nenehno govorijo naši politiki, intelektualci in podobni?? Kaj nas potem čaka v prihodnosti, kaj drugega kot nenehno pretvarjanje, da smo nekaj kar nismo. Nenehno omejevanje, pretvarjanje, laganje, prikrivanje, hinavščina....aja pa seveda timsko delo...ki je dandanes tako zelo popularno.

Moji starši so radi hodili v službo...ker včasih so cenili delavce, jih podpirali, danes pa smo le "molzne krave", roboti, sprogramirani tako kot to želijo naši nadrejeni. In potem se vprašaš...kaj se splača...biti nekdo drug, molčati ali biti srečen in povedati kar te teži, izraziti svoje misli in pokazati svoj pravi jaz?! Mogoče pa kdaj naletim na pravo osebo, ki me bo cenila takšno kakršna sem....direktna in brez dlake na jeziku. Mogoče, pa me čaka delo v kakšni reviji, takšni samo za ženskeSmile

 





objavil(-a): mbee ob 20:11 komentarjev (1) ogledov: 23




petek, 20. april 2007

Juan in Jose Armando



Uf, po tem tednu si pa želim, da bi imel dan 44 ur! Ampak je super, ker je ogromno narejenega. Samo spala nisem skoraj nič. In kolk se je zgodil ...

Včeraj je minilo leto odkar sem nazadnje videla Vago (takrat mi je povedal, da gre v samostan, študirat, ne pomenišit se, še sedaj ne vem, če je šel). No, bi minilo, če ga ne bi videla predvčerajšnim. Mirno je sedel v La Petit kaffeju. Bila sem v takem šoku, da sem šla mimo. Dvakrat. In kljub vsem nasvetom nisem šla do njega. Nisem mogla. Ker si najino ponovno srečanje predstavljam popolnoma drugače.

Scenarij št. 1.: Srečava se na večer. Topla sapa veje okoli dreves ob Ljubljanici. Totalno spedenana (-5 kg) stopam proti Prešercu. Vračam se z uspešnega sestanka. Naenkrat me nekdo pokliče. Obrnem se, sapica mi razmrši lase in že se mi prismeji nasproti Vaga. Samozavesten, vesel, da me vidi, z iskricami v očeh, zrel me veselo objame. Stiska me k sebi in želim si da bi trajalo večno ... Long story short; pove mi, da se je odselil iz mesta ker ni mogel prenesti toliko ljubezni, ki jo je čutil do mene, ampak, da brez mene ne more in noče, in da bo vstrajal dokler ne privolim v ponovno združitev. Seveda popustim pod njegovim nežnim pogledom, ki je vseeno poln strasti. Tesno objeta odideva novemu, skupnemu, srečnemu, uspešnemu življenju naproti in seveda živiva srečno do konca svojih dni.

 Scenarij št. 2.: Spoznam uspešnega, privlačnega, zabavnega, inteligentnega boema (vem, kontradiktorno) in seveda postaneva par. Nekega večera sediva v restavraciji in ob kozarcu vina me zasnubi. Odgovorim pozitivno in med poljubljanjem in objemanjem opazim, da me skozi okno opazuje Vaga. Pomaham mu in pride noter. Predstavim mu svojega zaročenca in po kratkem pogovoru opazim, da mu zavida in da je nanj naredil vtis. Potem se poslovi, midva z boemom pa srečno živiva do konca svojih dni.

In teh scenarijev je še nešteto in vedno se konča tako, da srečno živiva do konca svojih dni. Vedno zmagam. V sanjah. Šok, ki je sledil srečanju se seveda še vleče. Nekako ne dojamem, da je tukaj, blizu, da ne pokliče, da mu je res popolnoma vseeno zame. Da zanj ne obstajam več. In da me po vsem tem času še vedno vrže iz tira. Me zasvoji in pripravi do teh občutkov. In kot nalašč smo bili teh nekaj dni veš čas okoli njemu ljubih krajev. Službeno, zato nisem mogla kar it. Oziranje preko rame, stalna popolna pripravljenost. In strah, da bo prišel. In še večji strah, da bo z njim njegova nova ljubezen. Na to bom pripravljena šele takrat, ko se uresniči scenarij št. 2. Egotrip.

Včeraj pa sem bila na nekem mega dogodku, ki ga je organizirala naša organizacija. Ne ves čas, ker sem imela drugo delo. Bil pa je N1. In bila je moja kolegica. Ves čas. In sta se full pogovarjala. V službi so mi danes pripovedovali, da je N1 cel dan pecal mojo kolegico. Itak! In ona mi je povedala, da jo je povabil na morje!!! Boli? Niti pol toliko, kot bi, če ne bi videla Vage (ob njem se mi še vedno vsi tipi zdijo samo na pol tipi, kar pa bi se seveda spremenilo, če bi se kaj premaknilo). Ampak ego, ta je pa prizadet. Aja, ni rekla ne. Ni rekla niti ja, pa vseeno. Nima niti veze. Ampak, a je mogoče, da sem se spet motila in mu v resnici nisem všeč? Oziroma mu nisem bila, ker sedaj je očitno napaljen na mojo kolegico in sva nekako zaprla vrata.

In delo, delo, delo, hvala bogu zanj, da me zamoti. V resnici bi pa na ves glas kričala in pretakala solze do onemoglosti. Spet se sprašujem kaj je narobe z mano? Zakaj ne jaz (spet)? In kaj je narobe z njimi? A so oni slepi, a sem jaz nevidna? A mi na obrazu piše Najboljša prijateljica vseh potencialnih tipov? Ali Sem brezspolna?

In ja, to JE moj real life. Nobena telenovela mu ne seže niti do gležnjev. Samo, da je tam več akcije, srečnih koncev in izpolnjenih ljubezni. Ampak tudi zlo. Vseeno sem srečnejša kot Paloma, Esmeralda in Floresita.





objavil(-a): Nejas ob 17:57 komentarjev (2) ogledov: 20




petek, 20. april 2007

Pomaranče in nektarine volume 2



Pa mažemo, pa mažemo, pa živa rib (celulit) še ni pečena. Ampak gre na bolje, ne morem reči. Razz Nihče ni obljubljal popolnega uničenja, napovedovali pa so 80% opustošenje. In temu ne morem oporekati. Če se nebi zamerila velikonočnemu zajcu in resnično premaknila svojo leno rit, bi bili rezultati še bolj všečni. Zabijalček Znova in znova ponavljam, kako so anticelulitne kreme ala smetana na kavo ob rednem gibanju in pravilni prehrani, potem pa se veselo šljocam in gnetem z eno roko, v drugi pa držim sladoled in že na pol sedim na kavču. Rit lena! Bi se kar brcnila v tisto celulitasto rit, da bi poletela na Šmarno goro s pomarančami vred. Pa tako sem si obljubljala, da bom najlepša in najbolj gladka in najbolj nektarina. crying Se tolažim, da jeza tudi skuri malo celulita. 

Po enem tednu mazanja so se pokazali rezultati najbolj skeptičnih obljub. Minus centmetri! Surprised 1,2 centimetra je izpuhtelo med ploščice v kopalnici. jaw Iz tega sklepam, da se je zmanjšala tudi ponudba pomaranč na domačem trgu. Očitno gre za neko tržno neravnovesje, ker sibirijo je še vedno čutiti. Confused Ali pa je prej sploh nisem opazila. Ker, naj bom iskrena... Najprej sem si dopovedovala, da zadeve sploh ne rabim. Rolling Eyes Ob prvem podrobnem pregledu pa sem skoraj raztreščila ogledalo. Naslednjič sem stanje preverila kar pod kozmetično lupo. Čeljust, ki mi je ob tem padla na tla, še danes vlečem za sabo. Opazila sem tudi jahalne hlače, ki me na vsak način hočejo prepričati v svojo modernost. Ampak se ne dam. Tam mažem najbolj na debelo. 

Sem pa gladka! O ja! To pa ja! Po novem, kot svilena rutka. Pa elastična in napeta tudi. To je potrdila tudi priznana domača sekcija touch-ologov, ki ji ni za oporekati. Skakavček





objavil(-a): Talulah ob 00:32 komentarjev (7) ogledov: 29




četrtek, 19. april 2007

ne morem ziveti brez tebe



Danes je cuden dan..Vedno kadar se ˝lotim tebe˝ je cuden dan..ker pricakujem ogromno a dobim nic...Ne vem ce se pravzaprav zavedas, da si te takooo neskoncno zelim..da sanjam o tebi dneve in noci, a ti ne mores v sms napisat enga samga pozitivnega stavka....tud malo ne simpaticnega...sploh ves kaj mi predstavljas...sploh ves,da mi ne gres iz glave...

fuuuck,

nora sem nate clovek..nora...ne vem kaj naj naredim s sabo..ne vem kako te naj priklicem v svoj objem...zmesalo mi se bo od misli in od zelje po tebi..ne pomaga nic...niti flirtanje z drugimi niti telesni uzitki s tretjimi..nic ne pomaga....tudi po norem seksu s simpaticnim postavnim oh in sploh tipom mislim nate...ne pomaga da je pred mano tm lep kot bog..z izklesanim telesom in neverjetno slo po meni...ne pomaga...ne vem kaj naj naredim s seboj...sovrazim vse kar ne nosi tvojega imena...vse drugo je nepomembno...pomemben si samo ti....

 

tvoja beseda me popelje v sanje...ne morem si pomagati..tako zelo si te zelim...zelim si najinih skupnih dni, zelim si tiste tvoje strasti..zelim si da bi spet lahko drzala tvoj obraz med dlanmi in zrla v tvojekrasne oci..da bi se enkrat lahko okusila kaksne so tiste nore ustnice...kako se poljubljas, kako vzplamtis in kako sime zelis...

Prezivela sva dva cudovita dneva, ki sta dokazala da se ujameva..koncno sem se zacela  obnasati pred teboj taksna kot sem v resnici..bila sem jaz..pokazalo je da se znava fajn pogovarjati..da se znava noro poljubljati in si zeleti drug drugega...pokazalo se je, da sva nora kombinacija...pa si kar naenkrat spet prekinil stike...ne vem zakaj niti ne upam vprasati..ne upam narediti enega samega koraka....a tako si te zelim... ne gre mi iz glave misel, da se morda nisem dobro odrezala....le kako ne, ko pa sva oba cutila noro zeljo drug po drugem....le kako ne ko sem se te tako zelela..le kaj je bilo narobe..kaj sem naredila? prosim te, povej mi ze enkrat kaj mi manjka...prosim te daj resi mi ne kako tega...ker ne vem kaj naj naredim..ne morem vec,...

 

Zakaj si mi dal ustnice, poljube, objeme dotike..zakaj si mi dal vse to...zakaj si se mi pokazal v celotni podobi..kot clovek, ce mi noces dati sebe ....Samo malo bi te se mela...Prosim ...samo malo...ker brez tega ne morem ziveti...ali pa mi poglej v oci in povej kaj mi manjka....povej mi v oci in povej kaj moram spremeniti...ne morem vec tako ziveti... 





objavil(-a): malenaaa ob 21:34 komentarjev (0) ogledov: 34




četrtek, 19. april 2007

Flirt drugic



pa poglejmo drugacen pogleda na svet, na ljudi okoli mene, na dogojanje v moji okolici. velikokrat so me ljudje narobe razumeli. in ker sem se tega cez cas navadla sem zacela enake stvari razlagati na svoj nacin. glede mojega prejsnjega bloga, Flirt. ni slo za nic umazanega ali pa grdega. slo je za igro oci. in ker njegovega pogleda niti ne bi ujela ce ne bi tudi on flirtal do tega niti ne bi prislo. ker ne hodim po svetu z iskrico pohote v oceh in ne razdiram srecno zaljubljenih. torej nihce se ni po nobenem slinil... in glede mojga postavljanja v kozo drugih. mislim da vem kako se je tista punca pocutila. ampak to je bilo samo zaradi pomanjkanja njene samozavesti. vsa uboga, anorexicna, neurejena, skratka popolnoma brezbarvna. in ce bi imela ravno pravsnjo mero samozavesti, bi vedla, da jo ima njen fant rad in je ne bi prevaral. vedela bi da ji jaz ne morem skodit, ker jo ima fant rad. in tako naprej! tudi druge punce flirtajo tudi z mojim tipom, vem ker sem bila zraven. in ker je moj prisel do mene in mi povedal za to. meni ni bilo treba nadirat ga kot kakega psa in mu delat sramoto. mislim da gre v razmerjih predvsem za zaupanje do partnerja in ne za to, kdo s kom flirta. flirt je res najbolj nedolzna rec. gledano seveda iz mojega zornega kota. tako da drage divice, preden kogarkoli naderete pomislite se na drugo plat zgodbe. nismo vsi enaki. pa nikoli nisem in ne bom sla v razmerje s kom, ki je vezan na kakrsen koli nacin, ker se mi to zdi bolno. imam pac malo drugacen pogleda na svet. veckrat si mislim da se stvari dogajajo z razlogom. mogoce je anorexicna punca spoznala da potrebuje malo vec oblin, bo malo vec jedla in si povecala samozavest. ne vem mogoce se grdo slisi sam vedno pomisli se na dodaten razlog, zakaj ljudje pocnemo stvari, katerim se drugim zdijo neeticne...





objavil(-a): evilwoman ob 11:11 komentarjev (10) ogledov: 14




četrtek, 19. april 2007

Sprasujem se



Sprasujem se s kje vse pridejo ti ljudje, ki neprestano stopicljajo v moje zivljenje..kako mi bog vedno znova in znova najde neke bisercke ter jih privlece v moje zivljenje? S kje? Ko mislis, da te vec nihce ne more presenetit...pa te..in ti je nerodno oglasit se na telefon, nerodno ti je sploh se pogovarjat.....Ima lahko ze nek glas tak ucinek na te? Kaj potem naredi pojava cloveka?

 

Sprasujem se...le od kje kapljajo vsi ti ljudje...

 





objavil(-a): malenaaa ob 09:29 komentarjev (0) ogledov: 10




sreda, 18. april 2007

Čas norih diet me dela noro!!!!



O.K. a sem samo jaz tista, ki jo motijo slike raznih 90-60-90 lepotičk na vsakem možnem plakatu ali v reklami...na vsakem vogalu....na jogurtu...povsod...noro in ravno sedaj....v času norih diet. Vsi se pripravljamo, da gremo na morje, lepe plaže, sonce, nove kopalke in 5 kg preveč. Potem slika ni več idealna. Da ne govorim o vseh reklamah o raznih anticelulitnih izdelkih, ki me še dodatno "ubijejo", potem pa, ko se že odločim, da podležem " super vitki industriji"... no potem vidim ceno, in me mine ves apetit in uspeh je tuSmile)) ne hecam se....vendar zakaj ne more biti eno poletje brez skrbi....brez norih reklam in neuspešnih diet. Ali je res televizija tista, ki nas spreminja v shujševalne fanatike, v puhoglavke, ki dajemo gromozanske denarje samo za lep izgled.....kje so tisti časi, ko so bile naravne obline "in". Nič nimam proti dekletom, ki so naravno vitke in zdrave (sicer jim zelo zelo zelo grdo zeleno zavidam) Smile vendar pa sovražim "anoreksično industrijo" zaradi katere se mlada dekleta počutimo, kot da je življenje ena velika modna pista. Ali bomo kdaj dočakali "baročne čase"?!



objavil(-a): mbee ob 19:20 komentarjev (10) ogledov: 35




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani