Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

četrtek, 13. januar 2011

A študent res ne more preživeti z 1500eur na mesec





Danes me je ena punca znervirala na faxu, čist, glede denarja. Je rekla da onakot študentka ne more dostojanstveno živeti z 'samo' 1500eur, ki so ji na voljo na mesec. Ah pardon... garsoinero za 800eur ji plačujejo še dodatno zraven ob tem pa dobi še teh 1500eur po vrhi. In to ni edini primer, v zadnjem letu sem naletela na kar nekaj takih '''študentov'''!!!

In začela sem se, kot študentka, spraševati, kje so tisti ljudje, ki se pošteno za lasten zaslužen denar borijo čez dneve. Pred 3leti si srečal kar nekaj študentov ki smo hodil delat za tiste dva al tri stotaka, sedaj je tale blonjc večino prisilu v študijske klopi pol pa še bi radi imeli zakon o malem delu?

Glede denarja in kako preživeti, se pa da debatirati. Moj mož dobiva 750eur plače brez dodatkov in olajšav. Ima službo za nedoločen čas, a 50km od doma. Na mesec porabi za bencin okoli 250eur. Torej mu ostane okoli 500eur. Od tega porabi okoli 150eur za položnice. Mu ostane okoli 350eur.

Jaz zaslužim na mesec okoli 200eur preko študentskega servisa. Od tega mi po plačanih položnicah ostane 110eur.

Skupno nama na mesec ostane dobrih 450eur, od 950eur. Torej dobra polovica.

Dejansko pol naprej denar varčujeva. Ker enkrat na leto pride registracija, tehnični, pol še na toliko km servis z avto. Pol se doma kaj pokvari, pa spet gre kakih 100eur. Pol je treba plačati dvakrat letno veterinarja za živino, 200eur + če ga pokličeš ker ga rabiš pa da še kaka zdravila, spet 100-200eur. Pa nafta in vzdrževanje traktorjev je letno okoli 1000eur.

K sreči dokupujem redkokdaj hrano, samo nekaj malenkosti kupim ki jih ne morem sama pridelati na vsaki 1-2 meseca ( tušgel, krema, britvice, pralni prašek, ... ). Ker ostalo vse sama pridelam. Mleko, jogurt, skuto, maslo naredim sama, sam kravo treba pomolzt Smile Že 2 leti imam svoj vrt... od veliko zelenjave lahko shraniš kako seme, tisto kar pa ne, pa spomladi ne znese velik denarja. zalivat treba ( imamo vodnjak ) in vrt redno čistit. Tud od poljskih žit al krompirja lahko obereš nekaj semen in imaš že pripravljeno za drugo leto. Malo med sosedi zamenjaš in smo vsi zadovoljni. Imam svoja jajca in domače meso. K sreči se živali kr same razmnožujejo in parčakjo, pri čemer spet ni stroška. Kupim samo moko in naredim domače testenine. Sadje zraste na drevju, gobe grem iskat v gozd. Lešniki na grmju in orehi na drvesu rastejo na bližnjem polju. Sadje jeseni stisnema in imava domač sok. Precej sadja tudi sušim. V gozdu napraviva drva in pozimi nanje kuriva. Čaje sama posušim iz cvetja in listja ki ga pnaberem v gozdu, kake gozdne jagode, al pa kr bližnjo lipo. Obleke zelo čuvam in vsako stvar preden jo začnem za kaj drugega uporabljati, dokler se da zašijem. Zdaj 2 leti nisem nič cot kupovala, ker jih imam dovolj.

Imava to srečo da imava možnost iz precej naravnih virov črpati, pa hiša stoji, medtem, ko ljudje ki živijo v stanovanjih, pa potrebujejo še za najemnino al večdružinskih hišah, morajo vse plačati in je denar nujno potreben. Čeprav z tistih 900eur tud če nebi tega vsega predelala doma, bi pomoje MIDVA tud kr dobro živela, edin varčevala bi bl težko.

Tud fitnes imava zastonj. Spomladi se odpre in do pozno jeseni je odprt. Temu se reče fitnes Kmetija Smile ( nudi ogromno dnevnih dejavnosti, od dviganja uteži ( bal Smile ), metanja le teh 3m v luft ( extrem streching Smile ), 1 urni program počepov in predklonov na vrtu, ... ) Tekaška proga je tudi v bližini in je fajn urejena in umirjena... reče se ji Gozdna pot. Ok...mal sem se pohecala Smile

Živiva skromno, a zelo lepo... se ne pritožujeva za denar, bolj nama življenje grenijo ljudje k nama nagajajo Smile Tu pa tam k je viška denarja greva v koloseja v kino al na kako predstavo. Drgač pa trenutno varčujeva za otroka, ki je na poti. Meni osebno se že zdaj zdi da imava celo bogastvo, kakšen luksuz bo šele k bom js prihajala domov z plačo okoli 1000eur. medtem ko se marsikdo drug nad nama zgrozi... ko sliši da živiva tako. Da se njemu ne bi dalo cele dneve delati za to da bo imel kaj jesti. Da raje gre kupit in doma pol počiva. Vsak je pač svoje usode kovač.

Pol pa še razvade. Mojemu možu pač ni prioriteta da bo šel vsak dan po šihtu na dva pira in čik, pa tud meni ni prioriteta ena kava in čik zjutraj...za kar bi šlo skupaj 10eur na dan. Na mesec bi naju to koštal tist denar ki ga lahko zdaj varčujeva. Veliko stvari pa dobiš itak podarjenih ob rojstnih dnevih in praznikih. Pomoje še v življenju nisem kupila 'sama zase' nobene sveče al pa eteričnega olja, peneče kopeli, čokolade, lončki, itn...

Vsak človek pač mora zase vedeti kaj mu pomeni nekaj v življenju in kake ima možnosti. Kaj mi nuca 2500eur plače, če si ne morem kupiti tisto kar bi najbolj rabila...zdravja. Jaz bi velik raje bila rada zdrava in imela mir pred izsiljevalci.

En bogi študent pa komaj preživi z 1500eur. Ahja.





objavil(-a): Pummica101 ob 13:13 komentarjev (15) ogledov: 54




sreda, 12. januar 2011

Brez solate, prosim.





Recepta ni niti bližnjic. Razen plavih kuvert, To res obstaja v naši vasi? Grem na razgovor. Že dolgo odkar sem bila na zadnjem. Takrat so delali solato, ker nas je bilo dvesto. Počutila sem se kot hrustavka. Nisem se pretirano pripravila, saj lahko improviziram. Potem samo popušiš…

Tokrat sem naredila domačo nalogo, pozanimala sem se o podjetju. Prebrala 30 strani o njem. Šla sem čez vprašanja. Odgovarjam kot piše, malo po svoje, po občutku, in kar mi v danem trenutku pade na pamet. Zaposlitev je moja, če sem osvojila generalno direktorico. Bo, kar bo… Če mi je usojeno.





objavil(-a): mačka7 ob 00:30 komentarjev (6) ogledov: 59




sreda, 12. januar 2011

True Friends



Zakaj najboljši odidejo prvi?

Ravno, ko ti postane oseba blizu, ko se zgradi tista nevidna vez, pride čas slovesa.

Bili smo perfekten team.

On, ki se smeji na poseben način in te z njim vedno spravi v dobro voljo.

Ona, ki je rojena voditeljica in človeka nikoli ne pusti na cedilu, če jo potrebuješ.

Oba sta odšla v boljšo službo.

Saj jima privoščim od srca. Pogrešam vaju…



objavil(-a): mačka7 ob 00:08 komentarjev (0) ogledov: 24




torek, 11. januar 2011

Wonderland



Te kej boli? Uzam tabletko!
Si pozabljiv? Uzam tabletko!
Ne znaš žurat? Uzam tabletko!
Ti ne stoji? Uzam tabletko!
Ne bi rada zanosila? Uzam tabletko!
Bi imela rada lepšo kožo? Uzam tabletko!
Ne maraš zelenjave? Uzam tabletko!
Si depresiven? Uzam tabletko!





Prejšnje generacije so očitno izumrle samo zaradi pomanjkanja tablet. Bili so grdi, depresivni, pozabljivi, neumni, bolani, preveč so se množili in niso se znal sprostit.
Mi smo, hvala bogu, popolno nasprotje!

Ps: ob tveganju in neželenih učinkih, ki jih lahko povzročijo stranski učinki tabletk, ne skrbite, obstaja rešitev!
TABLETKA!





objavil(-a): Talulah ob 21:01 komentarjev (2) ogledov: 27




petek, 07. januar 2011

Novo leto, nova dogajanja...



No, pa je staro leto zaprlo svoja vrata in preprogo življenja podalo novemu letu. Vrata le-tega so se odprla na široko in s seboj prinesla ogromno novosti in dobrih stvari. Ne vem kje naj začnem. najbrž na začetku...

Po dolgeeem času, sem se prijavila na diva.si in ugotovila kaj vse sem zamudila v lanskem letu, ko za to stran nisem imela časa. In zdaj jo imam pod obvezen pregled internetnih strani dnevno.=) in ja, všeč mi je. Vsak dan nove stvari, nove ideje,nova spoznanja in dognanja. In vsak dan nova doza smeha, veselja, radosti in užitka. Ravno to sem potrebovala. lani sem se zabubila med knjige in se nenehno ubadala s faxom, da sem na druge stvari pozabila. Pozabila sem na lastne užitke, na lastno zadovoljstvo. In temu je zdaj z novim letom konec. Čaka me kup stvari, ki jih moram nadoknadit in preizkusi...kup stvari, ki jih moram dokončati ali na novo začeti...in kup stvari, ki si jih moram prilastit. Ne bo težko, ker sem trdne volje, da bom sledila lastnemu nosu, ki je željan navad in razvadSmile Upam, da mi bo uspelo. Da bo letošnje leto bolj burno, zabavno in uživaško. Seveda na fax ne bom pozabila, ampak ga bom za kratek čas dala na stranski tir...bom ga končala, vendar z malo manjšo vnemo, ker šele zdaj opažam, da ni potrebno vlagati toliko truda in da poleg učenja lahko počnem še marsikatero stvar.

In naj vam prišepnem...z novi letom je prišla tudi nova ljubezen <3

Ampak o tem drugič... Wink





objavil(-a): Zhaklina ob 20:52 komentarjev (0) ogledov: 21




torek, 04. januar 2011

Give me money and God will love you





joj ta moderna "duhovnost" in kvazi "pozitiven način življenja" ... še več zaslepljenih ljudi, ki svoje težave "rešujejo" s pomočjo vesolja in svojega notranjega jaza, hkrati pa stremijo k superiornem obnašanju do sočloveka! sej s samo filozofijo ni nič narobe, problem je v sami interpretaciji...

supr bi bilo če bi začeli npr. pri osnovah kot so sprejemanje in spoštovanje ljudi in tudi njihovih življenj takšnih kot so, ne pa da nam navadnim smrtnikom na vsak način želite vcepit svojo filozofijo in tudi način življenja kot da je edini pravi, hkrati pa si upate zagovarjati celostno filozofijo z: oprosti samo pomagat ti hočem! zase vem da če rabim pomoč to tudi jasno povem!

bojim se da je to postal samo še en način hranjenja ljudi na tujih napakah in nesrečah... in seveda želja po "bit drugačen" aka. "sem nekaj posebnega, boljšega od ostalih..." sej če greste brat kake forume s to tematiko lahk ugotovite da ima več ko polovica slovenske populacije v druzini najmanj enega kristalnega/indigo otroka?? !!?? zanimivo dejstvo kajne??

bodte rajš takšni k ste, sledite svojim ciljem in sanjam, pustite si bit človeški in se učit na svojih lastnih napakah, pa če tut vas kresne po glavi, bodite malenkostni in naučite se cenit majhne stvari, in bit zadovoljni s tem kdo ste, četudi niste popolni.. naučite se smejati svojim napakam in sprejeti tudi svoje "temne" plati... to je najboljša šola, da izveš kdo, kaj in zakaj si! žal na koncu štejejo le dejanja! noben duhovni vodnik in nobena knjiga vas ne bo naučil/a toliko kot vas bo naučilo življenje samo! Konec koncev realnost je taka da se vse vrti okoli denarja.. tudi knjiga ki jo je nekdo napisal jo mora nekdo plačati.. tudi razna predavanja za spoznavanja samega sebe, odnosov itd. so zanimivo IZJEMNO DRAGA! in ti ljudje si želijo pomagati ljudem??? pa koga vi hecate?

človek ki bi dejansko želel pomagati človeštvu vam za to ne bo zaračunal niti evra! ker bo deloval v nasprotju s svojim prepričanjem in življenjem... se pravi moj zaključek: moderna duhovnost je samo še en način kako od ubogih ljudi, ki si dejansko želijo izboljšati kvaliteto življenja izcuzat čim več denarja. najlažja tarča so bolani, nesrečni in čustveno polomljeni ljudje...

pa še za konec: če se prestavljaš iz kavča na kavč ti tut ob neskončni povezanosti z vesoljem ne bo iz njega samo od sebe prav nič padlo.. gore lahk pa vsak premika, sam da večina v to ne verjame, kar je tudi razlog za neuspeh ... IMHO! mislim da za vero vase ne potrebuješ srečanja z notranjim jazom, nobenega pošiljanja pozitivne energije v vesolje, pač pa dobro poznavanje sebe in iskrenost. Spoznavaš se pa tko al tko celo življenje!

Moram še dodat, da sama nimam nič proti zavedanju samega sebe, tudi veliko knjig na to temo sem že prebrala, nekatere so tudi koristne.. me pa moti vsa ta fama in napačna interpretacija okoli tega. En bo prebral knjigo al pa šel na kakšno predavanje pa bo že razlagal naokol kako je on v svojem bistvu, kako je miren v sebi, in da še mal pa bo jasnoviden... mislim da če si kukr tok bistre glave, če te to zanima uredu preberi, izlušči stvari ki so ti blizu, in si izdelaj svoje osebno mnenje. preveč je načitanih ljudi, ki tovrstne tematike uporabljajo kot orožje za manipulacijo in poveličevanje samega sebe v boga...

tko da nehite ga srat in začnite živet, ne pa sanjat o kozmični energiji, ki vam bo odprla vrata do sreče. Sreča je odločitev! Zavoljo odločte se že!





objavil(-a): shtrukeljchek ob 17:22 komentarjev (5) ogledov: 30




nedelja, 02. januar 2011

Potrebno je samo upanje in dobro srce...





Včasih me navdaja tako upanje in moč, da bi lahko zavzela cel svet...spet drugič se počutim čisto majčkena in neopazna....

Verjetno je to nekaj normalnega...

Ne bo si dajala nobenih zaobljub za leto 2011, ker mislim, da sem na dobri poti...včasih sem si ob vsakem zaletku novega leta določene zadeve, ki bi jih rada dosegla napisala na list in vsake toliko časa prebrala. Kako sem bila zanimiva. Seveda se le-teh nisem držala. Bolj ko sem si to želela in si dopovedovala, slabše je bilo...

Sedaj gledam drugače na to...verjetno to pomeni, da sem odrasla, vsaj upam, da to pomeni to.

Hmmm...zanimivo, kako se kar enkrat ustaviš, zamisliš in ugotoviš, da dejansko živiš...sam, neodvisen...da si že na poti, že dlje časa, na poti, ki si jo izbiraš sam. In ja, meni je moja pot všeč...mislim, všeč mi je cilj...pravzaprav mi je všeč, da imam vedno neke cilje, ki jih poskušam in se trudim jih doseči..sem pa prepričana, da je pot do cilja in vse vtise, spomine, izkušnje, ki jih pri tem dobimo, pomembnejša kot cilj sam. V tem se strinjam s citatom Grega Andersona: "Osredotočimo se na pot, ne na cilj. Izpolnjenosti ne prinaša to, da nekaj končamo, ampak nas že izpolnjuje dejanje samo."

Konec koncev pa je glavno tudi, da imamo vedno upanje, ne? Če tega ni, potem je naša duša mrtva. Kaj je potem sploh še poanta? Opažam, da upanje v vseh nas zadnje čas umira...ne vem...naj mi kdo pove, da gleda z navdihom v prihodnost in poln upanja? Da se veseli prihodnosti? Na nas in samo na nas je, da spremenimo, kar nam ni všeč. Možno pa je tudi, da preveč pričakujemo. Vedno pridem zamišljena od obiska babice, ker tako skromne osebe v življenju še nisem srečala. Kako malo človek potrebuje, da je srečen! Zakaj nismo mi taki? Kaj ima generacija naših dedkov in babic, česar mi nimamo? Vedno mi pridejo na uho besede, da imamo vsega preveč in da ne znamo ceniti nobene stvari, da smo preveč materialistični, da nas bolj razveselijo nove čevlje kot pa kaka nematerialna stvar, ki pa bi nam dala več kot kaj drugega. Hmmm...ne bom komplicirala, se strinjam s tem. Večina ima res preveč vsega. Pa je ta večina res srečna? Ali sploh ve, kaj je to brezpogojna sreča? To se moram še sama naučiti. Čeprav je v tem kaotičnem svetu to res težko....služba, po možnosti šola, otroci in njihove obveznosti v šoli, hobij, ostale druge obveznosti...kje pa je še čas za srečo? (Redkokateri imajo to srečo, da uživajo v svoji službi - teh je verjetno 10-15%).

Ahhh...mislim, da sem kar malo zavila s teme...kam so me misli pripeljale...kar malo groza. Smile

Zato bom raje nehala, da ne zaidem še kam globje....

In za konec - vsem želim, da si v letu 2011 najdete srečo, kakršnakoli to že je! In ne pozabite na upanje....v boljši svet in boljši jutri...





objavil(-a): Mirella ob 16:16 komentarjev (0) ogledov: 20




nedelja, 02. januar 2011

FISH HARAKIRI





V monožici programov se včasih najde kaj poučnega in vredno ogleda. Zelo rada gledam National Geographic, ker obožujem živali, potopise, zgodovino, umetnost, kulturo...Obožujem podvodni svet, ker ti ta čisto drugo perspektivo in novo dimenzijo.

Nek "pameten" človek je v največja sladkovodna jezera v ZDA naselil novo vrsto imenovano Azijski krap. Riba kot riba, ena riba več... To vrsto so prvotno gojili v ribogojnicah.

Ljudje nadzorujejo sladkovodne ribe in njihovo diverziteto.

Pokazal se je trend, da gre prav temu krapu krasno. Množi se nenormalno hitro. Ker ta riba je več kot riba, pravi terminator med ribami, najmočnejša riba. Hrani se z vsemi drugimi vrstami in na koncu vse ostale vrste zdesetka.

Tako kot se nekateri ljudje ne prebavljajo. V ribjem svetu je to čist simple:" Močnejša šibkejšo dejansko prebavi." Zakon preživetja.

Ni kvalitetna riba, povzroča bujno cvetenje, predelano uporabljajo za krmo drugih sladkovodnih rib.

Zdaj imajo v ZDA nove športe. Lovijo klasično, s pomočjo elektrike, in tolčejo po njih, ker zaradi elektrike v vodi, riba skoči iz vode in potem jih s kiji za baseball ubijajo. Nekateri jih lovijo s posebnimi loki.

Vse prvobitne ribe so na robu izumrtja... Nič ni dražjega od podarjenega, pravi japonski pregovor.





objavil(-a): mačka7 ob 13:09 komentarjev (4) ogledov: 24




sobota, 01. januar 2011

It is my song.. I sing when you are gone:*



The tear may be forgotten — But the hurt stays in the heart.

Mam eno vprašanje, ki se mi, vsaj mislim, že kr lep čas rola po glavii. Svojim prjatlom ga pač ne morem postavit, ker bom potem nazaj dobila več vprašanj kot odgovorov.

Naj bo to fant, punca, ljubimec, ljubimka.. Ali pa le prijatelj. Imaš ga tako zelo rad in tudi on tebe.. Potem pa nekako ne gre več vsaj iz ene strani. Ni več tistega vzdušja. Ta "ljubezen", čustva res izginejo, ali jih le prikrivamo? Lahko eno osebo kar naenkrat nehaš met rad? Je rees lahko konec?

Zanima me vaše mnenje (: .

Ivćko*





objavil(-a): Ivćka . ob 18:01 komentarjev (2) ogledov: 25




torek, 28. december 2010

Zate, ki veš......in ti je "vseeno"



Ne, ne bom napisala nekega zajokanega in zašmrkanega bloga. Tega si ne niti dovolim. V bistvu bom ti rekla samo: hvala. Hvala, da si me spomnil, zakaj si pol življenja tega nisem dovolila in si tudi nikoli več ne bom. Ker je v življenju dosti bolje biti racionalist in je bolje vse dobro premisliti in oceniti. Ker to drugo preveč stane...

Lepo bi bilo, da bi samo povedal čisto po resnici in ne tako kot si - samo polovico, ker je zate tako lažje. Kaj? Ne, meni ne moreš kar tako "naflancat", da ni vpletenih nobenih čustev, da gre zgolj za tisto neosebno privlačnost. Zato to te že malo preveč dobro poznam. Ja, res, zato tudi vem, da gre za golo premišljeno odločitev, ker bi bilo to preveč tvegano in komplicirano in da bi minilo brez kakšnih "scen". Saj ti ne bilo treba kaj na dolgo razlagat, ker vem, da je tako. Kako slabo me poznaš....Sam lepo bi bilo slišat in nič drugega. Ne, ne bi si delala nobenih utvar in si jih tudi ne. In v bistvu te lahko vprašam, komu si zdaj v resnici metal pesek v oči.

No in tega gori ne beri kot samoprepričevanje v nekaj, kar ne obstaja, ker za to nimam nobenega razloga. In tudi kakšnih igric se grem, ker mi ni do tega. Samo povedat sem ti hotela, da jaz ravno nisem naivna, da te poznam in v grobem tudi pot, ki si si jo začrtal.(Ker si v tem pogledu kar precej podoben meni.) Pripravljen si na te male življenske kompromise, nisi pa človek, ki bi tvegal. (Bi si upala trditi, da zdaj še ne?) Si tisti, ki greš vedno samo na zmago, ne glede na to koliko ljudi s tem prizadeneš in kolko jih s tem prisiliš, da se ti prilagodijo. Veš, potem pa se nekega dne obrneš nazaj in vidiš vse, ki si jih prizadel, vse ki si jih zlomil. Ali pa tudi ne. Mogoče celo bolje, da ne in samo brezobzirno voziš proti cilju. Ja, in cilj je? Veš, če imaš v življenju nekoga rad, ga ne spreminjaš, zato tudi celo situacijo sprejemam točno takšno, kot je....

Če dobro premislim, ti moram reči hvala za nekaj drugega: hvala, da si me spomnil, zakaj jaz ne želim biti več taka.

...od te.....ki si nikoli ni delala nekih utvar





objavil(-a): aktem ob 12:38 komentarjev (1) ogledov: 30




ponedeljek, 27. december 2010

stopala



živjo punce, spet jest Smile

no jest mam eno dilemo. men se fuul dela trda taka rjavkasta razpokana koža na stopalih.. in kokr sm brala na netu, nei bi to nastal zarad petk pa to. sam jest sm itk prevelka za petke, in jih ne nosm... in ful grdo zgleda.. pa me sam zanima če je kera ud vs že mela to in kuko ste si pomagal.. ful bi rabla odgovore, ker mi je res neprijetn.. :/



objavil(-a): spelcii ob 23:27 komentarjev (4) ogledov: 24




sobota, 25. december 2010

Misel





Zaradi misli si odvisen in misel je ravno tista, ki se je ne da kontrolirati.



In kdo je ustvaril misel ?

A nisem to "jaz" ? Torej ustvaril sem nekaj,cesar ne morem kontrolirati.

Ljudje ustvarjamo stvari,nad katerimi nimamo potem vec nadzora.Ker si jih želimo lastiti in se z njimi poistovetimo - postanemo odvisni.

V resnici smo ljudje vedno odvisni od neke misli.Saj si mislimo,da ce bomo izgubili misel,bomo izgubili sebe.

Ampak ravno v tem je "point",saj moraš izgubiti sebe,ce želiš živeti.Ce pa noceš in se boriš,pa se boš unicil.

Boriti se sam s sabo,je seveda nesmisel,saj v vsakem primeru izgubiš.In kdor se bori,tudi potrebuje droge,ki mu dajo navidezno moc.





objavil(-a): Tynah ob 17:58 komentarjev (1) ogledov: 27




četrtek, 23. december 2010

BAD ROMANCE



Ujeli sva se takoj, ko sva se spoznali. Sedeli smo na kavi in padla je izjava, ki je obe nasmejala do solz. V njej je nekaj vilinskega. V sebi nosi pravo gracioznost. Po videzu je kot princeska, a je obenem zelo močna ženska.

Ni ji poslano z rožicami. Ravno se je vrnila iz pekla, ko se je pojavil on. Je na vidiku nova romanca? On zase trdi, da je pravi dec. Pravi dec stoji za svojo žensko, vedno.

Zaupal je skupnemu znancu, da sta samo posteljna prijatelja. Ne zaupa ženskam.

Bi ga nalomila, ker si ona zasluži nekoga, ki jo ima resnično rad. Je tako težko imeti nekoga rad?





objavil(-a): mačka7 ob 00:56 komentarjev (0) ogledov: 60




četrtek, 23. december 2010

HELP ME IF YOU CAN...





Zakaj me eni gnjavijo? Vprašam se, če res lahko pomagam? Ker sem dobra duša, pomagam. Usluga z druge strani se ne vrne.

Dobremu se dobro vrne?

Ali je dober bolj oslu podoben?

Zakon karme pravi you get what you give.

Kadar jaz rabim koga, ni nikogar. Premikam gore, če je treba. Sama.





objavil(-a): mačka7 ob 00:12 komentarjev (1) ogledov: 31




torek, 21. december 2010

EAT, PRAY, LOVE...





Film, ki se me je zelo dotaknil. Res je po resnični zgodbi in je prvi del knjige težak, ker resnično življenje nikoli ni kot iz pravljice. Priznam, da sem knjigo prebrala samo do Rima, ker se mi je knjiga zdela depresivna.

Nekaterim ta isti film sploh ni všeč. Vsak vidi drugače…

Govori o bistvu življenja in kako biti srečen. Kakšen je pravi moški?

Odlični so citati. Eden teh je: »Don't let anyone love you less than you love yourself!« Priporočam.





objavil(-a): mačka7 ob 23:27 komentarjev (3) ogledov: 52




torek, 21. december 2010

David Guetta @ trenutek resnice...





Tik Tak Tik Tak, ko gre ura prehitro a prepočasi, ko komaj čakaš...

Že vse redi stedi, pa pride par zapletov... Ojoj! Rabim sprintat navodilo za fotografe, ga podpisat, da dobim akreditacijo! Kartuša na printerju odpove... 15minut panike, potem se le spomnim, da je barvna še na voljo :/... Pač je bila modra in ne črna! Kar naenkrat mi zmankuje časa... a vseeno sem pravočasno na pot... če mi le ne bi avtobus zamujal! Končno prilaufam do taxija nabito polnega s sofotografinjam in opremo... in GREEEMOOO!!!

Uspešno pridemo do labirinta v garažah Stožic in po tretjem zmedenem krogu nas prijazni varnostnik s kolesom usmeri do pravega vhoda.

Ura 23:00, ko vstopimo v napol polno dvorano. Množica se počasi nabira in ogreva... me pa v akcijo s pripravo opreme, da gremo v boj! Presrečna se zgužvam v cono za fotografe. Med množico in odrom kjer me skoraj KAP! Pa saj ne vidim niti zadnjega laska na glavi DJ-ja, ki rola zdaj !!! O moj bog! Kako bom slikala Guetto??? Malce v šoku, ampak vseeno grem na lov za različne pozicije in slikam lučke... Bejbike in tipčki se mi postavljajo pred objektiv in kukajo v moje stvaritve... Eni z nasmehom eni tko tko... Joj no neki mi ne gre!! Sem pozabila vse??!! Sem samo živčna ker ne vem kako bom slikala Guetto...

In končno trenutek resnice...

Vse se pripravlja... še zadnja pesem DJ-a pred Guetto... Množica zbrana in vsi ki so še poplesavali na ritme se ustavijo z dvignjenimi rokami, ko nastane TIŠINA! Splezam na ograjo, na kateri obsedim. Levo od mene množica ljudi nekje v številki 12.000, desno od mene prazen oder, ki čaka skupaj z nami... 1...2...3... zvezda večera začne stopati na stopnice do odra in množica dobesedno ponori! KOK NOROOO!!! Sedim dobesedno na ograji malce višje od enega metra, kot bi sedela na tem hypu ljudi. Nato se pa še meni zmeša!! Vidim ga!! Very Happy Moj strah se je razblinil, iz panike ali mi bo uspelo ali ne! Z eno roko se držim ograje z drugo držim fotoaparat in fotkam ko zmešana Very Happy Hudo!!! Res ne najdem besed kako naj opišem ta nor občutek nevarno drznega plezanja po ograji med ponorelo množico in Guetto! Se danes se naježim ko pomislim kako je bilo...

Hvala Divi in Žigatu za to noro noro noro izkušnjo!!! Very Happy






objavil(-a): D.I.A ob 23:00 komentarjev (0) ogledov: 30




torek, 21. december 2010

TIME OUT



Kako je bit fajn bolan, ko si v post´li čist cel dan!

Dobila sem paket presenečenja. Ravno prav za tak levi dan…

Pojem krožnik kurje juhe in je čisto brez okusa. Vsaj zlate kroglice hrustajo.

Pojem eno After eight čokoladico in okus je tak, kot sploh ne bi jedla čokolade.

Med pitjem vročega čaja se spomnim na rum. Pogumno dam v čaj en cel zamašek. O rumu ne duha ne sluha…





objavil(-a): mačka7 ob 19:03 komentarjev (2) ogledov: 30




ponedeljek, 20. december 2010

Foto delavnica 5. - GUETTA!





Sneeeg! In končno - enkrat za spremembo - nisem šla fotkat snežink sredi noči ali pa kolesarjev, ki se mučijo v brozgi ampak GUETTO! Vreme nam res ni bilo ravno naklonjeno, zato pa nam je bil naklonjen najbolj prijazen taksist ever, ki nas je s pomočjo fanta (na kolesu) iz garaže pod Stožicami, v kateri smo se uspešno izgubljali kar nekaj časa, pripeljal direktno pred vrata Smile

Ogrevanje: baterije v fleš, objektiv gor, "sken" prizorišča: aha, fotkat morm od tam, pa tam, pa tam ... in kaj je zdaj to!?!? Fleš me zajbava, šiiit! AAAA... po začetnem napadu panike ugotovim, da se itak pred odrom tere fotografov... valda bo en od njih pogruntal kaj delam narobe - NOT! Oni so tavali v temi, meni pa se je delala tema pred očmi ... In ja, (sedaj) se ve zakaj je Žiga uradni fotograf - rešil situacijo s flešom in party se je lahko začel, juuuuhuu! Smile

Dive smo začele fotkat in se v množici kar hitro porazgubile. O draga Amerie, kako sem te pogrešala... in kako sem pogrešala tistega, ki je bil s tabo... oh, dragi fish! ... Wink

V krogu, ki sem ga naredila sem našla zmagovalca večera za "Najbolj-WTF-dodatek": napihnjen kondom na očalih! In zmagovalka večera: bejba v netopirskih najlonkah in minimini krilu, ki je tako divje zapozirala, da se ji na fotki vidi gate! Ne skrbi draga punca, tvoja skrivnost je varna na mojem disku - 3x!

Najhuje mi je bilo na tribunah - te so dobesedno plesale s folkom! Zvijale so se kot čingum in sem kar videla, kako se bodo sesedle.... Bilo me je presneto s t r a h ... a hvalabogu, me je Guetta TAKO prevzel, da sem začela tudi sama densat s tribunami in tisti moment mi je bilo popolnoma vseeno... tudi če na licu mesta umrem! Bilo je huuuuuuuuuuudoooooo! Hudo k ps in svina!!!!

Diva je v super ubijalsko kombinacijo združila moja dva najljubša hobija: fotkanje in ples! In defitivno je poskrbela za izkušnjo, ki jo ne bom nikoli pozabila! Diva, ti si DIVA!





objavil(-a): disco queen ob 22:56 komentarjev (1) ogledov: 32




ponedeljek, 20. december 2010

DAVID GUETTA: LOUDER THAN WORDS!





A čmo začet na čizi način. Način, ko pozdravljaš vse kure in peteline, ki te poznajo.

Res. Pač iz srca bi se zahvalila Diva.si za priložnost. Najbolj pa the Commanderju, Žigi Intiharju, ker se mu je dalo speljat projekt med babami, ki rade kokodakajo. Zdi se mi, da sem dojela in uporabila tvoje nasvete. Ampak roka je še vedno ein bischen švoh pa fotke niso tako ostre kot jih lahko naredi tvoja pojava.

Vse, kar si sedaj želim je, da bo the Commander kdaj potreboval asistentko in se spomnil name. A girl can dream...

In sedaj k Davidu. Uživala sem kot vedno uživam v fotografiranju. Le da sem tokrat klikala ob ritmih Davida in bitju množice. Kako zelo obiskan je bil dogodek sem izvedela šele dan po zločinu. Po tem ko sem pogledala fotografije. Ko sem videla kaj vse je zopet v svoj objektiv ujelo ribje oko. Res je bilo noro!!!!

Po dvigu akreditacije sem imela še nekaj ur časa, da se pripravim na spektakel. Tako sem panično pregledovala nastavitve. Fotografirala sofotografinje. S tresočo roko menjavala objektive. In ne najbolj navdušeno pregledovala začetne zmazke. Sem pozabila vse, kar me je Žiga naučil??? Preverila sem fotografski prostor, ki se mi je zdel preveč utesnjen. Pa vseeno se mi je zdelo tako wow, da sem del fotografske ekipe. Akreditirane fotografske ekipe. Sprehodila sem se še po parterju in že je bilo konec heca. Sedaj gre zares. Nazaj na fotografski prostor in v pričakovanju.

In nato je prišel. Množica je ponorela. Moj prostor pod odrom pa sem zapustila za malce višje ležečo točko. Da sem ga videla bolje. S teleobjektivom pa bolj od blizu. V oko mi je padel njegov pulover. Nadvse zimski. Nato pa sem se prepustila Commanderju, Sexy Bitch, Whos that Chick, ... in malce pozabila na fotografijo.BOLJ. NA. GLAS. Wuhuuuuu!!!!

Sledila je menjava višinske točke. Zornega kota. Objektiva. Množice, ki je želela pred objektiv. Ob 4h pa je bil čas, da se prepustim zimski idili. Ta zaradi manka taxijev in zamude avtobusov po 2h urah pešačenja domov, ni bila več tako zelo idilična.

Skratka imela sem se noro. Z noro Nikonovo opremo. Z norimi sofotografinjami in Diva.si ekipo. Z norim mentorjem. Na norem spektaklu. Do še boljših koncertnih fotografij pa me loči še nekaj vaje. Res hvala!!!!!! Ampak jaz bi še!!!!!!

*

PESEM DNEVA

Louder than words

*

Fotke.

Blog.





objavil(-a): Amerie ob 14:56 komentarjev (3) ogledov: 32




nedelja, 19. december 2010

Padajoče zvezde in želje



Si videla padajoče zvezde? In koliko jih je? Si si kaj zaželela?



Ne! Nisem videla nobene padajoče zvezde, niti si nisem ničesar zaželela.

Zadnje noči sploh nisem opazovala neba, ampak sem ga namenoma ignorirala in to ravno jaz, ki se obožujem izgubljati v opazovanju zvezd.



Sedaj nimam nikakršnih želja, imam pa veliko sanj in sanjam in globoko diham, sanjam o stvareh za katere bi naredila vse, da jih lahko realiziram, da odločam, sem vztrajna kot vedno in ne čakam, da bo, tisto kar hočem padlo iz neba. Kot je svetoval Supertramp:"Če hočeš, kaj od življenja, iztegni roko in si vzemi!" Nenazadnje, nekaj takega kot množica praznoglavih ljudi, ki pričakuje, da bodo zadeli na lotu in čakajo, da se bo zgodil ne vem kakšen čudež.... iluzionisti, naivneži, smešni so, ti patetični, vizionarski ljudje, katerih ni malo. Poleg vsega pa nimam nobene želje, ker imam konec koncev že vse kar si želim, resnično! Zaradi tega ker imam vse, ker sem zadovoljna s tem kar imam, ker imam dejansko veliko in nočem imeti še več, saj se počutim srečno že sedaj... želje prepuščam drugim in tistim, ki jih res potrebujejo in hrepenijo po njih.



In potem dvignejo glavo, kot jo dvignejo vsi ostali ob iskanju nečeda.... mmm, to mi ni všeč. Nebo gledam zaradi tega, ker je čudovito, magično neskončno. Gledam ga vsak dan, vsak večer, vsako noč, večinoma sem sama, brez domišljije, brez pričakovanj, saj je vse tisto kar mi nudi že veliko. In če bi ljudje gledali nebo pogosteje, morda sami, brez kakrnihkoli pričakovanj, bi opazili zvezdne utrinke vsak večer in vsako noč.



... Fantaziranje je dovoljeno, sanjati je simulativno, ampak vseeno je potrebno včasih stati z nogami na tleh in opazovati realne in konkretne stvari okoli sebe. Predvsem gledano, v kritičnem trenutku, iz socialnega, ekonomskega in kulturnega vidika. Sicer pa obstaja možnost, da podležemo temu čakanju, da se bo nekaj zgodilo, stojimo nekje na pol poti in čakamo da zadenemo na loteriji in hodimo naokrog z dvignjeno glavo kot pav v tropu iluzij, naivnosti, patetičnosti, sanjavosti.



Končno so takšne noči za mano. Končno se lahko vrnem in opazujem nebo.




objavil(-a): Tynah ob 11:26 komentarjev (2) ogledov: 30




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani