Pošlji prijateljuNazajDomov

nedelja, 26. oktober 2014

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

ponedeljek, 01. avgust 2011

PAZI RIBA...





Kaj se zgodi, ko greš v morje? Ponavadi je blizu kakšna ribica, ker si stopil v njen biotop.

Ona je vegetarjanka. Že več kot deset let ne je mesa. Ko zagleda 5 cm ribico poleg nje, začne tuliti:«Kva ta riba kle dela, reč ji naj gre že enx stran!«

Umiram od smeha. Očitno ima fish fobijo.





objavil(-a): mačka7 ob 23:59 komentarjev (2) ogledov: 0




četrtek, 28. julij 2011

UJETNICA SLAVE





Super dokumentarec o Merlyn sem gledala. Brala sem tudi knjigo o njej. Postala mi je všeč. Ni všeč vsem…

Če bi ji dovolili biti bolj ona, bi bila še večja. To, da so jo dali vedno v vloge žensk, ki so bile samo lepe in neumne, brez teže, ji je naredilo veliko škode. V resnIci sploh ni bila taka.

Skreirali so jo popolnoma v detajle cel njen styling s frizuro, zobe in barvo las v obvezno platinasto. Preveč je igrala v vlogah. Imitirala je Betty Grable, katere fanica je bila. Želela je postati slavna in na začetku kariere, po prvih uspehih je bila srečna.

Potem je postala tako velika, da jo je slava uničila. Bila je ujetnica slave. Being famous sucks!

O tem, da je sex simbol se je norčevala, ker je bila v resnici daleč od tega.

Neverjetno je to, da je bila za film Breakfast at Tiffany's izbrana za glavno igralko. Če bi popolnoma odložila Merlyn Monroe, bi Holly Golightly lahko zaigrala.





objavil(-a): mačka7 ob 00:01 komentarjev (4) ogledov: 0




sreda, 27. julij 2011

Iti ali ostati, to je vprašanje....



Se je to moralo zgoditi? Zakaj se je moralo zgoditi meni? moram res vedno vse zafrkniti? ko bi v saj poparavit znala to situacijo.. Ko bi vsaj zavrtla čas nazaj, ko bi vsaj imela še eno priložnost, ko bi vsaj, ko bi vsaj.... Na druge se ne moreš zanašat, vse moreš narediti sam, sam si na svetu, zanjti se moreš tako kot znaš in veš in nič drugače. Točno tko in pika. Konkurenca je huda in vsak zahteva od tebe da daš 200%, da si najbolši, da vse nardiš, da si korak pred konkurenco. Skratka potrudit se moreš in dat vse od sebe. To kar dajem to kar delam ni nč, bol se morem potrudit, še bol ker to zahtevajo od mene in to si želim. Želim si več in več in več. Ampak kaj ko na neki točki obupam, zakaj se ne potrudim do konca. In ko se zaštartam in ko sem tako blizu cilja in ko mi tako dobro gre in sem že skoraj na svojem vrhuncu, nekje zaštekam in padem nazaj v globino iz katee je težko prilezti ven in rabiš najbolšo obutev, dobre plezalske sposobnosti,nekaj talenta, veliko truda optimizma ter volje. Č e pa tega ni lahko plezaš in plezaš in si še vedno tam kjer si v globini v katero si pa del in se boš pobral samo če imaš močno voljo do življenja in ga veseliš. Voljo imam, zakopana je nekje, vendar je še nisem našla in nevem kje jo naj iščem. Narobe!!Vem kje jo naj iščem in vem kje jo najdem. Zakopana je globoko v meni , vendar bo naporno delo odkopavanja. Mogoče bi rabla malo pomoči, ampak vsaka pomoč ki bi mi bila namenjena bi bila zahrbtna in škodoželjna. Zato jo bom sama izruvala z vsemi rekviziti, ki mi bodo na voljo. Potrudla se bom, da uspem, potrudla se bom da popravim stvari, sa baje nikoli ni prepozno. In vem da danes sem slabe volje, vendar jutri bo že bolje. Grem naprej, pokončno. Mogoče zahtevam da se bo vse uredilo v enem dnevu in preveč pričakujem, ker se ne bo. Vse potrebuje svoj čas in tudi jaz ga potrebujem, ne smem čakati predolgo nočem da je prepozno. Našla sem optimizem, nekaj v meni me je prešinilo. Ujela ga bom in nočem ga več izpustiti iz rok, ne bo mi pobegnil. Ni še konec.....





objavil(-a): barbara007 ob 21:36 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 23. julij 2011

Singlfotr



Tud za moj jokav blog je prišel čas...





objavil(-a): megafotr ob 00:25 komentarjev (7) ogledov: 0




sreda, 20. julij 2011

ko se razblinijo sanje...





...kot milni mehurček, in se začne podirati hišica iz kart. Ena za drugo...

Ko sem se pred 4 leti vpisala na biotehniško gimnazijo nisem vedela, da me bo laboratorij tako pritegnil. Tja sem šal zato, da bi lažje prišla na veterino. Potem pa so se začeli dnevi, ko je bila polovica predmetov mikrobiologija,biotehnoligija in lab. vaje...začneli so se dnevi, ko smo ure in ure preživeli v laboratoriju, kuhali gojišča,šteli kolonije, precepljali, opazovali GFP in na informativnih dnevih žareli, ko smo govorili o tem. Nikoli si nisem mislila, da se bom tako počutila, ko bom iz šolske omarice vzela laboratorijsko haljo in rokavice. Ko sem vstopila v laboratorij, se je zame začel drug svet, svet kjer sem lahko pozabila na vse skrbi, na ves svet okoli sebe. Ogromno prostega časa smo s sošolci preživeli v laboratoriju. Če ne drugega smo kuhali gojišča za mlajše letnike...ko sva letos s prijateljico 40 ur preživeli v lab. zaradi pisanje projektne naloge nobene ni bilo težko do 5h ostati v šoli in delati. To je v 4 letih postala moja droga...

Ko smo se februarja vpisovali na fax sem sicer želela iti na laboratorisjko biomedicino , ampak sem vedela, da bo število točk previsoko. Takrat sem vpisala biotehnologijo in 2. želje niti nisem hotela izpolniti! Ker si poleg biomedicine in bth ne želim početi ničesar drugega. Na koncu seem po prepričevanju mami vseeno dopisala še biologijo. Nikoli niti v sekundi nisem pomislila, da na bth ne bi bila sprejeta...

Potem, ko sem končno dočakala rezultate od mature, sem doživela prvi šok. Ni bilo sicer svetovne katastrofe, ampak rezultati so bili vseeno slabši, kot sme pričakovala. Vendar sem vseeno imela 81 točk za na fax, do sedaj je bila omejitev max 79, v povprečju pa 77. Torej sem si rekla, da za vpis ni skrbi.

Dokler me včeraj zvečer ne kliče frend "a si sprejtaaaaa" "kaj a so že omejitve?" JA! Sledil je šok...82...fak...fak! 82?! Kje hudiča ste dobili 82??? To je 5 točk več od povprečja?!!!

Zdaj gre samo še navzdol...samo še slabše je...vsaka misel na to ideja je nož direktno v srce crying Najraje bi se zakopala nekam in umrla v kotu, sama, pozabljena od sveta. Počutim se grozno...obupno...razočarana,nad sabo, nad vsem....

Seveda obstaja plan B, ampak to pomeni dodatno goro učenja in diferencialcev...in kup sprememb, ki jih sovražim...in trenutno bi res raje umrla...

Vem da bo minilo, vem, da na koncu se bo vse dobro izteklo ... ampak trenutno se ne počutim tako...in še nekaj časa se ne bom...





objavil(-a): Roncolino ob 13:06 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 19. julij 2011

HOLIDAYS...





Zadnji nakup pred dopustom. Kupim samo, ker nujno rabim.

Dam vem Mercator piko in transakcija zavrnjena. Plačam z gotovino. Hočem nočem. Račun znaša 47 evrov. Da te kap… Pod nujno je bila tudi krema. Imajo samo Niveo in Niveo. Jok brate odpade. V lekarni kupim Eucerin. Stane 17 evrov. V prospektu doma vidim, da so kreme v DM-u po polovičnih cenah v primerjavi z Eucerin kremo. Vedno me nategnejo!

Začnem pakirati. Koliko majic za 1 teden? 7 + 2 za plažo. Na koncu jih imam 10. Ziher je ziher. Brisače od nikoder. Celo večnost traja, da jo vidim pred sabo. Omara je nabito polna. 75% stvari nikoli ne nosim. Koliko enega Gelda? Za nič. Ne čist za nič, da dela gužvo.

Lani sem panično iskala kopalke. Zanalašč sem jih dala drugam kot vedno, da jih ne bi spet iskala. Minilo je toliko časa, da sploh vem ne, kje so. Kje zaboga so? Čist panika že… Kopalke so danes celo premoženje. Vse so skup v eni vrečki zložene. Prikaže se mi Marija, ko jih zagledam… Aleluja! Do naslednjega leta si napišem v mobi plonk cegelc… Kopalke so v hladilniku. Prisežem.





objavil(-a): mačka7 ob 22:55 komentarjev (1) ogledov: 0




petek, 15. julij 2011

Vremenu primerno počutje....



Danes pa nimam nobenega citata za vas, samo vremenu primerno počutje. Zelo močno valovanje in nihanje Smile Morala bi skakati do neba saj sem z odlično oceno zaključila šolsko leto, no če odštejem da sem prenesla samo en izpit naprej Laughing Končno so se mi začele počitnice, poletje je.... Ah, jaz pa samo mislim na eno osebo. Vendar je ta oseba zasedena...

Še vedno sanjam njega, želim si samo njega.... Ampak jaz še vedno upam, sanjam, hočem, moram... Saj vem kaj si mislite, malo naivno bitje, ni več upanja ni ni. Ne, ne dam se tako zlahka Smile Vem, no vem mogoče ni prava beseda zato bom uporabila verjamem, da se bo še vse dobro zaključilo Very Happy

But I have a secret, and I have to tell it Very Happy Na skrivaj mi je simpatičen kolega iz službe. No to je bilo že od trenutka ko sem začela delati tam NO GO, ker se takšne romance nikoli dobro ne zaključijo in vem kakšno srečo imam Sad ampak se mi kar nariše nasmeh na obrazu ko ga vidim Embarassed

Potrebno bo poiskati kakšen kotiček za kratek oddih med vikendom. Imate kakšen predlog? Moram si vzeti kakšen dan oddiha in se malo nastavljati sončku, počofotati v morju in zaživeti na kakšnem žuru Smile

Prav smešno kako nimam nobenega navdiha za pisanje, hahahaha prav potrebna sem oddiha Smile

To bo blog mojega življena! Če se ti zdi zanimiv, komentiraj, če pa nisva istih misli se ne ubadaj z menoj in me pozabi!

LP,

Baby B





objavil(-a): BabyB ob 14:20 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 13. julij 2011

Skok



Razprem svoje roke kot ptica razpre svoja krila.Padam,padam proti dnu.Vrtim kaseto življenja nazaj v spomine predno moje telo začuti bolečino.Celo življenje že padam,samo padam.Lebdim v zraku in se prepuščam valovom vetra.Zbogom življenje,zbogom bolečina.Ob zadnji bolečini prestopim na drugo stran.Kot vlak,ki se nikoli ne ustavi in pelje neznano kam.Nebo več tvojega obraza,zavedno tvoj angel varuh.Padam,še vedno padam.Moje roke so v zraku,otrpnem in začutim bolečino.Poslovim se z zaprtimi očmi.Zbogom svet.Odprem oči v novo jutro,spet sanje.Postavim se nazaj na svoje noge.
Dobrodošlo jutro,spet še en dan,ki bi ga najraje preživela z zaprtimi očmi in mu dovolila,da zbeži mimo.




objavil(-a): Sabina. ob 23:21 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 13. julij 2011

Luly goes blond



So mi rekle, naj napišem kakšen blog. Pa ni bilo inspiracije. Na suho, punce, res ne gre, saj to ja veste? Obrvi

Potem pa se je zgodila ena sreda, ki je bila kot nalašč za to, da ustrelim kakšnega kozla. Pahor je očitno na dopustu in na tem področju res zeva dolgčas.

Luly je bila vedno temno rjava. And she liked it. Potem pa je ugotovila, da njeno farbo testirajo na zajcih in si je rekla: TO PA NE! In šla v lov na "okolju prijazno" štriho. Izbira je bila jako slaba in primorana je bila kupiti črno. Pustimo malenkost, da je kasneje ugotovila, da je TUDI TA testirana na želvah, ampak bilo je prepozno. In obsojena je bila na črnolasko. Z leti je postajala čedalje bolj podobna pošasti iz Kroga in sklenila je, da je tega dovolj!

Imela sem še nekaj bonov za DM-a, ki jih je bilo itak treba zagont. Za neumnosti, kakopak. In odločila sem se, da bom to poletje pa končno uresničila 10-letno napoved in se malo posvetlila. Za 6 odtenkov, je obljubil Sajos. PROFESIONALNA nega, samo za vas! Razz

Saj bi šla k moji profesionalki, pa me je hotela, zavoljo uresničitve želj, najprej pobrit do ušes! Surprised A ne, Luly pa ne da svoje grive kar tako! Bom že sama, še vedno je blo prfekt! Razz Sploh pa sem si ubodla Sajos, halo! Uspeh je bil zagotovljen že s tem, ko sem na blagajni odtipkala pin kodo!

Komaj sem čakala, da pridem domov! Very Happy Home alone scene so kot nalašč za tovrstne podvige. Skakavček Najprej sem zmešala eno, pa potem še drugo..., po nasvetu stare kolegice iz te branže, sem šla vmes še na pir, ker bojda barva tko boljše prime. Mr. Green

No, saj še dobro da sem šla. Ker mi gre malo na smeh, drugače bi mi šlo pa na jok. Končni rezultat prvotnega stanja (pol metra črnih las) je naslednji:

1cm belih las; izgled: pleša
2cm zlatih las; izgled: podrlajsasta
40 cm črnih las; izgled: kot da sem šotorila v Černobilu
konice: drekaste

No, moja avantura še ni končana. Tele konice grem zdele še mal ostrižt, pol grem pa oporoko napisat, ker čez eno uro pride dec domov.





objavil(-a): Talulah ob 20:11 komentarjev (9) ogledov: 0




sreda, 13. julij 2011

Zapečeni krompirček



Ali še bolje; prepečeni zrezek.. Heheh, bolj zogleneli. Včeraj sem namreč dosegla, da se moj hrbet skupaj s tistim, kar prekriva gluteus maksimus, škrlatno sveti.

Včeraj sva šli z mami za en dan na obalo. Lep dan, toplo (ne pretoplo!) morje in zeleni griček nad belorjavo obalo. Mmmmm.. Mami se je vmes nastavljala soncu, jaz pa sem pridno čepela v senci, razen, ko sem bila v vodi ali pa tistih 5 minut pred in po kopanju.

Presenetljivo, ko sem šla drugič v vodo, sem začutila pekoč občutek na svoji koži.. Obrnila sem se, da sem si pregledala hrbet, kolikor si pač to posameznik sam sebi lahko zagotovi in ugotovila, da me je po desni strani lepo zapeklo.. Z navdušenjem sem ugotovila, da tista "senca" ni bila tako senčna, kot sem si mislila.

Zvečer je postal že celoten hrbet škrlaten. Samo še brado bi si nalepila in bi lahko bila prekleti božiček. Zdaj se mažem s šentjanževim oljem in aloe vero. Kako ljubim aloe vero!

Nauk: (Spoznala sem ga že enkrat prej, pa me je očitno premalo izučilo.) MAŽI SE S KREMO, Z ZAŠČITNIM FAKTORJEM 356, TUDI ČE SI V SENCI, KER TA SENCA NI VEDNO TAKO SENČNA, KOT SE ZDI!

In jebem mater tej senci.





objavil(-a): Avalon ob 14:05 komentarjev (1) ogledov: 0




sreda, 13. julij 2011

Igra src



Igrajva igro.Dva igralca,ki si ustvarjata pot kateri je konec neznan.Nenehno nadaljevanje poti,skupno premagovanje ovir igralca,ki svoji roki držita močno skupaj in sledita poti po kateri ju vleče zgolj usoda.Cilj igre?Ostati skupaj,zavedno.Kot vsaka igra pa ima tudi ta svoj zaplet in težjo stopnjo.Razdalja,največja mora ko igralca zapreta oči.Ostanejo sanje.

Rada bi živela v tej igri,s tabo.Z roko v roki,z nasmehom na obrazu.Ni važno kako daleč,želim to potovanje.Želim tebe tu ob sebi,želim naju nekje v večnosti kjer bova obstajala samo midva,obstala v trenutkih sreče in pozabila solze,trplenje,bolečino.Rada bi hodila,samo hodila.Dolge ure in ure dokler se moje noge ne utrudijo.Rada bi čutila,čutila tvoje roke kako objamejo moje.Želim si,želim si tebe,želim naju.Sanjam,vsako noč sanjam tebe.Kdo si?Zame neznana podoba,ki se mi riše v mislih in zapolnjuje domišlijo.Tavam nekam neznano kam,tavam v upanju da te kje najdem.Sanjam,samo sanjam,vedno znova in znova.Brez prestanka si želim..Nebom rekla,da bi zate preplula oceane in prepotovala svet samo,da boš ob meni.Ne,tega nebi storila.Veš kaj bi? Odletela tja daleč v vesolje in zvezdam vzela sijaj in ga postavila na tvoje ustnice,da še svetleje zasijejo,ko si srečn in,ko med poljubom začutim tvoj nežn nasmeh medtem,ko tvoje roke oklepajo moje telo.Takrat v meni zbudiš občutek,da sm tvoja.Tvoja v tistem trenutku,tvoja ob koncu večera,tvoja vedno.In tvoj glas,ki je moja najljubša melodija,ki mi zjuraj nežno zaigra,ko se moje oči še zbujajo v odsevu sonca na moji postelji,ki pronica skozi moje okno.V kuhinji me čakaš ti z skodelico kapučina,ki je meni najljubši.Poljubiš me na čelo in mi z le tem narišeš nasmeh na obraz.Pobereš svoje stvari,odideš.V rosnem jutru se zgubiš med meglo skozi katero sijejo sončni žarki tega novega jutra.Postaneš še malo,obrneš se in mi pošlješ še zadnji poljub.Svoja kolena potisnem do svoje brade medtem,ko sedim na stolu in štejem tvoje korake.Pogled obstane v tvoji razmršeni frizuri,ki plapola v jutranjem vetru.Splazim se nazaj do postelje,po neprespani noči neprestanega gledanja skozi okno si zaslužim ,da končno res zaprem oči.Zbudim se pozno v noč in ugotovim,da je to le še en dan,ki sem ga prespala in mu dovolila,da uide mimo mene.Postelja na drugi strani kjer si spal ti je pospravljena,tvoji copati so zloženi v omari ne pa na mestu pred vrati predno si odšel.Zmedem se.Oblačila,ki si jih imel oblečena so še vedno v omari.Dišeče oprana.Pogledam čez okno iz sonce zahaja na vzhodu.Narobe svet,kaj se dogaja?Strezne me zvonec in stečem do vrat.David,tu si!Prehitro si odšel zjutraj,zdelo se mi je kot da se nisva poslovila.In tvoje obleke..Oblečen si bil vendar drugače?Mogoče sm preslišala ,da si prišel nazaj in..Pomiri se.. me nežno prekine in objame. Kaj si spet počela,da se ničesar ne spomniš?Nevem,prisežem da sm se zjutraj zbudila ob tebi in odšel si in..Nevem!Kam si šel?tvoji copati in tvoja majica,pa postelja..Kdaj si se zbudil?Kaj govoriš?Nisem spal pri tebi,zvečer sem odšel,ko si že trdno spala.Poljubil sem te na čelo in ti v kuhinji pustil sporočilo.Sporočilo?kakšno sporočilo?Zjutraj si mi naredil kapučino. Odvlečem ga do kuhinje in skodelice kapučina ni nikjer.Prisežem,da posode nism umila!Kakšna zmeda,ampak prisežem da..da..da sem pila kapučino,še zdaj čutim okus njega v ustih!> Se počutiš uredu,usedi se prosim. Potisne me na kavč.Zadnje čase si zmedena,živčna razvalina postajaš,kaj se dogaja?Nevem,mogoče so bile le halucinacije?Sanje so zate premočne halucinacije! Se mi idiotsko zasmeji v obraz in me poljubi na moje ne-počesane lase.Kapučino potrebujem,veliko njega.Spet se zvijem na kavč in zaspim,spancu se nikakor nimam in nimam moči upreti.Samo spala bi,spala in spala.Zbudi me budilka v moji sobi,splazim se do le te in jo ugasnem.Nisem jutranji tip človeka,zjutraj funkcioniram namreč zelo počasi.Moja postelja je pospravljena,jo je pospravil on?Kapučino je nedotaknjen in zapakiran v vrečki kot ponavadi,ko se zjutraj zbudim in nimam moči,da bi ga odprla.Zmedem se,ponovno na začetku z mislimi.
Ti je kdaj nekdo zlezel pod kožo tako močno,da vse na kar misliš je le ta oseba?Vedno prisotna v tvoji glavi,vedno v tvojih mislih,vedno nekje navidezno s tabo? Tako se počutim jaz.Namišljam si vedno nove stvari,preveč boli razdalja in resnica,da te ni tu ob meni in,da se zjutraj ne zbudim s tvojim poljubom.Boli,da ne zaspiva v isti postelji in boli,da si tako daleč,daleč stran.Počutim se kot pero na vetru,ki počasi pada proti tlom.Bodi moj veter,povzpni se spet z mano do vrha.

Vedno tvoja,v sanjah in realnosti.Čakam te.



objavil(-a): Sabina. ob 00:01 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 13. julij 2011

Želi si,sanjaj,upaj





Kaj si želiš v tem trenutku?Zamisli si svojo željo,tisto nemogočo o kateri sanjaš.Je nimaš?Ustvari si jo.Sanjaj,ne riši sanjam mej,samo sanjaj,ne prestano in brez prestanka.Želi si,samo želi in upaj.Upaj,da se ti želja uresniči.Si želiš tega dovolj?Poznaš najglobje upanje?
Rada bi vam zaupala zgodbo.Staš je 21 letni fant,visoke postave in razmršeno belih las,prikupen na pogled in prava paša za oči.Njegovo otroštvo je bilo kot opis perfekcionistične zgodbe,ki ji ni in ni konca.Brezskrbni dnevi igranja na vrtu,brezskrbni trenutki z starši in brezskrbno življenje.Kot vsak izmed nas tudi ta fant prestopi v del življenja,ki mu pravimo najstništvo.Pravijo,da se takrat življenje komaj začne.Pa se res?Staš je bil vedno fant z odličnimi ocenami in odličnim uspehom v šoli.Bil je intiligenten,bil je nadarjen za veliko stvari,bil je na samem vrhu starševskega ponosa.Starši,kdo si nebi želel uspešnega sina,ki blesti v vsaki potezi,ki jo naredi?Čas prvega letnika,stvari se nenadoma začnejo obračati v napačno smer.Staš se znajde v začaranem krogu,ki mu nezna pripisati konca.Njegova družba ni enaka osnovnošolski,njegovo besedno izražanje nadomesti sleng in kletvice.Ob takih besedah si starši zatiskajo ušesa ampak hej,vsi grešimo,ni tako?Staša ni zanimal več pouk,raje se je zabaval v družbi prijateljev in se zadrževal v krogu ljudi,ki pijejo in kadijo.Vsi poznamo upliv družbe.Včasih si bil 'car',ko si kadil.Dandanes si 'car',ko v množici kadilcev odkloniš cigareto kljub grdim pogledom,ki te srečujejo,ob koncu dneva si ponosen nase.Ampak vpliv družbe je včasih prevelik,zvleče te neka sila da počneš stvari kot jih počnejo ostali.Mladi se bojimo biti drugačni,bojimo se reči NE.Bojimo se,da nas sovrstniki nebojo sprejeli v družbo in vse kar si želimo je le to,da bomo podobni ostalim pa ni važno kakšni so le te.Pozabimo kako je biti in imeti svoj pravi jaz.Zgubi se in zamegli se pred očmi,ne želimo biti mi.Želimo biti taki kot želijo ostali.Citiram neko osebo,ki je dejala sledeče : ''Raje sem osovražen zaradi tega kar sem kot pa ljubljen zaradi tega kar nisem''.Upliv te družbe zbudi v nas strah,da smo to kar smo.Ob koncu dneva smo le najstniki,ki potrebujemo nekoga,ki bi nas razumel.Imamo starše.Da starši,imamo vas.Ampak vsakemu najstniku se zdi,da nas nebi razumeli čeprav globoko v sebi vemo,da ste bi tisti,ki nas razumete bolj od vseh ostalih kajti te stvari v življenju ste že prehodili čez svoje čevlje.Staš kajenju ni našel konca,želel je poskusiti nove stvari.Prešel je na travo.Droga je dokaj kmalu postala del njegovega vsakdana.Zakaj je Staš zašel v drogo? Nebom rekla,da je vse posledica družbe.Vsi si želimo odkrivati v življenju nove stvari,včasih se spozabimo kje je meja teh.Trava,ekstazi,kokain,heroin.Starši niso vedeli kaj se dogaja z sinom.Kje je naš fant,ki je blestel v vsem,kam je odkorakal fant na katerega je bila ponosna cela soteska? Ni odkorakal,le odrasel je skozi napačne vode.Preplaval je oceane brez prestanka,samo plaval in plaval je.Ni vedel kako napačni so tokovi te vode pod katero se skriva.Nikjer ni pisalo kam mora zaviti,kje ga čaka ovira,kje se bo zalomilo,kdaj se mora ustaviti,kdaj je dovolj..Življenje enostavno ni knjiga katero bi se lahko naučili na pamet.Skoči za trenutek z očmi nazaj na prvi odstavek.Staš dandanes sedi v Komuni ujet med štirimi stenami z solznimi očmi in se sprašuje zakaj.Zamišlja si svojo željo o kateri sanja neprestano,vedno znova in znova se želi da se mu uresniči čeprav ve,da je le ta nemogoča.Želja je želja,upanja nikoli ni dovolj.In veš kaj si Staš želi?Želi si zdravje,ne želi živeti od metadona.Prezira svoje telo,ki je odvisno od droge.Želi si,da mu le ta nikoli nebi bila prijateljica in želi si,da bi znal reči NE.Želi si,da bi bila njegova družba takrat drugačna in,da nebi zaprl oči pred svetom zaradi upliva ostalih okoli njega.Želi si zavrteti čas nazaj v tiste brezskrbne dni,ki jim ni bilo konca.Želi si konec bolečine.In..Želi si oporo staršev,ki so ga zapustili ob njegovem neuspehu.Si želi dovolj?Sledi željam.
Si starš?Mogoče sem res premlada,da bi govorila o temu ampak..Ni važno kakšni otroci smo,ni važno kakšne stvari počnemo,ni važno kako vas odrivamo stran in jezikamo,...Ob koncu dneva ste vi tisti katere mi neizmerno potrebujemo.Le oporo in občutek,da se na vas vedno lahko zanesemo.Potrebujemo vas ne glede na naš odnos in ne glede na starost.


Sabina S.



objavil(-a): Sabina. ob 00:00 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 11. julij 2011

Ko boli srce





Nisem panik. In ni mi v veselje za vsako stvar tekati k zdravniku. Saj bo, saj ni nič. Ponavadi je tako...in samo za brez veze človek sedi v čakalnici...

Ampak danes dopoldne me je med branjem knjige uščipnilo pri srcu in začela me je boleti prsnica. Sploh ob določenih gibih...ampak ok, sem se pač pretegnila zaradi branja knjige Rolling Eyes ... in potem sem šla popoldne z mami v shopping...in prsnica me je vse bolj bolela. In nato ni več bolela prsnica...ampak se je bolečina pomaknila vse bolj levo, v predel srca. In seveda bolečina ni popustila, na vsake toliko časa je nekaj "špiknilo". Ampak pač, me je bolelo srce. Pa kaj...mami je začela tečnarit "pa a te toliko boli, a greva k zdravniku?" Mislim kaj, kaj bo pa zdravnik naredil?Poslušal mi bo srce in to bo to. Nak...shoppingirajmo Wink

Potem pa sem se morala v eni trgovini vsesti dol, ker je bolečina postajala že nekoliko neznosna. In začela sem razmišljati...kaj če je strdek? Brendi je dva dni pred smrtjo potarnal, da ga boli srce... in še ta podatek. Moj fant je srčni bolnik, in je imel lansko poletje zamenjavo aortne zaklopke. Stvari so se zakomplicirale, srce je zalila voda in na koncu je najin dopust bil vsakodneven obisk v bolnišnici. Dva meseca...ouč.

Potem pa sem se spomnila, da je danes ponedeljek in da moja zdravnica dela popoldne. Nekoliko bleda sem mami predlagala, da bi se pa vseeno vstavili, čisto mimogrede. Samo da posluša in mi reče, da ni nič hujšega. Da sem si mogoče pretegnila mišico.

Nakar sem celo pot v avtu sedela kot pribita, ker me je vsak premik bolel za pop*zdit. Za piko na i, ima moja zdravnica trenutno dopust. Tako sem tekala po zdravstvenem domu in mimogrede neki zdravnici zaupala mojo težavo...in ta me je poslala direktno na urgenco Surprised

Tja sem prišla s čisto tresočim glasom in zdravniku (he was very hot Obrvi )2x razložila kaj in kako in od kdaj in kje me boli. In ob vprašanju koliko me boli od 1 do 10 sem se spomnila, kako se je moj najdražji lani na intenzivni negi drl da ga od 1 do 10 boli 20 in naj mu hudiča že dajo morfij (jap, tipček se ga je konkretno zadeval 1 teden Rolling Eyes ). Čeprav sem sprva razmišljala a imam oblečen kakšen lep modrček ob pregledu, me je ob golem ležanju na EKG-ju minilo prav vse.

Na koncu je sexy zdravnik ugotovil, da imam po vsej verjetnosti vneto vezivno tkivo in da me boli to. In da mora bolečina popustiti v dveh dneh.

In sedaj...še vedno boli. Ampak boli manj. In vsaj v glavi imam idejo, da z mojim srčkom ni nič narobe, in da me ne bo zadela kap še predno izvem rezultate mature Embarassed





objavil(-a): Roncolino ob 21:19 komentarjev (10) ogledov: 0




ponedeljek, 11. julij 2011

Vikend, kot še nikoli ;)





Po par res groznih dejtih prek neta (zakaj ljudje kažejo svojo lažno stran online, v živo pa so čisto drugačni, ne bom nikol razumela - svoje prave narave pač ne moreš skriti in se v živo potem VEDNO pokaže) sem s podzavestnim razumskim in zelo zavestnim spontanim (beri: besna ko ris) delom svojih možganov sprejela sklep, da se odjavim z vseh internet-dejting strani in da odslej spoznavam ljudi samo še v živo, saj navsezadnje nisem zapečkarica in sem nenehno v gibanju, na raznih krajih in dogodkih, tako da - priložnosti ne manjka.

Vseeno pa sem se odločila, da na 2 zmenka, za katera sem se že dogovorila tik pred izbrisom mojih dejting profilov, vseeno grem, ker če za nekaj zmenim, potem to tudi naredim. In sem šla. In preživela en zares zanimiv in zaseden vikend.

SOBOTA, 10.7.2011 / Kraj: kavarna / Čas: 21:10 / Trajanje: 8h

Že ko sem ga zagledala, sem si čestitala, da sem se odločila priti na zmenek. Sam nastop-sproščen, vitalen, nasmejan me je očaral, v njegov nasmeh sem se pa zaljubila. Govorila sva o vsem, skoraj brez predaha, razen za priložnostni srk kave oz. soka. Vmes sva zamenjala lokal, da sva lahko klepetala do 5.ure zjutraj Smile Da sva si všeč, je menda jasno. Komaj čakam, da ga ponovno vidim danes popoldan.

NEDELJA, 11.7.2011 / Kraj: kopališče / Čas: 15:00 / Trajanje: 7h

Prvi vtis je bil malo off, ampak po par minutah se je fant zgleda sprostil in tako sva preživela res zanimiv popoldan v in ob bazenu. Tem ni zmanjkalo, navdušenja nad skakanjem v vodo, potapljanjem in tunkanjem tudi ne Wink Samodejno sva sklenila novo prijateljstvo, ki pa bo ostalo samo to, kar je, preverjeno, tudi obema čisto zadosti (posebej meni po sobotnem dejtu Wink)

Vsekakor pa je moja internet dejting kariera končana. S, tako kaže, navsezadnje le bolj pozitivnim zaključkom Laughing





objavil(-a): Tamariska ob 11:16 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 03. julij 2011

Zakaj taborjenje NI kul?





Še vedno se najraje spominjam počitnic, ko sva skupaj z bratrancem na njihovem travniku med počitnicami postavila šotor in smo "taborili". Ja kot v ameriških filmih, skoraj sredi dvorišča. Cele dneve sva bila potem sposobna v šotoru s prijatelji igrati monopoli in remi. Popolno...od doma smo privlekli spalko in lampo, si ponoči govorili strašne zgodbice in kričali,ko živali, ko se je v šotor zaletaval doma kuža, ker smo bili sveto prepričani, da je najmanj medved, če ne kar puma, ki je pricapljala iz dalnje Kanade.

Nikoli nisem zares šla taborit...dve leti nazaj sva imele s prijateljico namen v Mariboru na Meljskem hribu, ker je bil tridnevni turnir v preskakovanju ovir in nobeni ni bilo po volji plačevati sobo...tako sva se odločili postaviti šotor.Postavljanje se je zaključilo 2sekundi zatem, ko je prijateljica ugotovila, da šotora sploh nima s sabo, ampak je prinesla prazno vrečko od šotra. Tako sva preostale 3 dni spali v kombiju -.-

1. Taborjenje ni kul, ker ljudje pozabljajo!

Včeraj sem bila pri prijateljih na Slivnici, praznovali smo rojstni dan. Imeli smo postavljena 2 šotora, ogromna , ker smo seveda pili in nihče ni želel voziti domov. Ob petih popoldne smo ugotovili, da je nekdo pustil šotore odprte in da je v njih polno komarjev!

2. Taborjenje ni kul, ker te poje mrčes!

Ko se je zvečer družba že totalno ogrela, so prišli tudi domačini iz Cerknice in nehote povedali zgodbo, kako je medvedka z mladički ravno pri tej lovski koči napadla domačina, ki je že nekaj let tetraplegik.Super!

3. Taborjenje ni kul, ker te lahko pojejo medvedi!

No ker smo na koncu ugotovili, da je mraz in da so tam medvedi! smo se odločili, da bomo spali v lovski koči, na toplih pogradih. Ob 1h zjutraj smo popadali v posteljo in namesto medvedov so nas napadli polhi! Celo noč so se je*ali nad našimi glavami in cvilili

4. Taborjenje ni kul, ker na koncu spiš v lovski koči, kjer te nadlegujejo polhi

Za povrh vsega so v sob spali tudi starejši člani, ki grozno smrčijo! Prisežem, da je podobno potresu, nisem še slišala človek ki bi tako smrčal, kot danes ponoči Confused

5. Taborjenje ni kul, ker na koncu spiš v lovski koči, kjer ljudje GROZNO smrčijo

No danes zjutraj je bilo potem seveda pospraviti šotore, v katerih nihče ni spal. In verjetno ste že vse kdaj zvijale spalno vrečo in tožile proizvajalca, ker so vreče za spalke vedno premajhne in ne grejo nazaj noter? Jap, podobno je s šotori. najprej se ubiješ, da ga podreš in izpuliš vse kline, potem se namučiš da ga poravnaš in zviješ, na koncu pa itak ne gre v vrečo. Klasika.

6. Taborjenje ni kul, ker je šotor pospraviti težje kot sestaviti

Ko me bo naslednjič premamila želja, da bi spala v šotor in se igrala tabornike, bom poklicala bratranca, če ima še tisti star šotor in monopoli, da obudiva spomin na stare čase. Zdaj grem pa še enkrat poskusit zvit spalko in jo pospraviti v vrečo Laughing





objavil(-a): Roncolino ob 13:24 komentarjev (8) ogledov: 0




petek, 01. julij 2011

DOBRA DELA





Dan je bil težak. Komaj se je dihalo. Someone knows how to spice up your life… Šla sem po vodo in rogljiček v Maxi. Totalka žejna in sestradana.

Vprašala sem, če ima rogljič okus po maslu? Seveda je rekla, da ne… Ugriznem in presenečenje… Morda tisti, ki jedo maslo ne zaznajo tega »senzacionalnega« okusa. Nisem med takimi srečkoviči.

V pasaži me govori en brezdomec. Ponavadi grem samo mimo. Govoril je v dialektu. Ni mi rekel za denar, ampak je želel en sendvič in pijačo. Zelo lepo mi je rekel. Vprašala sem ga kaj želi? Rekel je, da ni važno. Šla sem nazaj v trgovino in kupila moj naj senvič in čaj.

Če imam jaz slab dan, ima vsaj on lahko dobrega…





objavil(-a): mačka7 ob 23:54 komentarjev (3) ogledov: 0




četrtek, 30. junij 2011

Women Friends



Inspiracijo za ta blog sem dobila ob današnji vključitvi v Facebook skupino Divice. Hvaležna sem, da sem bila povabljena, ampak zjutraj se nisem mogla izogniti vprašanju "A zdaj pa še to?" Od vseh dosedanjih članic poznam eno, sama sem povabila še eno. Vsega skupaj poznam dve Divici, eno od teh štejem za srčno prijateljico, čeprav je še nikoli nisem videla. Možnosti, da preko spleta spoznaš krasno osebo, so zelo majhne in jaz sem očitno "one lucky little Diva", da me je doletela ta sreča. Ampak kakšne so možnosti, da spoznam še kakšno tako krasno prijateljico?S trditvijo "Facebook je en sam sh*t!" se načeloma strinjam, deloma pa se zavedam, da mi lahko precej koristi, če ga znam izkoristiti sebi v prid. In nisem še odločena, če mi bo "razkritje"v Divini skupini v prid. Kaj imam od tega, da napišem "Živjo, jaz sem shopacholic Smile"? Kaj imam od tega, da me bo dodalo par punc, katerim se niti ne sanja kdo sem, od kod sem, kaj študiram, kaj delam, s kom se družim? In kaj bo potem, ko me punce dodajo za prijatelja in jih bom jaz sprejela? Pogledale bodo moj zelo skromen album, počekirale moje prijatelje, preletele moj zid in videle moje objave. In jaz bom pogledala njihove fotke, brala njihove objave in čez čas jih bom zbrisala iz liste prijateljev, ker bom ugotovila, da to sploh niso moje prijateljice, ali še huje: te punce sploh ne želijo biti moje prijateljice, ampak so me dodale med prijatelje, ker sem dodana v skupino Divice in ker imamo 2 skupna prijatelja. Če je bila meni kakšna Divica zanimiva, sem ji poslala ZS in jo prosila, če jo lahko dodam na Facebook, ker se mi zdi fajn punca. In čez čas sem jo zbrisala, ker se mi je zdelo totalno skregano z mojim socialnim čutom, da imam pod prijatelje prijateljice, katerih sploh ne poznam, ampak se mi je pač zazdelo, da bi bilo fajn, če bi jih mela na Facebook-u.

Po dobrem premisleku, veliki skodelici kave in tem blogu moja odločitev ostaja, da ne bom dodajala vseh Divic, ki so v kupini na Facebook-u zato, ker to ni moj način sklepanja novih prijateljstev. Mogoče kakšno punco, ki živi v okolici in bi dejansko obstajala potencialna možnost, da se kdaj dobiva in postaneva prijateljici. Bom pa"razkrila" svoj vzdevek, to pa iz spoštovanja do punce, ki me je dodala v skupino (hvala btw!)

Če torej povzamem bistvo mojega bloga: So, let's get to know each other but don't be friends.

(naslov bloga je naslov slike, ki sem jo izbrala; avtor je Gustav Klimt)





objavil(-a): shopacholic ob 12:33 komentarjev (6) ogledov: 0




sreda, 29. junij 2011

samoporjavitveno olje ;)



Poletje je tu,vsi si želimo biti malček zagoreli brez "praženja na soncu". Nekaj povsem naravnega, ki da pridih rjave barve, vendar ne ščiti pred soncem, ker ne vsebuje zaščitnih filtrov.

Domače orehovo olje

Vsako leto si doma v tem času pripravim orehovo olje, namakano v olivnem olju. Recept je enostaven. V steklen kozarec damo narezane mlade orehe, edino pravilo pri tem je, da mora biti sredica mladega oreha treh barv in sicer zelene, bolj bledo rumene in rjave. Morajo tudi biti dovolj mehki, da jih je mogoče narezati.Nekateri dodajajo tudi sveže liste, potem se to zalije z olivnim oljem, dobro zapre in postavi na sončno polico, kjer stoji dalj časa, da se olje obarva popolnoma rjavo. Olje postane temno rjavo po približno treh tednih, nekateri ga pustijo več časa na soncu, nekateri manj, odvisno od tega kakšno intenziteto barve želijo.

To olje pa je primerno tudi nego konic, ker imam skodrane/suhe lase, mi zelo ustreza, da si ko imam še mokre lase dam kapljico ali dve na konice. Lasje dobesedno zažarijo in imajo prav lepo barvo. Predvsem bi orehovo olje za lase svetovala rjavolaskam.

Naj še enkrat poudarim to olje ne vsebuje zaščitnih faktorjev, zato se z njim ne smemo sončiti. Sama ga uporabljam kot nego po sončenju, ker nahrani izsušeno in utrujeno kožo, ter jo tudi prijetno obarva.





objavil(-a): herbsmylove ob 21:10 komentarjev (3) ogledov: 0




sobota, 25. junij 2011

Kako sem postala prasica 3.del - Prihod domov



Pa smo prišli v Ljubljano. Pa parkirišču je že marsikdo čakal.. Takoj se je začelo razmetavat in delit stvari med njihove lastnike.. In ko so se počasi že vsi spokali, sem ostala sama s potovalko, herbarijem, škatlo, vrečo in nahrbtnikom.. in vso ostalo opremo xD. Na tej točki sem prišla do sklepa, da bom pač vidla, kako bo vse..

In sem gledala, kje je. Noben avto, ki je pač pripeljal mimo, ni bil pravi =/. Je res, da sem ga malce pozno poklicala, ampak sej živi še najbližje od vseh.. In se je le pripeljal s prijatlom. Itak, da sem ga bila vesela. Ampak nekaj ni blo prav. To sem hotela zakrit. Tisti trenutek nisem mogla v glavi predelat ničesar dodatnega, ker sem vse premislila že 8168744 - krat, zato sem imela namen počakat in videt sproti. Potem smo se odpeljali do njega, stvari sem preložila v njegov avto, potem me je pa njegov kolega za hec dvignu gor in začel z mano stran laufat. In on ni reagirov. "Ti jo kr mej.." Se mi zdi, da je takrat že začutu, da js nism čisto taka, kot sem bila, ko sem šla. Prjatu me je pač spustu dol..

Ko sva potem skupaj ležala v njegovi sobi, me je že drugič vprašov, kaj je narobe. Prvič sem se nekako izmuznila. Nisem mu hotela povedat. Zakaj bi ga morala ubit, če mi potem na koncu sploh ni treba uničit zveze? Zakaj bi moral trpet, če potem na koncu sploh ne bo nič iz tega? Ampak me je prebral. nisem mogla zakrit. Sem mu povedala, da ne vem, kako.. Ampak, da mi je nekdo všeč postal. Ubilo ga je.. on se ni nikoli za kero drugo oziral, nikoli ni pomislil, da bi bil s katero drugo. On je bil z mano! Kako se mi to lahko zgodi? Še sama nisem vedla! Še sami mi ni bilo jasno, kako je to možno, kako, da se je to zgodilo meni, ko sem pa bila vedno sigurna v zvezi! Najhuje je bilo pa to, da sem ga res ubila. Da sem ga vidla, kako trpi. Zaradi tega, ker sem js.. neumna.

Ko se je vsaj malo pomiril sva šla ven, da se pogovoriva. Nisem mu mogla objasnit zadeve, nisem hotela v podrobnosti, poleg tega sem bila pa že tako zdelana od celodnevnega razmišljana in premlevanja in... vsega! Ampak sej mi je prav! To si TI nardila, zdej pa ZDRŽI in POPRAVI to! Taka prasica kot si, boš pa že mal zdržala, sej zaslužla bi si veliko več!

In sem mu razjasnila, da je to začasno, da sem še vedno z njim, da sem zraven in da se bom potrudla pozabt na to. Ubijalo je mene, ko sm ga ubijala js. Pizda, kako si lahko to nardila. KAKO SI LAHKO TO NARDILA?! Lej človeka, k trpi zard tebe! Zard ene bedne prasice, k ji rata nekdo všeč, ko je v zvezi z drugim?! In to z nekom, ki skrbi zanjo in jo ima rad! Res sem mu lahko samo obljubila, da bom pozabila na svoje ideje in da se bom streznila..





objavil(-a): Avalon ob 16:21 komentarjev (28) ogledov: 0




sobota, 25. junij 2011

Kako sem postala prasica 2.del - Razmišljanje



Pač nekaj je bilo. Vedla sem, da se zanima za iste stvari kot jaz. Da ga zanimajo vse tiste živalice, ki lazijo naokrog. Da se navduši nad lepim pajkom. Da bo pogledal slike kač, ki so jih dobili plazilčarji na terenu. Kul so mu bile moje rastlinice, ki sem jih sušila pred šotorom. Ob kartanju sva trzala z nogo ob isto glasbo. Ko je ena iz zafrkancije spustila nek RES moderen južni komad, sva oba reagirala, da naj neha. Moj fant pač res ni bil na istem faksu in mu nisem mogla šteti v minus, da ne ve, kaj so to kotačniki, kako zgledajo vrtinčarji, zakaj ima pajek pedipalpe, ..itd. Ampak je pa res, da se on ni navduševal nad temi stvarmi, ki so meni.. uau. Ni ga zanimalo, ko smo šle s sošolkami na teren za uharicami. In mene ni zanimalo kaj drugega, kar je zanimalo njega. Ampak, ne morem pustiti človeka.. Ima me rad, tudi jaz njega, trudi se za zvezo večino časa. To mi najprej sploh ni prišlo v poštev. Da bi ga pustila. Haha. C'est pas possible.

In sem bila celo pot domov zamišljena, zamorjena in najraje bi videla, da me kdo ubije. Sej bom prišla domov, pa bo vse vredu. Ga bom videla, bom vesela, spet me bo objel, spet bom začutla tisto ljubezen, toplino. Potem bom razlagala kaj smo vidli, on mi bo povedal, kaj je kaj počel.. Čeprav sem vedla, da nekaj blaznega to ni bilo. Delanja za faks ni bilo veliko, izletov nekaj malih.. Sem bila po eni strani vesela, da sem šla. Če izvzamem ta del, je bilo res super. Okolica res prelepa. Z nekaj smetmi in balkanskim načinom dojemanja sveta.. Družba zabavna, smeha... fuŁ, veliko lepih ratslinic (nekaj tudi bodečih >=S), kar nekaj kač (joj, kako je bila ena mehka, ko sem jo imela v rokah!), tudi nekaj modrasov med njimi xD, pa od velikih pajkov, do tistih majhnih, pa ubogi shiran netopir =/, ujete miške >=/, ... Pa res sem se sprostila vmes. Teden drugačnega življenja, čisto x, kot v vsakdanjem življenju..

In sem si predstavljala, da bi lahko se skupaj družili, če bi bla z njim. Ker pozna družbo, se ujame z njo. Moj fant ni poznal mojih prijateljic, ker se za to nikoli ni zanimal. Sem že hotela jih kdaj predstavit med sabo, da bi se lahko skupaj družili, da bi vedel s kom se jaz družim.. Ampak nikoli ni bil videti navdušen, ko sem začela o tem.. Pa lahko bi šla na skupne terene kakšen vikend. In ne bi bilo treba it na pijačo, ker bi sedeli v travi in kartali.. Ali pa debatirali.. Nekaj pač. Ampak zaradi teh stvari ne moreš pustiti fanta, s katerim si že toliko časa in ti ni vseeno zanj. Če bi se kregala, bi resno razmišljala o tem. Potem bi bila odločitev lažja. Ampak razen nekaj malih zadevih, ki pač pridejo sproti, večjih stvari in nestrinjanj ni bilo.

Sem pa tudi jaz naredila napako. Sem že kdaj prej razmišljala, da se mogoče glede nekaterih stari ne ujameva. Pa nisem nič rekla. Ker sem hotela videti, če se bo to ponavljalo ali je samo trenutno. Nisem hotla težit za stvari, ki drugače niso problem. Recimo, ko sem se pogovarjala z njegovo mamo o naravni kozmetiki in o zdravi prehrani, je on vedno zavijal z očmi. Saj vem, da se s tem VEČINOMA ukvrjamo bolj ženske. (Sej se tudi tipi, ampak se mi zdi, da se ženske temu bolj posvečamo.) In imel je tak odnos do tega, kot ga jaz težko prenašam.. "sej bom itak enkrat umrl.." Seveda boš, ampak ne gre za to! Gre za to, kako boš živel, ko boš živ! Upam, da sama ne bom imela predolgega življenja. Do ene 80ih bi že rada živela. Potem pa, ko me bo bolela hrbtenica, bom slabo vidla, ne bom več slišala glasbe in ne bom več mogla nikamor it, bom priklenjena na hišo in cele dneve pri zdravnikih.. Takrat bom začela verjet v Boga in ga prosila, naj me ubije. Naj mi milostno pošlje tumor ali nekaj. Ampak ko pa bom živela, hočem pa Živet. Se hočem dobro počutit, hočem imeti kondicijo (da ne bom že po tem, ko bom prišla do vrha stopnišča, zaradi zadihanosti padla po stopnicah nazaj do pritličja), s čim manj prebavnimi težavami, s čim manj rakavih tvorb zaradi vseh kemičnih snovi in obsevanj, ki jih imamo ob sebi, s plodnimi spolovili (ko bom hotela imeti otroke), funkcionalnimi ledvicami in jetri, s čim manj alergijami, itd.. Ker gre za to, kako živiš, ko si živ. In recimo, preživljanje prostega časa. Zadnje čase sva večino večerov preživela pred tvjem, namesto, da bi počela še kaj drugega. Za sprehod moraš biti vsaj malo manj zmatran, dobro, ne gre vsak večer. Kart nikoli nisva igrala, drugih iger zelo zelo zelo malo (ker sem jaz težila), se je pa tudi zgodilo, da če sva se zmenila, da bo poklical še koga od svojih prijateljev, sem prišla k njemu in ni bil še z nikomer zmenjen.. potem se pa zavleče, kmalu je čas za it spat (ker sem imela faks zjutraj, on pa toliko kasneje, da je lahko še dop malce zavlekel). In ko sem hotela it spat, je bil problem, ker nisva počela nič takega skupaj tisti večer.

Se pravi, da sem že prej kdaj pomislila na te zadeve. Ampak se mi niso zdele tako očitne.. No, zelo očitne so postale ob taki situaciji. Ko je bil nekdo drug, ki ga je zanimalo to, kar je mene. Ampak še vedno, ne morem pustiti takega fanta. Verjetno me bo zadeva tudi minila, ko pridem domov. Ker je nekaj, ko si daleč od doma in je vse lepo, potem je pa še tisti človek fajn, ko pa prideš domov v realnost, ugotoviš, da tisti človek v realnosti ni več tako super idealen.. In zakaj bi zaradi trenutnega navdušenja zapravila lepo priložnost za življenje? Za družino in dejanski dom? Zakaj? Nene, tega pa res ne morem zavreč. No, se pravi, da bom kar lepo ostala s fantom.. Ampak to pomeni, da moram jemu reč adijo.. Fak.





objavil(-a): Avalon ob 15:33 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani