Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

sreda, 13. julij 2011

Želi si,sanjaj,upaj





Kaj si želiš v tem trenutku?Zamisli si svojo željo,tisto nemogočo o kateri sanjaš.Je nimaš?Ustvari si jo.Sanjaj,ne riši sanjam mej,samo sanjaj,ne prestano in brez prestanka.Želi si,samo želi in upaj.Upaj,da se ti želja uresniči.Si želiš tega dovolj?Poznaš najglobje upanje?
Rada bi vam zaupala zgodbo.Staš je 21 letni fant,visoke postave in razmršeno belih las,prikupen na pogled in prava paša za oči.Njegovo otroštvo je bilo kot opis perfekcionistične zgodbe,ki ji ni in ni konca.Brezskrbni dnevi igranja na vrtu,brezskrbni trenutki z starši in brezskrbno življenje.Kot vsak izmed nas tudi ta fant prestopi v del življenja,ki mu pravimo najstništvo.Pravijo,da se takrat življenje komaj začne.Pa se res?Staš je bil vedno fant z odličnimi ocenami in odličnim uspehom v šoli.Bil je intiligenten,bil je nadarjen za veliko stvari,bil je na samem vrhu starševskega ponosa.Starši,kdo si nebi želel uspešnega sina,ki blesti v vsaki potezi,ki jo naredi?Čas prvega letnika,stvari se nenadoma začnejo obračati v napačno smer.Staš se znajde v začaranem krogu,ki mu nezna pripisati konca.Njegova družba ni enaka osnovnošolski,njegovo besedno izražanje nadomesti sleng in kletvice.Ob takih besedah si starši zatiskajo ušesa ampak hej,vsi grešimo,ni tako?Staša ni zanimal več pouk,raje se je zabaval v družbi prijateljev in se zadrževal v krogu ljudi,ki pijejo in kadijo.Vsi poznamo upliv družbe.Včasih si bil 'car',ko si kadil.Dandanes si 'car',ko v množici kadilcev odkloniš cigareto kljub grdim pogledom,ki te srečujejo,ob koncu dneva si ponosen nase.Ampak vpliv družbe je včasih prevelik,zvleče te neka sila da počneš stvari kot jih počnejo ostali.Mladi se bojimo biti drugačni,bojimo se reči NE.Bojimo se,da nas sovrstniki nebojo sprejeli v družbo in vse kar si želimo je le to,da bomo podobni ostalim pa ni važno kakšni so le te.Pozabimo kako je biti in imeti svoj pravi jaz.Zgubi se in zamegli se pred očmi,ne želimo biti mi.Želimo biti taki kot želijo ostali.Citiram neko osebo,ki je dejala sledeče : ''Raje sem osovražen zaradi tega kar sem kot pa ljubljen zaradi tega kar nisem''.Upliv te družbe zbudi v nas strah,da smo to kar smo.Ob koncu dneva smo le najstniki,ki potrebujemo nekoga,ki bi nas razumel.Imamo starše.Da starši,imamo vas.Ampak vsakemu najstniku se zdi,da nas nebi razumeli čeprav globoko v sebi vemo,da ste bi tisti,ki nas razumete bolj od vseh ostalih kajti te stvari v življenju ste že prehodili čez svoje čevlje.Staš kajenju ni našel konca,želel je poskusiti nove stvari.Prešel je na travo.Droga je dokaj kmalu postala del njegovega vsakdana.Zakaj je Staš zašel v drogo? Nebom rekla,da je vse posledica družbe.Vsi si želimo odkrivati v življenju nove stvari,včasih se spozabimo kje je meja teh.Trava,ekstazi,kokain,heroin.Starši niso vedeli kaj se dogaja z sinom.Kje je naš fant,ki je blestel v vsem,kam je odkorakal fant na katerega je bila ponosna cela soteska? Ni odkorakal,le odrasel je skozi napačne vode.Preplaval je oceane brez prestanka,samo plaval in plaval je.Ni vedel kako napačni so tokovi te vode pod katero se skriva.Nikjer ni pisalo kam mora zaviti,kje ga čaka ovira,kje se bo zalomilo,kdaj se mora ustaviti,kdaj je dovolj..Življenje enostavno ni knjiga katero bi se lahko naučili na pamet.Skoči za trenutek z očmi nazaj na prvi odstavek.Staš dandanes sedi v Komuni ujet med štirimi stenami z solznimi očmi in se sprašuje zakaj.Zamišlja si svojo željo o kateri sanja neprestano,vedno znova in znova se želi da se mu uresniči čeprav ve,da je le ta nemogoča.Želja je želja,upanja nikoli ni dovolj.In veš kaj si Staš želi?Želi si zdravje,ne želi živeti od metadona.Prezira svoje telo,ki je odvisno od droge.Želi si,da mu le ta nikoli nebi bila prijateljica in želi si,da bi znal reči NE.Želi si,da bi bila njegova družba takrat drugačna in,da nebi zaprl oči pred svetom zaradi upliva ostalih okoli njega.Želi si zavrteti čas nazaj v tiste brezskrbne dni,ki jim ni bilo konca.Želi si konec bolečine.In..Želi si oporo staršev,ki so ga zapustili ob njegovem neuspehu.Si želi dovolj?Sledi željam.
Si starš?Mogoče sem res premlada,da bi govorila o temu ampak..Ni važno kakšni otroci smo,ni važno kakšne stvari počnemo,ni važno kako vas odrivamo stran in jezikamo,...Ob koncu dneva ste vi tisti katere mi neizmerno potrebujemo.Le oporo in občutek,da se na vas vedno lahko zanesemo.Potrebujemo vas ne glede na naš odnos in ne glede na starost.


Sabina S.



objavil(-a): Sabina. ob 00:00 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 11. julij 2011

Ko boli srce





Nisem panik. In ni mi v veselje za vsako stvar tekati k zdravniku. Saj bo, saj ni nič. Ponavadi je tako...in samo za brez veze človek sedi v čakalnici...

Ampak danes dopoldne me je med branjem knjige uščipnilo pri srcu in začela me je boleti prsnica. Sploh ob določenih gibih...ampak ok, sem se pač pretegnila zaradi branja knjige Rolling Eyes ... in potem sem šla popoldne z mami v shopping...in prsnica me je vse bolj bolela. In nato ni več bolela prsnica...ampak se je bolečina pomaknila vse bolj levo, v predel srca. In seveda bolečina ni popustila, na vsake toliko časa je nekaj "špiknilo". Ampak pač, me je bolelo srce. Pa kaj...mami je začela tečnarit "pa a te toliko boli, a greva k zdravniku?" Mislim kaj, kaj bo pa zdravnik naredil?Poslušal mi bo srce in to bo to. Nak...shoppingirajmo Wink

Potem pa sem se morala v eni trgovini vsesti dol, ker je bolečina postajala že nekoliko neznosna. In začela sem razmišljati...kaj če je strdek? Brendi je dva dni pred smrtjo potarnal, da ga boli srce... in še ta podatek. Moj fant je srčni bolnik, in je imel lansko poletje zamenjavo aortne zaklopke. Stvari so se zakomplicirale, srce je zalila voda in na koncu je najin dopust bil vsakodneven obisk v bolnišnici. Dva meseca...ouč.

Potem pa sem se spomnila, da je danes ponedeljek in da moja zdravnica dela popoldne. Nekoliko bleda sem mami predlagala, da bi se pa vseeno vstavili, čisto mimogrede. Samo da posluša in mi reče, da ni nič hujšega. Da sem si mogoče pretegnila mišico.

Nakar sem celo pot v avtu sedela kot pribita, ker me je vsak premik bolel za pop*zdit. Za piko na i, ima moja zdravnica trenutno dopust. Tako sem tekala po zdravstvenem domu in mimogrede neki zdravnici zaupala mojo težavo...in ta me je poslala direktno na urgenco Surprised

Tja sem prišla s čisto tresočim glasom in zdravniku (he was very hot Obrvi )2x razložila kaj in kako in od kdaj in kje me boli. In ob vprašanju koliko me boli od 1 do 10 sem se spomnila, kako se je moj najdražji lani na intenzivni negi drl da ga od 1 do 10 boli 20 in naj mu hudiča že dajo morfij (jap, tipček se ga je konkretno zadeval 1 teden Rolling Eyes ). Čeprav sem sprva razmišljala a imam oblečen kakšen lep modrček ob pregledu, me je ob golem ležanju na EKG-ju minilo prav vse.

Na koncu je sexy zdravnik ugotovil, da imam po vsej verjetnosti vneto vezivno tkivo in da me boli to. In da mora bolečina popustiti v dveh dneh.

In sedaj...še vedno boli. Ampak boli manj. In vsaj v glavi imam idejo, da z mojim srčkom ni nič narobe, in da me ne bo zadela kap še predno izvem rezultate mature Embarassed





objavil(-a): Roncolino ob 21:19 komentarjev (10) ogledov: 0




ponedeljek, 11. julij 2011

Vikend, kot še nikoli ;)





Po par res groznih dejtih prek neta (zakaj ljudje kažejo svojo lažno stran online, v živo pa so čisto drugačni, ne bom nikol razumela - svoje prave narave pač ne moreš skriti in se v živo potem VEDNO pokaže) sem s podzavestnim razumskim in zelo zavestnim spontanim (beri: besna ko ris) delom svojih možganov sprejela sklep, da se odjavim z vseh internet-dejting strani in da odslej spoznavam ljudi samo še v živo, saj navsezadnje nisem zapečkarica in sem nenehno v gibanju, na raznih krajih in dogodkih, tako da - priložnosti ne manjka.

Vseeno pa sem se odločila, da na 2 zmenka, za katera sem se že dogovorila tik pred izbrisom mojih dejting profilov, vseeno grem, ker če za nekaj zmenim, potem to tudi naredim. In sem šla. In preživela en zares zanimiv in zaseden vikend.

SOBOTA, 10.7.2011 / Kraj: kavarna / Čas: 21:10 / Trajanje: 8h

Že ko sem ga zagledala, sem si čestitala, da sem se odločila priti na zmenek. Sam nastop-sproščen, vitalen, nasmejan me je očaral, v njegov nasmeh sem se pa zaljubila. Govorila sva o vsem, skoraj brez predaha, razen za priložnostni srk kave oz. soka. Vmes sva zamenjala lokal, da sva lahko klepetala do 5.ure zjutraj Smile Da sva si všeč, je menda jasno. Komaj čakam, da ga ponovno vidim danes popoldan.

NEDELJA, 11.7.2011 / Kraj: kopališče / Čas: 15:00 / Trajanje: 7h

Prvi vtis je bil malo off, ampak po par minutah se je fant zgleda sprostil in tako sva preživela res zanimiv popoldan v in ob bazenu. Tem ni zmanjkalo, navdušenja nad skakanjem v vodo, potapljanjem in tunkanjem tudi ne Wink Samodejno sva sklenila novo prijateljstvo, ki pa bo ostalo samo to, kar je, preverjeno, tudi obema čisto zadosti (posebej meni po sobotnem dejtu Wink)

Vsekakor pa je moja internet dejting kariera končana. S, tako kaže, navsezadnje le bolj pozitivnim zaključkom Laughing





objavil(-a): Tamariska ob 11:16 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 03. julij 2011

Zakaj taborjenje NI kul?





Še vedno se najraje spominjam počitnic, ko sva skupaj z bratrancem na njihovem travniku med počitnicami postavila šotor in smo "taborili". Ja kot v ameriških filmih, skoraj sredi dvorišča. Cele dneve sva bila potem sposobna v šotoru s prijatelji igrati monopoli in remi. Popolno...od doma smo privlekli spalko in lampo, si ponoči govorili strašne zgodbice in kričali,ko živali, ko se je v šotor zaletaval doma kuža, ker smo bili sveto prepričani, da je najmanj medved, če ne kar puma, ki je pricapljala iz dalnje Kanade.

Nikoli nisem zares šla taborit...dve leti nazaj sva imele s prijateljico namen v Mariboru na Meljskem hribu, ker je bil tridnevni turnir v preskakovanju ovir in nobeni ni bilo po volji plačevati sobo...tako sva se odločili postaviti šotor.Postavljanje se je zaključilo 2sekundi zatem, ko je prijateljica ugotovila, da šotora sploh nima s sabo, ampak je prinesla prazno vrečko od šotra. Tako sva preostale 3 dni spali v kombiju -.-

1. Taborjenje ni kul, ker ljudje pozabljajo!

Včeraj sem bila pri prijateljih na Slivnici, praznovali smo rojstni dan. Imeli smo postavljena 2 šotora, ogromna , ker smo seveda pili in nihče ni želel voziti domov. Ob petih popoldne smo ugotovili, da je nekdo pustil šotore odprte in da je v njih polno komarjev!

2. Taborjenje ni kul, ker te poje mrčes!

Ko se je zvečer družba že totalno ogrela, so prišli tudi domačini iz Cerknice in nehote povedali zgodbo, kako je medvedka z mladički ravno pri tej lovski koči napadla domačina, ki je že nekaj let tetraplegik.Super!

3. Taborjenje ni kul, ker te lahko pojejo medvedi!

No ker smo na koncu ugotovili, da je mraz in da so tam medvedi! smo se odločili, da bomo spali v lovski koči, na toplih pogradih. Ob 1h zjutraj smo popadali v posteljo in namesto medvedov so nas napadli polhi! Celo noč so se je*ali nad našimi glavami in cvilili

4. Taborjenje ni kul, ker na koncu spiš v lovski koči, kjer te nadlegujejo polhi

Za povrh vsega so v sob spali tudi starejši člani, ki grozno smrčijo! Prisežem, da je podobno potresu, nisem še slišala človek ki bi tako smrčal, kot danes ponoči Confused

5. Taborjenje ni kul, ker na koncu spiš v lovski koči, kjer ljudje GROZNO smrčijo

No danes zjutraj je bilo potem seveda pospraviti šotore, v katerih nihče ni spal. In verjetno ste že vse kdaj zvijale spalno vrečo in tožile proizvajalca, ker so vreče za spalke vedno premajhne in ne grejo nazaj noter? Jap, podobno je s šotori. najprej se ubiješ, da ga podreš in izpuliš vse kline, potem se namučiš da ga poravnaš in zviješ, na koncu pa itak ne gre v vrečo. Klasika.

6. Taborjenje ni kul, ker je šotor pospraviti težje kot sestaviti

Ko me bo naslednjič premamila želja, da bi spala v šotor in se igrala tabornike, bom poklicala bratranca, če ima še tisti star šotor in monopoli, da obudiva spomin na stare čase. Zdaj grem pa še enkrat poskusit zvit spalko in jo pospraviti v vrečo Laughing





objavil(-a): Roncolino ob 13:24 komentarjev (8) ogledov: 0




petek, 01. julij 2011

DOBRA DELA





Dan je bil težak. Komaj se je dihalo. Someone knows how to spice up your life… Šla sem po vodo in rogljiček v Maxi. Totalka žejna in sestradana.

Vprašala sem, če ima rogljič okus po maslu? Seveda je rekla, da ne… Ugriznem in presenečenje… Morda tisti, ki jedo maslo ne zaznajo tega »senzacionalnega« okusa. Nisem med takimi srečkoviči.

V pasaži me govori en brezdomec. Ponavadi grem samo mimo. Govoril je v dialektu. Ni mi rekel za denar, ampak je želel en sendvič in pijačo. Zelo lepo mi je rekel. Vprašala sem ga kaj želi? Rekel je, da ni važno. Šla sem nazaj v trgovino in kupila moj naj senvič in čaj.

Če imam jaz slab dan, ima vsaj on lahko dobrega…





objavil(-a): mačka7 ob 23:54 komentarjev (3) ogledov: 0




četrtek, 30. junij 2011

Women Friends



Inspiracijo za ta blog sem dobila ob današnji vključitvi v Facebook skupino Divice. Hvaležna sem, da sem bila povabljena, ampak zjutraj se nisem mogla izogniti vprašanju "A zdaj pa še to?" Od vseh dosedanjih članic poznam eno, sama sem povabila še eno. Vsega skupaj poznam dve Divici, eno od teh štejem za srčno prijateljico, čeprav je še nikoli nisem videla. Možnosti, da preko spleta spoznaš krasno osebo, so zelo majhne in jaz sem očitno "one lucky little Diva", da me je doletela ta sreča. Ampak kakšne so možnosti, da spoznam še kakšno tako krasno prijateljico?S trditvijo "Facebook je en sam sh*t!" se načeloma strinjam, deloma pa se zavedam, da mi lahko precej koristi, če ga znam izkoristiti sebi v prid. In nisem še odločena, če mi bo "razkritje"v Divini skupini v prid. Kaj imam od tega, da napišem "Živjo, jaz sem shopacholic Smile"? Kaj imam od tega, da me bo dodalo par punc, katerim se niti ne sanja kdo sem, od kod sem, kaj študiram, kaj delam, s kom se družim? In kaj bo potem, ko me punce dodajo za prijatelja in jih bom jaz sprejela? Pogledale bodo moj zelo skromen album, počekirale moje prijatelje, preletele moj zid in videle moje objave. In jaz bom pogledala njihove fotke, brala njihove objave in čez čas jih bom zbrisala iz liste prijateljev, ker bom ugotovila, da to sploh niso moje prijateljice, ali še huje: te punce sploh ne želijo biti moje prijateljice, ampak so me dodale med prijatelje, ker sem dodana v skupino Divice in ker imamo 2 skupna prijatelja. Če je bila meni kakšna Divica zanimiva, sem ji poslala ZS in jo prosila, če jo lahko dodam na Facebook, ker se mi zdi fajn punca. In čez čas sem jo zbrisala, ker se mi je zdelo totalno skregano z mojim socialnim čutom, da imam pod prijatelje prijateljice, katerih sploh ne poznam, ampak se mi je pač zazdelo, da bi bilo fajn, če bi jih mela na Facebook-u.

Po dobrem premisleku, veliki skodelici kave in tem blogu moja odločitev ostaja, da ne bom dodajala vseh Divic, ki so v kupini na Facebook-u zato, ker to ni moj način sklepanja novih prijateljstev. Mogoče kakšno punco, ki živi v okolici in bi dejansko obstajala potencialna možnost, da se kdaj dobiva in postaneva prijateljici. Bom pa"razkrila" svoj vzdevek, to pa iz spoštovanja do punce, ki me je dodala v skupino (hvala btw!)

Če torej povzamem bistvo mojega bloga: So, let's get to know each other but don't be friends.

(naslov bloga je naslov slike, ki sem jo izbrala; avtor je Gustav Klimt)





objavil(-a): shopacholic ob 12:33 komentarjev (6) ogledov: 0




sreda, 29. junij 2011

samoporjavitveno olje ;)



Poletje je tu,vsi si želimo biti malček zagoreli brez "praženja na soncu". Nekaj povsem naravnega, ki da pridih rjave barve, vendar ne ščiti pred soncem, ker ne vsebuje zaščitnih filtrov.

Domače orehovo olje

Vsako leto si doma v tem času pripravim orehovo olje, namakano v olivnem olju. Recept je enostaven. V steklen kozarec damo narezane mlade orehe, edino pravilo pri tem je, da mora biti sredica mladega oreha treh barv in sicer zelene, bolj bledo rumene in rjave. Morajo tudi biti dovolj mehki, da jih je mogoče narezati.Nekateri dodajajo tudi sveže liste, potem se to zalije z olivnim oljem, dobro zapre in postavi na sončno polico, kjer stoji dalj časa, da se olje obarva popolnoma rjavo. Olje postane temno rjavo po približno treh tednih, nekateri ga pustijo več časa na soncu, nekateri manj, odvisno od tega kakšno intenziteto barve želijo.

To olje pa je primerno tudi nego konic, ker imam skodrane/suhe lase, mi zelo ustreza, da si ko imam še mokre lase dam kapljico ali dve na konice. Lasje dobesedno zažarijo in imajo prav lepo barvo. Predvsem bi orehovo olje za lase svetovala rjavolaskam.

Naj še enkrat poudarim to olje ne vsebuje zaščitnih faktorjev, zato se z njim ne smemo sončiti. Sama ga uporabljam kot nego po sončenju, ker nahrani izsušeno in utrujeno kožo, ter jo tudi prijetno obarva.





objavil(-a): herbsmylove ob 21:10 komentarjev (3) ogledov: 0




sobota, 25. junij 2011

Kako sem postala prasica 3.del - Prihod domov



Pa smo prišli v Ljubljano. Pa parkirišču je že marsikdo čakal.. Takoj se je začelo razmetavat in delit stvari med njihove lastnike.. In ko so se počasi že vsi spokali, sem ostala sama s potovalko, herbarijem, škatlo, vrečo in nahrbtnikom.. in vso ostalo opremo xD. Na tej točki sem prišla do sklepa, da bom pač vidla, kako bo vse..

In sem gledala, kje je. Noben avto, ki je pač pripeljal mimo, ni bil pravi =/. Je res, da sem ga malce pozno poklicala, ampak sej živi še najbližje od vseh.. In se je le pripeljal s prijatlom. Itak, da sem ga bila vesela. Ampak nekaj ni blo prav. To sem hotela zakrit. Tisti trenutek nisem mogla v glavi predelat ničesar dodatnega, ker sem vse premislila že 8168744 - krat, zato sem imela namen počakat in videt sproti. Potem smo se odpeljali do njega, stvari sem preložila v njegov avto, potem me je pa njegov kolega za hec dvignu gor in začel z mano stran laufat. In on ni reagirov. "Ti jo kr mej.." Se mi zdi, da je takrat že začutu, da js nism čisto taka, kot sem bila, ko sem šla. Prjatu me je pač spustu dol..

Ko sva potem skupaj ležala v njegovi sobi, me je že drugič vprašov, kaj je narobe. Prvič sem se nekako izmuznila. Nisem mu hotela povedat. Zakaj bi ga morala ubit, če mi potem na koncu sploh ni treba uničit zveze? Zakaj bi moral trpet, če potem na koncu sploh ne bo nič iz tega? Ampak me je prebral. nisem mogla zakrit. Sem mu povedala, da ne vem, kako.. Ampak, da mi je nekdo všeč postal. Ubilo ga je.. on se ni nikoli za kero drugo oziral, nikoli ni pomislil, da bi bil s katero drugo. On je bil z mano! Kako se mi to lahko zgodi? Še sama nisem vedla! Še sami mi ni bilo jasno, kako je to možno, kako, da se je to zgodilo meni, ko sem pa bila vedno sigurna v zvezi! Najhuje je bilo pa to, da sem ga res ubila. Da sem ga vidla, kako trpi. Zaradi tega, ker sem js.. neumna.

Ko se je vsaj malo pomiril sva šla ven, da se pogovoriva. Nisem mu mogla objasnit zadeve, nisem hotela v podrobnosti, poleg tega sem bila pa že tako zdelana od celodnevnega razmišljana in premlevanja in... vsega! Ampak sej mi je prav! To si TI nardila, zdej pa ZDRŽI in POPRAVI to! Taka prasica kot si, boš pa že mal zdržala, sej zaslužla bi si veliko več!

In sem mu razjasnila, da je to začasno, da sem še vedno z njim, da sem zraven in da se bom potrudla pozabt na to. Ubijalo je mene, ko sm ga ubijala js. Pizda, kako si lahko to nardila. KAKO SI LAHKO TO NARDILA?! Lej človeka, k trpi zard tebe! Zard ene bedne prasice, k ji rata nekdo všeč, ko je v zvezi z drugim?! In to z nekom, ki skrbi zanjo in jo ima rad! Res sem mu lahko samo obljubila, da bom pozabila na svoje ideje in da se bom streznila..





objavil(-a): Avalon ob 16:21 komentarjev (28) ogledov: 0




sobota, 25. junij 2011

Kako sem postala prasica 2.del - Razmišljanje



Pač nekaj je bilo. Vedla sem, da se zanima za iste stvari kot jaz. Da ga zanimajo vse tiste živalice, ki lazijo naokrog. Da se navduši nad lepim pajkom. Da bo pogledal slike kač, ki so jih dobili plazilčarji na terenu. Kul so mu bile moje rastlinice, ki sem jih sušila pred šotorom. Ob kartanju sva trzala z nogo ob isto glasbo. Ko je ena iz zafrkancije spustila nek RES moderen južni komad, sva oba reagirala, da naj neha. Moj fant pač res ni bil na istem faksu in mu nisem mogla šteti v minus, da ne ve, kaj so to kotačniki, kako zgledajo vrtinčarji, zakaj ima pajek pedipalpe, ..itd. Ampak je pa res, da se on ni navduševal nad temi stvarmi, ki so meni.. uau. Ni ga zanimalo, ko smo šle s sošolkami na teren za uharicami. In mene ni zanimalo kaj drugega, kar je zanimalo njega. Ampak, ne morem pustiti človeka.. Ima me rad, tudi jaz njega, trudi se za zvezo večino časa. To mi najprej sploh ni prišlo v poštev. Da bi ga pustila. Haha. C'est pas possible.

In sem bila celo pot domov zamišljena, zamorjena in najraje bi videla, da me kdo ubije. Sej bom prišla domov, pa bo vse vredu. Ga bom videla, bom vesela, spet me bo objel, spet bom začutla tisto ljubezen, toplino. Potem bom razlagala kaj smo vidli, on mi bo povedal, kaj je kaj počel.. Čeprav sem vedla, da nekaj blaznega to ni bilo. Delanja za faks ni bilo veliko, izletov nekaj malih.. Sem bila po eni strani vesela, da sem šla. Če izvzamem ta del, je bilo res super. Okolica res prelepa. Z nekaj smetmi in balkanskim načinom dojemanja sveta.. Družba zabavna, smeha... fuŁ, veliko lepih ratslinic (nekaj tudi bodečih >=S), kar nekaj kač (joj, kako je bila ena mehka, ko sem jo imela v rokah!), tudi nekaj modrasov med njimi xD, pa od velikih pajkov, do tistih majhnih, pa ubogi shiran netopir =/, ujete miške >=/, ... Pa res sem se sprostila vmes. Teden drugačnega življenja, čisto x, kot v vsakdanjem življenju..

In sem si predstavljala, da bi lahko se skupaj družili, če bi bla z njim. Ker pozna družbo, se ujame z njo. Moj fant ni poznal mojih prijateljic, ker se za to nikoli ni zanimal. Sem že hotela jih kdaj predstavit med sabo, da bi se lahko skupaj družili, da bi vedel s kom se jaz družim.. Ampak nikoli ni bil videti navdušen, ko sem začela o tem.. Pa lahko bi šla na skupne terene kakšen vikend. In ne bi bilo treba it na pijačo, ker bi sedeli v travi in kartali.. Ali pa debatirali.. Nekaj pač. Ampak zaradi teh stvari ne moreš pustiti fanta, s katerim si že toliko časa in ti ni vseeno zanj. Če bi se kregala, bi resno razmišljala o tem. Potem bi bila odločitev lažja. Ampak razen nekaj malih zadevih, ki pač pridejo sproti, večjih stvari in nestrinjanj ni bilo.

Sem pa tudi jaz naredila napako. Sem že kdaj prej razmišljala, da se mogoče glede nekaterih stari ne ujameva. Pa nisem nič rekla. Ker sem hotela videti, če se bo to ponavljalo ali je samo trenutno. Nisem hotla težit za stvari, ki drugače niso problem. Recimo, ko sem se pogovarjala z njegovo mamo o naravni kozmetiki in o zdravi prehrani, je on vedno zavijal z očmi. Saj vem, da se s tem VEČINOMA ukvrjamo bolj ženske. (Sej se tudi tipi, ampak se mi zdi, da se ženske temu bolj posvečamo.) In imel je tak odnos do tega, kot ga jaz težko prenašam.. "sej bom itak enkrat umrl.." Seveda boš, ampak ne gre za to! Gre za to, kako boš živel, ko boš živ! Upam, da sama ne bom imela predolgega življenja. Do ene 80ih bi že rada živela. Potem pa, ko me bo bolela hrbtenica, bom slabo vidla, ne bom več slišala glasbe in ne bom več mogla nikamor it, bom priklenjena na hišo in cele dneve pri zdravnikih.. Takrat bom začela verjet v Boga in ga prosila, naj me ubije. Naj mi milostno pošlje tumor ali nekaj. Ampak ko pa bom živela, hočem pa Živet. Se hočem dobro počutit, hočem imeti kondicijo (da ne bom že po tem, ko bom prišla do vrha stopnišča, zaradi zadihanosti padla po stopnicah nazaj do pritličja), s čim manj prebavnimi težavami, s čim manj rakavih tvorb zaradi vseh kemičnih snovi in obsevanj, ki jih imamo ob sebi, s plodnimi spolovili (ko bom hotela imeti otroke), funkcionalnimi ledvicami in jetri, s čim manj alergijami, itd.. Ker gre za to, kako živiš, ko si živ. In recimo, preživljanje prostega časa. Zadnje čase sva večino večerov preživela pred tvjem, namesto, da bi počela še kaj drugega. Za sprehod moraš biti vsaj malo manj zmatran, dobro, ne gre vsak večer. Kart nikoli nisva igrala, drugih iger zelo zelo zelo malo (ker sem jaz težila), se je pa tudi zgodilo, da če sva se zmenila, da bo poklical še koga od svojih prijateljev, sem prišla k njemu in ni bil še z nikomer zmenjen.. potem se pa zavleče, kmalu je čas za it spat (ker sem imela faks zjutraj, on pa toliko kasneje, da je lahko še dop malce zavlekel). In ko sem hotela it spat, je bil problem, ker nisva počela nič takega skupaj tisti večer.

Se pravi, da sem že prej kdaj pomislila na te zadeve. Ampak se mi niso zdele tako očitne.. No, zelo očitne so postale ob taki situaciji. Ko je bil nekdo drug, ki ga je zanimalo to, kar je mene. Ampak še vedno, ne morem pustiti takega fanta. Verjetno me bo zadeva tudi minila, ko pridem domov. Ker je nekaj, ko si daleč od doma in je vse lepo, potem je pa še tisti človek fajn, ko pa prideš domov v realnost, ugotoviš, da tisti človek v realnosti ni več tako super idealen.. In zakaj bi zaradi trenutnega navdušenja zapravila lepo priložnost za življenje? Za družino in dejanski dom? Zakaj? Nene, tega pa res ne morem zavreč. No, se pravi, da bom kar lepo ostala s fantom.. Ampak to pomeni, da moram jemu reč adijo.. Fak.





objavil(-a): Avalon ob 15:33 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 25. junij 2011

Kako sem postala prasica 1.del - Začetek



Nikoli mi ni bilo jasno, da se to laho zgodi. Da sta ti dva človeka všeč naenkrat ob istem času. Vedno sem bila zaljubljena in v zvezi 99%. Pač tisti procent je bil pa zame Smile. Saj so bile občasne motnje, ampak nikoli nič takega, kar bi me zares zamajalo. Nisem verjela, da je to možno in sem obsojala vse, ki se jim je to zgodilo. Vsaj do neke mere mi to ni bilo nikoli jasno.

In sem imela fanta. Ki me je imel res, res, .. res rad. In jaz njega. In ko sem prvič srečala njega, se mi je zdel nekaj posebnega. Ampak to je bilo to. Nekaj je bilo na njem. Neka globina.. Ampak to je bilo to. Kot pač ljudje srečamo marsikoga, ki je na nek način poseben. Potem sem ugotovila, da se lahko z njim pogovarjam tudi o tistih globljih stvareh, kot je recimo ločitev staršev. Takrat sem se prvič zavedla, da govorim o osebnih zadevah in me sploh ni strah in mi ni problem razlagat o tem. Potem sem se počasi zalotla, da mi je tip kulj. Malce preveč. In sem se začela nazaj držat, sama v sebi. Si nisem hotla pustit, hotla sem se izolirat, tako kot je še vedno uspelo. Pa so prišle prvomajske počitnice.

In z njimi možnost za tabor in terene na Jadranu ali pa ostati doma in delati izlete. Oboje kulj, ampak samo, da nekam grem, ker sem imela mize v sobi, v dnevni sobi in tega glevnega mesta že dovolj. Samo stran. In sem se hudo premučla z razmišljanjem. Me je vleklo na tabor-dobra družba, veliko rastlin in živali, lepa okolica, spet stik z naravo. ...njam, njam.. Ampak počitnic so bile tudi čas, ko bi lahko končno v miru preživela nekaj časa s fantom. In sem razmišljala o kakšne izletu na morje.. Bohinj.. Hribi.. Morje =P. Ampak tabor.. vsi so se tepli, da bi lahko šli, jaz pa sem imela možnost, samo prijavit sem se morala. In mi je fant rekel, potem ko sva se že toliko pogovarjala in sem jaz že toliko razmišljala in premlevala, da se mora on tudi učit. In da bo bolj težko, da bi kam šli. Lansko leto smo šli k nekemu res posebnemu prijatelju, ki imajo hišo v Piranu. Je res posebno bitje, ampak ej, na morju si! In še preden je rekel, da se bo mogel učit, sem mu predlagala, da b letos naredili isto, ker je bilo takrat res fino. Ampak, da kdo bo pa tistega prijatelja prenašal..Hm, za dva-tri dni na mroju, jaz komot Smile. Ampak dobro, potem pa grem (na tabor). Ker moram nekam it!!

In sem šla. Prva dva dni sem ga bolj malo videla. Potem smo v družbi začeli kartat ob večerih. In takrat sem se začela v sebi nazaj držat. Sama sebe porivat nazaj. Da pazi, kaj počneš. Sem gledala slikce s fantom, obujala spomine, pisala smse.. Si poskušala ustvarit zid v glavi. No, pa je ta zid se začenjal talit. Ene dva/tri dni pred koncem tabora, sem se zavedla, da to ni več ničemur podobno. Sem se po svoje veselila konca tabora, da bom prišla domov in da bo vsega konec, po svoje mi je bilo pa žal, ker sem vedla, da bo res vsega konec, ko pridem domov. In sem mu zadnji večer blenkila malce preveč.. in sva se začela pogovarjat o tem. Heh, takrat sem se v bistvu poslovila. Ker sem VEDLA, da ni možnosti, da bi pustila takega fanta, kot je bil moj. Posebej pa ne zaradi trenutnega navdušenja. Nalsednji dan, ko smo pakirali, je bilo vse še težje, kot zvečer. Vsega je konec, gremo nazaj domov, nazaj med vsakodnevno življenje. In konec druženja. vsaj tako pogosto.

Potem sem vso vožnjo nazaj razmišljala o tem..





objavil(-a): Avalon ob 14:59 komentarjev (0) ogledov: 0




petek, 24. junij 2011

200 na uro pod nebo...



Ta teden se ves teden igrala taxi in vozila v šolo, mesti ipd. sosede, prijatelje, sošolce itd. Ni mi problemo nekoga nekam zapeljat, sploh če mi je mimogrede, in glede na to da zelooo rada vozim mi je to v užitek. Res pa je, da vozimdokaj previdno. ne, ne cincam po cesti. Ampak 110 po avtocesti je meni čisto simpatična hitrost. In ne zdi se mi frajersko da skozi naselje voziš 20 ali 30 preveč. ja tudi jaz velikokrat vozim namesto 50 60 ampak nikoli pa več. In ta teden sem cel teden poslušala "zakaj pa ti voziš tako počasi?"

Ne vem no, meni se to ne zdi počasi, velikokrat se jezim, ker ne vozim točno po omejitvah. In ja, res je, da sem lani septembra imela prometno nesrečo in ugotavljala kako fino se moja pokojna seat cordoba pelje po boku in kako se prevrača po mastni cesti. To so bile najhujše minute v mojem življenju, ko sem samo čakala, da se bo zgodilo najhujše. Še danes se zahvaljujem vsem po spisku, da sem jo odnesla brez ene praskice, da sem bila edina udeležena v svojem prevračanju, da v avtu nisem imela nikoga in, da mi nihče ni pripeljal nasproti. Takrat je moj avtek šel na odpad, moj varčevalni račun pa v propad. Kupila sem svoj avto. In niti slučajno si ne želim, da bi v kratkem mogla kupiti spet kaj novega.

Par mesecev sem vsak dan v avtu podoživljala svojo akrobacijo, vsakič, ko je deževalo sem vozila ko kokoš. Ampak sem prebolela. Ampak zato, zdaj vozim približno po omejitvah. In samo 110 po AC. ker vem kako hitro si lahko udeležen v prometni nesreči. In vem, da ni zključena možnost, da bo nekoč nekdo drug priletel vame. Ampak ne bi si rada očitala, da je zaradi moje malomarnosti življenje izgubila kakšna nedolžna oseba...ne hvala.

In za povrh vsega, a sploh kdo računa porabo benicina? A sploh ve da je razlika ali voziš 110 ali pa 140. Ja prihraniš 5min časa...ampak jaz osebno sem raje 5min kasneje v šoli in prihranim 5€ za bencin.

In meni se moja vožnja ne zdi počasna. To je hitrost pri kateri se počutim varno.

Pa še en video, pri katerem se mi nabirajo solzice: http://www.varna-voznja.si/index.cgi?m=3&id=19963788





objavil(-a): Roncolino ob 17:32 komentarjev (3) ogledov: 0




četrtek, 23. junij 2011

Melisa officinalis





Melisa ima podoben vonj kot limona, bere se jo dokler ne zacveti, nekako v mesecu juniju. Ko zacveti poslabša aromo, najboljše je če se jo bere v višjih legah, na planotah ob gozdu. Uporabni so listi, ki se jih posuši v senci na prepihu.

Katerekoli zelišča, ki se jih suši, se ne sme sušiti na soncu, kajti tako rastlina izgubi svoje učinkovine. Ko so posušena, se jih shranjuje v temnem prostoru in uporabi v enem letu, saj potem se izgubijo učinkovine.

Uporablja se predvsem za lajšanje živčnih bolezni, bolezni trebuha in želodca, stresu, nervoznemu razbijanju srca, bruhanju, migreni, glavobolu, zobobolu, živčni slabosti, napadih panike, visokem krvnem tlaku. Je vsestransko uporabna in ima čudovit limonast vonj.

Meliso lahko namočiš v žganje, melision žganje naj bi pomagalo pri herpesu na ustnicah, ker naj bi zaviral virus herpesa. (nonine modrosti Smile

Melisino olje se naredi tako, da se posušene liste melise da v steklen kozarec in zalije z olivnim oljem, ter dobro zapre. Postavi se na okensko polico, da sonce segreva meliso in tako njene učinkovine pronicajo v olje. Pusti se teden dni, lahko tudi več. Če kdo želi bolj intenziven vonj, potem v isto olje da nove posušene liste melise, to se ponavlja toliko časa, dokler se ne pridobi željeni vonj.

Na podlagi melisinega olja se lahko naredi melisino mazilo, ki se uporablja pri pikih žuželk in naj bi tudi odganjalo mrčeš.

Recept:

80 ml melisinega olja

20 ml čebeljega voska.

Sestavine se segreva v stekleni posodi nad paro dokler se ne utekočinijo, potem se rahlo meša. da se popolnoma zlijeta olje in vosek in nato vlije v željeno posodo. Mazilo se shranjuje v hladilniku in se ohrani dalj časa, kajti mazilo ni na osnovi vode, zgolj olja. Vendar se je potrebno držati tega, da je potrebno delati v čistih posodah, kajti na ta račin preprečimo,da bi mikrobi prišli v mazilo/kremo in stem podaljšamo rok trajanja.





objavil(-a): herbsmylove ob 10:48 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 21. junij 2011

Skakanje iz zveze v zvezo



Ufa, danes sem spet igrala psihologa in na eni strani poslušala jokanje in kričanje (nad mano, kot da sem kaj kriva), na drugi strani pa tipa, da naj jo jaz pokličem. ne da se mi...ne da se mi več. Na tem svetu obstajajo ljudje, ki so zame brezupen primer. Na žalost. Ampak ja... na živce mi gre, ko pri nekaterih na fb strani konstantno gledam "evo spet sem samska" in potem čez dva dni "iii i love you" čez en mesec spet "f*ck you, odjebi se!" po 1 dnevu "sori srček najrajši te imam" in potem gresta čez pol leta dokončno narazen. Mislim wtf??? In to z vsemi tipi? Ženska pa je s tabo vse vredu? Ne moreš iti narazens fantom SAMO zato, ker sta se malo skregala, ker je šel s kolegi na pivo in ker je namesto s tabo v šoping doma gledal tv. Ja, se skregaš, kuhaš mulo en dan, se vsedeš dol, pogovriš in imaš fino. Vsaj zame tako potekajo razmerja. Na podlagi kompromisov in pogovora. In ne tako da vsakič ko se skregaš na fb tečeš pisat "samska sem!!!" Sad

Plus to, da mi ge na živce, da ljudje na fb (kaj je fb naredil iz nas Confused) a dva tedna spreminjajo s kom so v zvezi Surprised. Pa ne me razumeti narobe. Ja tudi jaz sem imela obdobje, ko mi je dol viselo s kom n kdaj sem in kaj sem počela. Jap to so bili fenomenalni časi, ko smo se zabavali in ja...po pravici povedano kurbarili. AMPAK jaz in večina normalnih ljudi (ok večina normalnih ljudi tega verjetno sploh ne počne, ali pač Embarassed ) nismo na 3 dni objavljali in razlagali vsem po vrsti "hej ja jaz sem pa zdaj v zvezi, no ubistvu imam fuk frenda, no pravzaprav je bila avanturca za eno noč". Nihče od nas si verjetno na čelo ni napisal "Hy, I'm whore"? In nekoč smo vsi ali pa vsaj večina prešli to obdobje, si našli resnega partnerja za katerega bi dali vse na svetu. In ja, načeloma se vsi kdaj skregamo. In zaradi tega ne končamo vsega kar smo več let,mesecev vlagali in gradili.

Ne mislim zdaj to, da bi ženska morala trpeti, prenašati varanje, žaljenje, in vseh grozot, ki se dogajajo. Ampak manjši prepirčki so...včasih celo potrebni, da si človek odpre malo oči, da opazi svoje napake, da se zaveš svojih dejanj.

In ja, zgleda smo ženske res zakomplicirana bitja Wink





objavil(-a): Roncolino ob 20:29 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 21. junij 2011

šentjanževo olje



Na vrtu pri mojem fantu se najde marsikaj, ampak kdo bi si mislil, da bom našla tudi Šentjanževko Smile

Super rastlinica, kateri pripisujejo antidepresivne učinke, manjše depresije predvsem v blagi obliki, naj bi se dalo zdraviti s pitjem čaja iz šentjanževke. Vendar je potrebna dovoljšna previdnost, kajti vsaka naravna rastlinica lahko komu škodi, če se je ne uporablja tako, kot je potrebno.

Sama jo uporabljam, da iz nje naredim olje. Potrgam cvete, jih dam v steklen kozarec (največkrat kar tisti od marmelade Smile)zalijem z olivnim oljem, dobro zaprem in postavim na sonce, da čas naredi svoje. Čez nekaj dni se olje obarva rdečkasto, takrat je olje narejeno. Pomaga pri občutljivi, suhi, zreli koži, nekateri olje uporabljajo tudi PO sončenju pri lajšanju opeklin, vnetij. Poudarjam, da se je uporablja PO, kajti namazani s šentjanževim oljem NE SMEMO na sonce, ker lahko nastane določena reakcija.

No divice, na sprehod-> šentjanževko nabrat in olje nardit Wink





objavil(-a): herbsmylove ob 18:30 komentarjev (1) ogledov: 0




nedelja, 19. junij 2011

Mešanje krem 2. del



Napisala sem nekaj o tradicionalni metodi mešanje krem, sedaj pa še nekaj o metodi, ki jo uorabljam sama. Moj emulgator je sojin lecitin, ki je naraven in če pomislimo na to, da se ga najde v majonezah in drugih stvareh-> potem res ne more narediti škode Smile Ne uporabljam pa jajčnega lecitina, ki ga mnogi zamenjujejo s sojinim.

Tu ni potrebno ničesar segrevati, kar je še dodaten plus, saj moramo vedeti, da se večina učinkovin uniči predvsem med segrevanjem,

Sestavine:

2 žlički olivnega olja

1 žlička lecitina

4 žličke vodnega dela (voda, hidrolat, čaj)

V skodelico damo lecitin in vlijemo olivno olje(lahko se uporabi katerokoli drugo olje) malo se pomeša, potem pa se začne po kapljicah dodajati vodo in mešati. Počasi bo nastala krema, ki je super enostavna in naravna. Lahko se doda tudi eterično olje, ampak previdno z njimi, saj lahko dražijo kožo -> predvsem ni priporočljivo dodajati olje v kremo za občutljivo kožo. Največkrat se dodaja sivkino eterično olje, ki je tudi edino, ki se ga lahko neposredno da na kožo, vendar jaz tega ne bi preizkušala Ob koncu se lahko doda tudi med, sama ga vedno dodam. In to je to, krema ki jo uporabljam sama in koža zasije Smile





objavil(-a): herbsmylove ob 13:13 komentarjev (4) ogledov: 0




nedelja, 19. junij 2011

Mešanje krem 1. del





Pri tradicionalni metode se sestavine segrevajo nad paro, dokler se ne utekočinijo in potem se jih počasi in vztrajno meša, da olje zreagira z vodnim delom v domačo kremo. Smile

Najprej je potrebno imeti 2 posodi v kateri se do polovice natoči vodo. Posodo se pokrije s stekleno posodo tako, da para greje in topi sestavine, ki se jih da v ta stekleni del.

V eno stekleno posodo se da oljni del v drugo pa vodni del. EMulgator pa se da ponavadi v oljni del, odvisno od tega ali je vodotopen ali oljnotopen. Glicerin, aloe vera ali med se doda v vodni del. Potem se sestavine segrevajo nad paro, dokler se popolnoma ne utekočinijo in potem se počasi umešava vodni del v oljni del in meša, da nastane krema.

Sama se sicer nikoli ne povsem držim nekih receptov, ampak delam po občutku. Pripisala pa vam bom en recept, ki sem ga našla na spletu.

Sedaj pa en praktičen recept s pojasnilom Smile

15 g čebeljega voska

130 ml olja

vodni del 50 ml.

Olje se segreva skupaj z voskom, ko se le ta popolnoma raztopi, potem se vodni del počasi in po kapljicah umešava v olje.

Mešati je potrebno res dosti časa in najboljše kar z metlico, da rata lepa-> gosta krema. Namesto čebeljega voska se lahko uporabi tudi karitejevo maslo, ki ne maši por ali pa druge emulgatorje, vendar ti največkrat niso naravni.

Sama resnično delam po občutku in težko napišem "moj recept" ker je tako od oka vse sestavine.Smile

Prilagam še en recept, ki je za mastno kožo:

10g voska

1 žlička karitejevega masla (lahko izputsti&scaronWink

2 žlički vodni del (lahko čaj, hidrosol)

10 kapljic sivkinega olja ali čajevca

Gre po istem sistemu segrevanja in mešanja.

Pa da ovržem še en mit, čeelji vosek ob pravilni količini in uporabi NI komedogen, čeprav je mogoče najti mnenja za in proti tej trditvi. Mislim, da je odvisno predvsem od kože, vsak mora poizkusiti in potem lahko vidi ali mu maši pore ali ne. Meni osebno jih ne maši, prijateljici pa. Kot sem rekla, odvisno od tipa kože in tega kar koža resnično potrebuje, da zasije v vsej lepotiWink





objavil(-a): herbsmylove ob 12:51 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 19. junij 2011

nekaj uvodnega



Napisala bom nekaj osnov o domačih negovalnih izdelik. Pred časi sem imela ogromne težave s kožo, da ne omenjam izredne občutljivosti, ekcemov in podobnih tegov. Uporabljala sem zase neustrezne izdelke in zato mi je koža vračala to, kar sem ji dajala. Potem mi je nona predlagala, naj uporabljam ognjičevo mast in po kratkem času se mi je koža neverjetno izboljšala. "taprava" ognjičeva mast je narejena na osnovi živalskih maščob, zato sem se poglobila v zeliščarstvo in ostale pripravke in iskala nadomestila za živalsko mast.

Nekaj osnov: vsaka krema je sestavljena iz vodnega dela in oljnega dela, potrebno je dodati še emulgator, ki omogoča, da se olje in voda povežeta. Najprej sem mislila, da je narediti svojo kremo cela reč, potem pa sem ugotovila, da je popolnoma enostavno in povrhu še zabavno -> seveda, če te to veseliSmile

Vodni del je lahko svež čaj iz kamilice, sivke, ognjiča in itd., lahko je hidrosol ali pa navadna najboljše destilirana voda. Oljni del pa katerokoli olje, sama najraje uporabljam ognjičevo, kamiličino ali pa kar navadno ekstra deviško olje, ki uravnava ph kože in je ustrezno za prav vsako kožo.

V kremo se lahko doda tudi med, ki super nahrani kožo, lahko kakšno kapljice domače tinkture npr. iz ognjiča, sojin lecitin, ki omogoča, da sestavine boljše prodrejo v kožo, je pa tudi odličen emulgator ampak topen v olju.

Oprema: pomembno je, da mora biti zelo čista. še najboljše je če se jo prekuha v vreli vodi ali pa obriše z domačim žganjem, saj se na tak način uniči bakterije. Pomembno je tudi to, da te kreme ne vsebujejo konzervansov, zato jih je potrebno delati v manjših količinah, da se jih prej porabi. Hraniti pa jih je potrebno v hladilniku, po mojih izkušnjah, je tako doma narejeno kremo najbolje porabiti v tednu-ali dveh. Res je, da je vse naravno, edini minus pa je, da je potrebno imeti kremo v hladilniku in jo sproti mešati.Smile

Obstaja več vrst mešanja krem in sicer tradicionalna, ki poteka s segrevanjem sestavin nad paro in pa mrzlo mešanje z lecitinom.

V naslednjem blogu bom napisala še natančnejše podatke.

Nekaj uvodnega sem pa le napisala, to so le moji nasveti in izkušnje, uapm, da vam bojo pomagale Smile





objavil(-a): herbsmylove ob 12:12 komentarjev (2) ogledov: 0




nedelja, 19. junij 2011

herbsmylove





Poletje je tu. Vse cveti in omamni vonji zelišč in travniških cvetlic prav vabijo na sprehode v naravo. Škoda ker je danes nekam kislo vreme, saj sem nameravala odditi na bližnjo planoto in nabrati nekaj zeli.

To bo moj blog o zeliščih in njihovi uporabi, saj se ljubiteljsko z njimi ukvarjam približno 2 leti. In nisem teta pehta, sem še gospodična teta pehta.Smile

Upam, da vam bo moj blog všeč, pisala bom tudi o receptih in ostalih zeliščarskih zvarkih.

pa lepo se imejte Smile





objavil(-a): herbsmylove ob 11:57 komentarjev (2) ogledov: 0




sobota, 18. junij 2011

Med življenjem





Kaj je po smrti? Prisežem, da ne vem. Eni verjamejo v nebesa, reinkarnacijo, pekel, nič… Jaz preprosto ne vem. In to me ne moti. Bomo videli a ne?

Imam pa jasno opredeljen odnos do ene stvari, ki se mi zdi trenutno pomembnejša od življenja po smrti. DENAR. Miselnost, da je denar nekaj slabega, ki pokvari ljudi se mi zdi ostudna. Kako neki, z njim lahko narediš najčudovitejše stvari! Lahko tudi najbolj bedne, a ne vem kaj je tega kriv lep nedolžen vijoličen bankovec.

Tudi ideje, da si družbeno nemočen, če nimaš ogromno denarja ne sprejmem:

Razlika v ceni 35 centov: namesto mleka, ki ga proizvedejo na način, da so krave vedno zaprte v hlevih(70 centov) kupiš mleko iz mlekomata ali Planikino…, od kmeta, ki ga poznaš in veš kako ravna z živalmi (do 1 euro)

-3 eur: namesto, da kupiš govednino v supermarketu kupiš govedino, od na primer kakega kmeta iz Pohorja, ki prideluje meso, tako da dobi certifikat Pohorje beef. Te krave so toliko zunaj, da lahko za razliko od tistih, ki so vedno v hlevih, same kotijo!

-30 eurov: Namesto poletne majčke za 10 eurov kupiš majčko od kakšne mlade slovenske dizajnerke za 40 eurov. 30 eurov je ogromno, ampak ali ženske res potrebujemo toliko poletnih majic, kot jih ponavadi imamo v omari?

-0 centov: Kupiš isto drago kozmetiko, ampak pač takšno, ki ni testirana na živalih.

-10 eurov: Namesto dveh verižic Made in China, kupiš eno iz pravične trgovine. Ali ni razlika, če ti okrog vratu leži verižica za katero veš (ali lahko vsaj malo upaš ), da je bila narejena z ljubeznijo in pravičnim plačilom, kot od rok delavca, ki dela z odporom to sranje 11 ur na dan, da zasovraži vsak biserček posebej? Res hočemo podpirati gnusno kitajsko politiko?

-1 eur: Namesto dišeče svečke za 50 centov, v supermarketu ali drogeriji, jo kupiš posebej v svečarni. Tam delajo sveče, ki dišijo pa vosku so zdrave, lahko čudovitih barv. Ne pa tiste iz masovne proizvodnje, iz katerih se kadi črn dim, kar pomeni da so iz škodljivega nečistega parafina.

Tudi služba ima potem večji smisel. Vedenje, da boš s tistim denarjem lahko sebi kupil nekaj čudovitega in s tem razveselil še nekoga drugega, ki si to zasluži, mu pomagal, da živi svoje sanje (mlada dizajnerka).

Še druge pozitivne lastosti imajo take situacije. Ker so te stvari velikokrat dražje jih kupiš manj. To pomeni, da kupiš tudi manj nepotrebne hrane. To pomeni, da se ne prenažiraš. To običajno pomeni, da nisi predebel. To pomeni, da namesto dveh Milk za 1 euro kupiš eno čokolado iz pravične trgovine z 2 eura in namesto, da se ti Evropejec prenažiraš med tem, ko afriški otrok strada, grizljaš v miru svojo omamno čokoladko in pridelovalec kakava dobi celo dostojno plačilo! Potem pa niti tablet za hujšanje ne rabiš in spet profitiraš!

To, da posameznik nima moči je navadna bedarija. Na primer oni tipson, ki se je pred mariborskim klubom Trustom odločil sprobati svoj samurajski meč (ali nekaj takšnega) in z njim do smrti nekoga zabodel. S tem je naredil škodo svoji družini, družini umorjenega, lokal Trust, ki je bil včasih poln je zdaj prazen, torej je zalo škodoval lastniku, natakarji, ki delajo tam se osem ur dolgočasijo, ker nimajo kaj za delat…………………………………………………

Avtorica fotografije sem jaz.





objavil(-a): lucijika ob 16:39 komentarjev (1) ogledov: 0




petek, 17. junij 2011

I WILL LOVE YOU ALWAYS...





Entry benda je bil spektakularen. Res wauuuuuu! To je pomembno, ker se tako ustvari pričakovanje. Ustvari se energija med publiko in bandom, ki traja celoten koncert.

Jon super zgleda za svoja leta. Thank God for big screens! Sem ga videla samo nekajkrat tako direkt na oder s prostim očesom. Komadi so zveneli extra!!! V Areni bi bil še boljši zvok. Klasični Bon Jovi komadi zvenijo beyond words. Blaze of Glory je bila električni orgazem za ušesa. Richie Sambora zgleda grozno star. Vid se mu »hard rock life style« na obrazu. Tak zabuhel je. Še vedno je izvrsten kitarist. Če ne najboljši, ki sem ga do zdaj slišala igrat v živo. Špilal je na Slashevo kitaro. Slash je zakon! Si predstavljaš kako to zveni? Slash in Richie Sambora?

Dva tipa zraven mene iz MB sta imela 2 metra. Najprej sem mislila, da sta samo frienda. En od njih je božansko dišal. Moj nos se je zaljubil. Potem sem ugotovila, da sta dvojčka, ker sta si preveč podobna. Zadolžila sem ga, če mi slika, ker je njegov domet do odra, v primerjavi z mojim ničnim, ene 90 %. Sem videla, da zna fotkat. Baje imam za en kurc fotkič. To je pa tko, ko zaupaš Grku. Vedela sem, da me je nategnil, takoj.

Bon Jovi je tak, da ga bi lahko zelo dolgo gledala. Prav užitek ga je gledat. More ti biti všeč, ni druge. Švical je revež že pri drugem komadu. Ampak ima kondicijo. Bil je povsod. Pokritost odra je bila odlična. Nima pa jih 20. Babe za mano so bile čist nažgane in so vreščale. Uno dej bod tih, ker sploh ne slišim njega. Nikoli ne bom razumela vreščečih babnic... Ni bil pri vseh komadih čist notri, ampak skoraj pri vseh. Pri enih je popolnoma užival med petjem. To počne z lahkoto. Najboljše so bile: Blaze of Glory, Bed of Roses, You Give Love a Bad Name, Have a Nice Day, Keep the Faith, Wanted Dead or Alive. En extra dober komad je bil Something For the Pain. Čist doživeto zapeto.

Kar je govoril, je blo čist prenežno govorjeno. Brez dometa. Do mene ni prišel njegov glas. To bi moral bolj glasno povedat, saj je dec, ne? Mogoče pa ima šepetanje kak poseben efekt na bejbah? Ene 8-10 komadov je takih, ki bih moja ušesa še kdaj slišala. Bom dala max Gelda, ker je vredno. Da mi ne skačejo po nogah in se derejo evforično na ušesa.Pel je od pol devetih do enajstih. I will love you always...





objavil(-a): mačka7 ob 00:09 komentarjev (1) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani