Zakon privlačnosti

Že nekaj časa nazaj, sem se odločila temeljito spremeniti svoje življenje oz. svoje mišljenje! Depresija, žalost in razočaranje so naredili že dosti škode, sama sebi sem naredila že veliko škode z vso to negativnostjo. Že zjutraj ko sem se zbudila sem si rekla, da bo današnji dan spet isti kot vsak drug....žalostna rutina! Pa še kako je bilo, jamranje, stokanje, pritoževanje....bla, bla, bla. Who the fuck cares?!?!?!

Obrnila sem nov list in na novo zaživela =) Pri tem pa mi je pomagal zakon privlačnosti. Ne to ni zakon privlačnosti med ljudmi, ampak privlačnost negativnih stvari in dogodkov, ter pozitivnih stvari in dogodkov! Verjetno ste si pogledali film The Secret, ker ravno ta film govori o tem.

Negativno razmišljanje, privlači negativne stvari in od tod izvirajo negativni dogodki. Bolj ko smo čemerni in črnogledi slabše je. Pozitivno razmišljanje, privabi pozitivne stvari in od tod uresničitev želja. Zveni čisto preprosto, in tudi je, le sprejeti je treba stvari kot so, saj se vse zgodi z določenim razlogom. Poleg tega pa pridejo slabe stvari hitreje kot dobre, na dobre je treba malo čakati, vendar je vredno saj so potem toliko slajše! =)

Sama sem se odločila razmišljati bolj pozitivno, se zgodi da se tu pa tam poraja dvom, da želim obupati, vendar sem ratala toliko odvisna od pozitive, da kar poka po šivih! Najprej sem se odločila izločiti iz družbe, ki je mojo slabo voljo še dodatno podpihovala. To sem spoznala malo prepozno, priznam sem naivna, vendar verjamem, da je v vsakem dobrota pa čeprav zna bit malo žleht. Nato sem se začela truditi ne sekirati za vsako malenkost, saj se še zmeraj sekiram, vendar je tega čedalje manj. Tudi jamram ne več saj vem, da to ne pelje nikamor. Zjutraj pa se zbudim nasmejana, saj bo danes lep dan =)

Končno se počutim neobremenjeno, dobila sem super službo, v šoli se mi je odprlo, našla sem prave prijatelje in spoznala sem super fanta. Upam, želim, hočem in vem, da se nama bo posrečilo le malo potrpljenja, sreče, pozitive, lepih trenutkov in bova skupaj =)

Le ne smem več poslušati slabih jezikov, ki so nevoščljivi, privoščljivi, opravljivi, z drugimi besedami negativno breme za mojo dušo!

To bo blog mojega življena! Če se ti zdi zanimiv, komentiraj, če pa nisva istih misli se ne ubadaj z menoj in me pozabi!

LP,

Najboljša prijateljica!

Pridejo dnevi, oziroma večeri, ko začneš razmišlat o vsem. In ugotoviš, koliko ti nekdo pomeni resnično v življenju, na tem resnično velikem svetu. Je oseba, ki sem jo iz vseh šestih miljard izbrala za najboljšo prijateljico. Ne predstavlam si življenja brez nje. Ona je tista, ki mi v VSAKEM trenutku pomaga, že objem je dovolj za pomiritev! Poznava se že več kot 10 let, ampak najboljše prijateljice sva okoli 4 leta. Zdi se mi kot da jo že predobro poznam, da ni tem za pogovore, ampk vedno se najde nedotaknjena tema. Doživljama nepozabne trenutke, ki jih res nikoli ne bom pozabila. Je zvezda, ki sveti noč in dan, vedno je tukaj ko jo rabim.Že iz pogovora po telefonu, lahko ugotovi da nekaj ni vredu z mano, to je menda 6 čut ali kako bi temu rekla. Na svetu ni popolnega človeka, tako tudi ona ni popolna, je pa blizu popolnost. Je oseba, ki me spoštuje, razume, mi pomaga. Vsak človek ima slabe lastnosti, ki jih je malo, ima slabe dneve, in vedno ko se skregava oz. ko se kregava mi je težko, ampak takšna sem, ne morem iz svoje kože. Imava pa to dobro lastnost da se skregava, pogledava in široko nasmejima, ter padema v objem, in tako je spet vse super.Res, resnično sem vesela, da je ta oseba moja najboljša prijateljica, kateri zaupam use, se z njo vedno odkrito pomenim. Za nama je toliko skupnih dogodkov, od treznih do pijanih hehe, ampak vseskozi se razumeva odlično. In če izgubim to osebo, ki jo imam najrajši na tem svetu, nevem kaj bi z mano, zato upam da je nikoli ne izgubim!

Hvala ti za use!

NAJRAJŠI TE IMAM <3

Tekoči puder: kateri je tvoj najljubši?

Tekoči puder je moj zvesti spremljevalec. Kljub temu, da imam načeloma lepo kožo, brez mozoljev in nepravilnosti (razen podočnjakov), moji suhi koži paše dodatna zaščita oziroma navlaženost, ki jo nudi dobra tekoča podlaga. Absolutni zmagovalec (nekoliko dražje) je IsaDora Velvet Touch

Puder je zelo lepo mazljiv, kožo naredi mehko, mat in lepo izenači ten kože. Puder sem kupovala v Beautique v Mercatorju, mislim da se ga v drogerijah ne da kupiti.

Naslednji puder, ki mi je bil enako pri srcu, je bil Gosh Exceptional Wear. V Sloveniji so ga pred leti prodajali v Watsons-u. Za razliko od IsaDorinega pudra, ta ni naredil tako mehke kože, je pa nudil dobro obstojnost. Ko porabim trenutni puder, bom definitivno preizkusila še kakšen Gosh, glede na to, da je v drogerijah Superdrug v Londonu na voljo.

Preizkusila sem tudi nekaj Niveiinih pudrov, pa nisem bila ravno pretirano navdušena. Trenutno sta na moji polički 2 tekoča pudra: Dr. Hauschka Translucent Make up, ki je odličen. Koži da zdrav videz. Puder ni pretirano prekriven (translucent), zato ga uporabljam skupaj s pudrom v kamnu. Drug puder je Revlonov Colorstay, za normalno do suho kožo, v odtenku Natural Beige. Puder je zelo prekriven, dobro mazljiv, se med nanosom ne suši in je res dolgo obstojen. Načeloma ga uporabljam samo za posebne priložnosti in takrat, ko potrebujem malo bolje obstojen make-up.

Naprej!

Lažje bi zdrobila kamen, kot da bi tebe zapustila!

Ampak,

včeraj sem ugotovila da najverjetneje nikoli ne boš moj!

Danes sem končno dojela da nikoli ne boš!

Moj ne, mogoče boš njen. Upam da ne, ker bi vseeno težko poslušala njene romantične prigodice s tabo. Ampak kar bo pa bo.

Saj sem že velika punca, marsikaj lahko prenesem!

Počutim se nekako »očiščeno«

Mislim, da je čas da grem naprej, da najdem nekoga, ki bo imel rad mene, mene tako kot sem. Nekoga, ki bo hotel mene in ne mene samo zato da bi prišel do nje!

Nič več ne bom druga, prva bom in prva z Veliko začetnico! Ne bom se več skrivala.

Nikoli več ne bom senca sebe!

Živela bom zase, v zadnjih mesecih sem to življenje že skoraj pozabila, ampak nekoč sem znala. Tudi zdaj bom! No saj sem že velika punca, znala bom!

Januar

Uf kako hitro bezi cas.Zdi se mi kot,da je bil avgust vceraj,pa smo ze cez polovico januarja. Ko pisem tale blog,sem v Mariboru,kjer sem se udelezila Zlate Lisice,ki je bila kot ze veste po 25 tekmovalkah odpovedana! Za Novo Leto smo bli v Nemciji na novoletni turneji v smucarskih skokih,in sem prisla domov sele 10.1.2010. Priznam,da je lepo biti spet doma po dolgem casu,po drugi strani pa sem se kar malo razvadila s temi potovanji tako,da se prav veselim februarja in nove Nemske turneje! Sedaj pa se pocasi odpravljam spat,kajti zjutraj bo spet eden tistih napornih dni!

Pa lep delavni teden vsem skupaj )

just me with make up

V zadnjem letu sem se navdušila nad ličili. Jaz, ki do svojega 23 leta nisem uporabljala drugega kot tekočega pudra, maskare, vazelina in ob REDKIH priložnostih tudi kakne senčke (ki sem jo ukradla sestri...khm...mlajši ) Moje navdušenje nad makeup-om je prišlo bolj ponesreči. Nekega deževnega dne sem sedela pred računalnikom in na you tubu gledala ANTM zamujene sezone...ko sem naletela na rubriko "how to". How to curl your hair with straightener, how to narediti to in nareditit ono. Sčasoma sem se ustavila pri make up videih. Seveda moja žalostna zbirka ličil ni dovoljevala, da bi vse to kar so punce kazale, tudi preizkusila. Zato sem počasi začela dopolnjevati in graditi mojo kolekcijo senčk, čopičev, bronzerjev, itd. Še večje navdušenje je prišlo, ko sem se preselila v London in v drogeriji šokirano ugotovila "OMG kaj vse imajo"! Rimmel, Maybelline, Revlon, Barry M, .....ok, tudi v Sloveniji imamo Maybelline, ampak ponudba je vse prej kot dobra. Tako da sedaj preizkušam ličila, veselo živciram svojega fanta s konstantnimi obiski drogerij ter preprosto uživam v neskončnih možnostih, ki jih daje umetnost ličenja.

Be happy, čveka

A študent res ne more preživeti z 1500eur na mesec

Danes me je ena punca znervirala na faxu, čist, glede denarja. Je rekla da onakot študentka ne more dostojanstveno živeti z 'samo' 1500eur, ki so ji na voljo na mesec. Ah pardon... garsoinero za 800eur ji plačujejo še dodatno zraven ob tem pa dobi še teh 1500eur po vrhi. In to ni edini primer, v zadnjem letu sem naletela na kar nekaj takih '''študentov'''!!!

In začela sem se, kot študentka, spraševati, kje so tisti ljudje, ki se pošteno za lasten zaslužen denar borijo čez dneve. Pred 3leti si srečal kar nekaj študentov ki smo hodil delat za tiste dva al tri stotaka, sedaj je tale blonjc večino prisilu v študijske klopi pol pa še bi radi imeli zakon o malem delu?

Glede denarja in kako preživeti, se pa da debatirati. Moj mož dobiva 750eur plače brez dodatkov in olajšav. Ima službo za nedoločen čas, a 50km od doma. Na mesec porabi za bencin okoli 250eur. Torej mu ostane okoli 500eur. Od tega porabi okoli 150eur za položnice. Mu ostane okoli 350eur.

Jaz zaslužim na mesec okoli 200eur preko študentskega servisa. Od tega mi po plačanih položnicah ostane 110eur.

Skupno nama na mesec ostane dobrih 450eur, od 950eur. Torej dobra polovica.

Dejansko pol naprej denar varčujeva. Ker enkrat na leto pride registracija, tehnični, pol še na toliko km servis z avto. Pol se doma kaj pokvari, pa spet gre kakih 100eur. Pol je treba plačati dvakrat letno veterinarja za živino, 200eur + če ga pokličeš ker ga rabiš pa da še kaka zdravila, spet 100-200eur. Pa nafta in vzdrževanje traktorjev je letno okoli 1000eur.

K sreči dokupujem redkokdaj hrano, samo nekaj malenkosti kupim ki jih ne morem sama pridelati na vsaki 1-2 meseca ( tušgel, krema, britvice, pralni prašek, ... ). Ker ostalo vse sama pridelam. Mleko, jogurt, skuto, maslo naredim sama, sam kravo treba pomolzt Že 2 leti imam svoj vrt... od veliko zelenjave lahko shraniš kako seme, tisto kar pa ne, pa spomladi ne znese velik denarja. zalivat treba ( imamo vodnjak ) in vrt redno čistit. Tud od poljskih žit al krompirja lahko obereš nekaj semen in imaš že pripravljeno za drugo leto. Malo med sosedi zamenjaš in smo vsi zadovoljni. Imam svoja jajca in domače meso. K sreči se živali kr same razmnožujejo in parčakjo, pri čemer spet ni stroška. Kupim samo moko in naredim domače testenine. Sadje zraste na drevju, gobe grem iskat v gozd. Lešniki na grmju in orehi na drvesu rastejo na bližnjem polju. Sadje jeseni stisnema in imava domač sok. Precej sadja tudi sušim. V gozdu napraviva drva in pozimi nanje kuriva. Čaje sama posušim iz cvetja in listja ki ga pnaberem v gozdu, kake gozdne jagode, al pa kr bližnjo lipo. Obleke zelo čuvam in vsako stvar preden jo začnem za kaj drugega uporabljati, dokler se da zašijem. Zdaj 2 leti nisem nič cot kupovala, ker jih imam dovolj.

Imava to srečo da imava možnost iz precej naravnih virov črpati, pa hiša stoji, medtem, ko ljudje ki živijo v stanovanjih, pa potrebujejo še za najemnino al večdružinskih hišah, morajo vse plačati in je denar nujno potreben. Čeprav z tistih 900eur tud če nebi tega vsega predelala doma, bi pomoje MIDVA tud kr dobro živela, edin varčevala bi bl težko.

Tud fitnes imava zastonj. Spomladi se odpre in do pozno jeseni je odprt. Temu se reče fitnes Kmetija ( nudi ogromno dnevnih dejavnosti, od dviganja uteži ( bal ), metanja le teh 3m v luft ( extrem streching ), 1 urni program počepov in predklonov na vrtu, ... ) Tekaška proga je tudi v bližini in je fajn urejena in umirjena... reče se ji Gozdna pot. Ok...mal sem se pohecala

Živiva skromno, a zelo lepo... se ne pritožujeva za denar, bolj nama življenje grenijo ljudje k nama nagajajo Tu pa tam k je viška denarja greva v koloseja v kino al na kako predstavo. Drgač pa trenutno varčujeva za otroka, ki je na poti. Meni osebno se že zdaj zdi da imava celo bogastvo, kakšen luksuz bo šele k bom js prihajala domov z plačo okoli 1000eur. medtem ko se marsikdo drug nad nama zgrozi... ko sliši da živiva tako. Da se njemu ne bi dalo cele dneve delati za to da bo imel kaj jesti. Da raje gre kupit in doma pol počiva. Vsak je pač svoje usode kovač.

Pol pa še razvade. Mojemu možu pač ni prioriteta da bo šel vsak dan po šihtu na dva pira in čik, pa tud meni ni prioriteta ena kava in čik zjutraj...za kar bi šlo skupaj 10eur na dan. Na mesec bi naju to koštal tist denar ki ga lahko zdaj varčujeva. Veliko stvari pa dobiš itak podarjenih ob rojstnih dnevih in praznikih. Pomoje še v življenju nisem kupila 'sama zase' nobene sveče al pa eteričnega olja, peneče kopeli, čokolade, lončki, itn...

Vsak človek pač mora zase vedeti kaj mu pomeni nekaj v življenju in kake ima možnosti. Kaj mi nuca 2500eur plače, če si ne morem kupiti tisto kar bi najbolj rabila...zdravja. Jaz bi velik raje bila rada zdrava in imela mir pred izsiljevalci.

En bogi študent pa komaj preživi z 1500eur. Ahja.

Brez solate, prosim.

Recepta ni niti bližnjic. Razen plavih kuvert, To res obstaja v naši vasi? Grem na razgovor. Že dolgo odkar sem bila na zadnjem. Takrat so delali solato, ker nas je bilo dvesto. Počutila sem se kot hrustavka. Nisem se pretirano pripravila, saj lahko improviziram. Potem samo popušiš…

Tokrat sem naredila domačo nalogo, pozanimala sem se o podjetju. Prebrala 30 strani o njem. Šla sem čez vprašanja. Odgovarjam kot piše, malo po svoje, po občutku, in kar mi v danem trenutku pade na pamet. Zaposlitev je moja, če sem osvojila generalno direktorico. Bo, kar bo… Če mi je usojeno.

True Friends

Zakaj najboljši odidejo prvi?

Ravno, ko ti postane oseba blizu, ko se zgradi tista nevidna vez, pride čas slovesa.

Bili smo perfekten team.

On, ki se smeji na poseben način in te z njim vedno spravi v dobro voljo.

Ona, ki je rojena voditeljica in človeka nikoli ne pusti na cedilu, če jo potrebuješ.

Oba sta odšla v boljšo službo.

Wonderland

Te kej boli? Uzam tabletko!
Si pozabljiv? Uzam tabletko!
Ne znaš žurat? Uzam tabletko!
Ti ne stoji? Uzam tabletko!
Ne bi rada zanosila? Uzam tabletko!
Bi imela rada lepšo kožo? Uzam tabletko!
Ne maraš zelenjave? Uzam tabletko!
Si depresiven? Uzam tabletko!

Prejšnje generacije so očitno izumrle samo zaradi pomanjkanja tablet. Bili so grdi, depresivni, pozabljivi, neumni, bolani, preveč so se množili in niso se znal sprostit.
Mi smo, hvala bogu, popolno nasprotje!

Ps: ob tveganju in neželenih učinkih, ki jih lahko povzročijo stranski učinki tabletk, ne skrbite, obstaja rešitev!
TABLETKA!

Novo leto, nova dogajanja...

No, pa je staro leto zaprlo svoja vrata in preprogo življenja podalo novemu letu. Vrata le-tega so se odprla na široko in s seboj prinesla ogromno novosti in dobrih stvari. Ne vem kje naj začnem. najbrž na začetku...

Po dolgeeem času, sem se prijavila na diva.si in ugotovila kaj vse sem zamudila v lanskem letu, ko za to stran nisem imela časa. In zdaj jo imam pod obvezen pregled internetnih strani dnevno.=) in ja, všeč mi je. Vsak dan nove stvari, nove ideje,nova spoznanja in dognanja. In vsak dan nova doza smeha, veselja, radosti in užitka. Ravno to sem potrebovala. lani sem se zabubila med knjige in se nenehno ubadala s faxom, da sem na druge stvari pozabila. Pozabila sem na lastne užitke, na lastno zadovoljstvo. In temu je zdaj z novim letom konec. Čaka me kup stvari, ki jih moram nadoknadit in preizkusi...kup stvari, ki jih moram dokončati ali na novo začeti...in kup stvari, ki si jih moram prilastit. Ne bo težko, ker sem trdne volje, da bom sledila lastnemu nosu, ki je željan navad in razvad Upam, da mi bo uspelo. Da bo letošnje leto bolj burno, zabavno in uživaško. Seveda na fax ne bom pozabila, ampak ga bom za kratek čas dala na stranski tir...bom ga končala, vendar z malo manjšo vnemo, ker šele zdaj opažam, da ni potrebno vlagati toliko truda in da poleg učenja lahko počnem še marsikatero stvar.

In naj vam prišepnem...z novi letom je prišla tudi nova ljubezen <3

Ampak o tem drugič...

Give me money and God will love you

supr bi bilo če bi začeli npr. pri osnovah kot so sprejemanje in spoštovanje ljudi in tudi njihovih življenj takšnih kot so, ne pa da nam navadnim smrtnikom na vsak način želite vcepit svojo filozofijo in tudi način življenja kot da je edini pravi, hkrati pa si upate zagovarjati celostno filozofijo z: oprosti samo pomagat ti hočem! zase vem da če rabim pomoč to tudi jasno povem!

bojim se da je to postal samo še en način hranjenja ljudi na tujih napakah in nesrečah... in seveda želja po "bit drugačen" aka. "sem nekaj posebnega, boljšega od ostalih..." sej če greste brat kake forume s to tematiko lahk ugotovite da ima več ko polovica slovenske populacije v druzini najmanj enega kristalnega/indigo otroka?? !!?? zanimivo dejstvo kajne??

bodte rajš takšni k ste, sledite svojim ciljem in sanjam, pustite si bit človeški in se učit na svojih lastnih napakah, pa če tut vas kresne po glavi, bodite malenkostni in naučite se cenit majhne stvari, in bit zadovoljni s tem kdo ste, četudi niste popolni.. naučite se smejati svojim napakam in sprejeti tudi svoje "temne" plati... to je najboljša šola, da izveš kdo, kaj in zakaj si! žal na koncu štejejo le dejanja! noben duhovni vodnik in nobena knjiga vas ne bo naučil/a toliko kot vas bo naučilo življenje samo! Konec koncev realnost je taka da se vse vrti okoli denarja.. tudi knjiga ki jo je nekdo napisal jo mora nekdo plačati.. tudi razna predavanja za spoznavanja samega sebe, odnosov itd. so zanimivo IZJEMNO DRAGA! in ti ljudje si želijo pomagati ljudem??? pa koga vi hecate?

človek ki bi dejansko želel pomagati človeštvu vam za to ne bo zaračunal niti evra! ker bo deloval v nasprotju s svojim prepričanjem in življenjem... se pravi moj zaključek: moderna duhovnost je samo še en način kako od ubogih ljudi, ki si dejansko želijo izboljšati kvaliteto življenja izcuzat čim več denarja. najlažja tarča so bolani, nesrečni in čustveno polomljeni ljudje...

pa še za konec: če se prestavljaš iz kavča na kavč ti tut ob neskončni povezanosti z vesoljem ne bo iz njega samo od sebe prav nič padlo.. gore lahk pa vsak premika, sam da večina v to ne verjame, kar je tudi razlog za neuspeh ... IMHO! mislim da za vero vase ne potrebuješ srečanja z notranjim jazom, nobenega pošiljanja pozitivne energije v vesolje, pač pa dobro poznavanje sebe in iskrenost. Spoznavaš se pa tko al tko celo življenje!

Moram še dodat, da sama nimam nič proti zavedanju samega sebe, tudi veliko knjig na to temo sem že prebrala, nekatere so tudi koristne.. me pa moti vsa ta fama in napačna interpretacija okoli tega. En bo prebral knjigo al pa šel na kakšno predavanje pa bo že razlagal naokol kako je on v svojem bistvu, kako je miren v sebi, in da še mal pa bo jasnoviden... mislim da če si kukr tok bistre glave, če te to zanima uredu preberi, izlušči stvari ki so ti blizu, in si izdelaj svoje osebno mnenje. preveč je načitanih ljudi, ki tovrstne tematike uporabljajo kot orožje za manipulacijo in poveličevanje samega sebe v boga...

tko da nehite ga srat in začnite živet, ne pa sanjat o kozmični energiji, ki vam bo odprla vrata do sreče. Sreča je odločitev! Zavoljo odločte se že!

Potrebno je samo upanje in dobro srce...

Včasih me navdaja tako upanje in moč, da bi lahko zavzela cel svet...spet drugič se počutim čisto majčkena in neopazna....

Verjetno je to nekaj normalnega...

Ne bo si dajala nobenih zaobljub za leto 2011, ker mislim, da sem na dobri poti...včasih sem si ob vsakem zaletku novega leta določene zadeve, ki bi jih rada dosegla napisala na list in vsake toliko časa prebrala. Kako sem bila zanimiva. Seveda se le-teh nisem držala. Bolj ko sem si to želela in si dopovedovala, slabše je bilo...

Sedaj gledam drugače na to...verjetno to pomeni, da sem odrasla, vsaj upam, da to pomeni to.

Hmmm...zanimivo, kako se kar enkrat ustaviš, zamisliš in ugotoviš, da dejansko živiš...sam, neodvisen...da si že na poti, že dlje časa, na poti, ki si jo izbiraš sam. In ja, meni je moja pot všeč...mislim, všeč mi je cilj...pravzaprav mi je všeč, da imam vedno neke cilje, ki jih poskušam in se trudim jih doseči..sem pa prepričana, da je pot do cilja in vse vtise, spomine, izkušnje, ki jih pri tem dobimo, pomembnejša kot cilj sam. V tem se strinjam s citatom Grega Andersona: "Osredotočimo se na pot, ne na cilj. Izpolnjenosti ne prinaša to, da nekaj končamo, ampak nas že izpolnjuje dejanje samo."

Konec koncev pa je glavno tudi, da imamo vedno upanje, ne? Če tega ni, potem je naša duša mrtva. Kaj je potem sploh še poanta? Opažam, da upanje v vseh nas zadnje čas umira...ne vem...naj mi kdo pove, da gleda z navdihom v prihodnost in poln upanja? Da se veseli prihodnosti? Na nas in samo na nas je, da spremenimo, kar nam ni všeč. Možno pa je tudi, da preveč pričakujemo. Vedno pridem zamišljena od obiska babice, ker tako skromne osebe v življenju še nisem srečala. Kako malo človek potrebuje, da je srečen! Zakaj nismo mi taki? Kaj ima generacija naših dedkov in babic, česar mi nimamo? Vedno mi pridejo na uho besede, da imamo vsega preveč in da ne znamo ceniti nobene stvari, da smo preveč materialistični, da nas bolj razveselijo nove čevlje kot pa kaka nematerialna stvar, ki pa bi nam dala več kot kaj drugega. Hmmm...ne bom komplicirala, se strinjam s tem. Večina ima res preveč vsega. Pa je ta večina res srečna? Ali sploh ve, kaj je to brezpogojna sreča? To se moram še sama naučiti. Čeprav je v tem kaotičnem svetu to res težko....služba, po možnosti šola, otroci in njihove obveznosti v šoli, hobij, ostale druge obveznosti...kje pa je še čas za srečo? (Redkokateri imajo to srečo, da uživajo v svoji službi - teh je verjetno 10-15%).

Ahhh...mislim, da sem kar malo zavila s teme...kam so me misli pripeljale...kar malo groza.

Zato bom raje nehala, da ne zaidem še kam globje....

In za konec - vsem želim, da si v letu 2011 najdete srečo, kakršnakoli to že je! In ne pozabite na upanje....v boljši svet in boljši jutri...

FISH HARAKIRI

V monožici programov se včasih najde kaj poučnega in vredno ogleda. Zelo rada gledam National Geographic, ker obožujem živali, potopise, zgodovino, umetnost, kulturo...Obožujem podvodni svet, ker ti ta čisto drugo perspektivo in novo dimenzijo.

Nek "pameten" človek je v največja sladkovodna jezera v ZDA naselil novo vrsto imenovano Azijski krap. Riba kot riba, ena riba več... To vrsto so prvotno gojili v ribogojnicah.

Ljudje nadzorujejo sladkovodne ribe in njihovo diverziteto.

Pokazal se je trend, da gre prav temu krapu krasno. Množi se nenormalno hitro. Ker ta riba je več kot riba, pravi terminator med ribami, najmočnejša riba. Hrani se z vsemi drugimi vrstami in na koncu vse ostale vrste zdesetka.

Tako kot se nekateri ljudje ne prebavljajo. V ribjem svetu je to čist simple:" Močnejša šibkejšo dejansko prebavi." Zakon preživetja.

Ni kvalitetna riba, povzroča bujno cvetenje, predelano uporabljajo za krmo drugih sladkovodnih rib.

Zdaj imajo v ZDA nove športe. Lovijo klasično, s pomočjo elektrike, in tolčejo po njih, ker zaradi elektrike v vodi, riba skoči iz vode in potem jih s kiji za baseball ubijajo. Nekateri jih lovijo s posebnimi loki.

Vse prvobitne ribe so na robu izumrtja... Nič ni dražjega od podarjenega, pravi japonski pregovor.

It is my song.. I sing when you are gone:*

The tear may be forgotten — But the hurt stays in the heart.

Mam eno vprašanje, ki se mi, vsaj mislim, že kr lep čas rola po glavii. Svojim prjatlom ga pač ne morem postavit, ker bom potem nazaj dobila več vprašanj kot odgovorov.

Naj bo to fant, punca, ljubimec, ljubimka.. Ali pa le prijatelj. Imaš ga tako zelo rad in tudi on tebe.. Potem pa nekako ne gre več vsaj iz ene strani. Ni več tistega vzdušja. Ta "ljubezen", čustva res izginejo, ali jih le prikrivamo? Lahko eno osebo kar naenkrat nehaš met rad? Je rees lahko konec?

Zanima me vaše mnenje (: .

Ivćko*

Zate, ki veš......in ti je "vseeno"

Ne, ne bom napisala nekega zajokanega in zašmrkanega bloga. Tega si ne niti dovolim. V bistvu bom ti rekla samo: hvala. Hvala, da si me spomnil, zakaj si pol življenja tega nisem dovolila in si tudi nikoli več ne bom. Ker je v življenju dosti bolje biti racionalist in je bolje vse dobro premisliti in oceniti. Ker to drugo preveč stane...

Lepo bi bilo, da bi samo povedal čisto po resnici in ne tako kot si - samo polovico, ker je zate tako lažje. Kaj? Ne, meni ne moreš kar tako "naflancat", da ni vpletenih nobenih čustev, da gre zgolj za tisto neosebno privlačnost. Zato to te že malo preveč dobro poznam. Ja, res, zato tudi vem, da gre za golo premišljeno odločitev, ker bi bilo to preveč tvegano in komplicirano in da bi minilo brez kakšnih "scen". Saj ti ne bilo treba kaj na dolgo razlagat, ker vem, da je tako. Kako slabo me poznaš....Sam lepo bi bilo slišat in nič drugega. Ne, ne bi si delala nobenih utvar in si jih tudi ne. In v bistvu te lahko vprašam, komu si zdaj v resnici metal pesek v oči.

No in tega gori ne beri kot samoprepričevanje v nekaj, kar ne obstaja, ker za to nimam nobenega razloga. In tudi kakšnih igric se grem, ker mi ni do tega. Samo povedat sem ti hotela, da jaz ravno nisem naivna, da te poznam in v grobem tudi pot, ki si si jo začrtal.(Ker si v tem pogledu kar precej podoben meni.) Pripravljen si na te male življenske kompromise, nisi pa človek, ki bi tvegal. (Bi si upala trditi, da zdaj še ne?) Si tisti, ki greš vedno samo na zmago, ne glede na to koliko ljudi s tem prizadeneš in kolko jih s tem prisiliš, da se ti prilagodijo. Veš, potem pa se nekega dne obrneš nazaj in vidiš vse, ki si jih prizadel, vse ki si jih zlomil. Ali pa tudi ne. Mogoče celo bolje, da ne in samo brezobzirno voziš proti cilju. Ja, in cilj je? Veš, če imaš v življenju nekoga rad, ga ne spreminjaš, zato tudi celo situacijo sprejemam točno takšno, kot je....

Če dobro premislim, ti moram reči hvala za nekaj drugega: hvala, da si me spomnil, zakaj jaz ne želim biti več taka.

...od te.....ki si nikoli ni delala nekih utvar

stopala

Misel

BAD ROMANCE

Ujeli sva se takoj, ko sva se spoznali. Sedeli smo na kavi in padla je izjava, ki je obe nasmejala do solz. V njej je nekaj vilinskega. V sebi nosi pravo gracioznost. Po videzu je kot princeska, a je obenem zelo močna ženska.

Ni ji poslano z rožicami. Ravno se je vrnila iz pekla, ko se je pojavil on. Je na vidiku nova romanca? On zase trdi, da je pravi dec. Pravi dec stoji za svojo žensko, vedno.

Zaupal je skupnemu znancu, da sta samo posteljna prijatelja. Ne zaupa ženskam.

Bi ga nalomila, ker si ona zasluži nekoga, ki jo ima resnično rad. Je tako težko imeti nekoga rad?

HELP ME IF YOU CAN...

Zakaj me eni gnjavijo? Vprašam se, če res lahko pomagam? Ker sem dobra duša, pomagam. Usluga z druge strani se ne vrne.

Dobremu se dobro vrne?

Ali je dober bolj oslu podoben?

Zakon karme pravi you get what you give.

Kadar jaz rabim koga, ni nikogar. Premikam gore, če je treba. Sama.