IGLESIAS ZEIT

Španka me je poslala v nakupovalni center. Mislim, da nima imena po Iglesiasu. Čeprav se je meni to tako prebralo. Imenuje se El corte Inglés, najbrž pomen angleška četrt. Moja španščina je čist na psu.

Kjer postane nakupovanje užitek. Dobesedno. Notri si lahko ure dolgo in lahko zapraviš vse do zadnjega centa. Bila sem notri celih 6 ur. Sploh nisem vedela kaj naj kupim. Big dilema, ha,ha.

Visoka moda, da te kap! Cene boljše ne glej! Začela sem gledati oblačila najprej pri Escadi. Pravzaprav pri njih še nisem nikoli kupovala. Niti v trgovino še nisem stopila. Jo nosi Petra, moja najbolj fancy sošolka s faksa. Ampak saj veste kako je, ko ti nekaj pomižikne... To se mi je tu zgodilo. Dobro, da je bilo skonto 50%.

Potem sem šla naprej in sem izbirala dalje. Sem že hotela kupit 3 stvari za oblečt za mami. To so bile španske stvari po normalnih cenah. Ni bilo drago. Od 30 do 50 evrov. Po celi turi sem šla nazaj na začetek in sem dobro prebrala cene.

Ker pri Escadi, človek ne gleda cen. Ker če stvar izgleda, stane čez 200 evrov. Nobena španska firma se ne da primerjati z visoko modo. Potem sem šla Escado probat v kabino. Čeprav sem vedela že ta prvo minuto, da je to prava stvar. Seveda sem potem obe kupila.

TRUE COLORS

Spoznala sem eno fajn španko. Všeč mi je bila njena gracioznost. Ne srečaš je pogosto.

Dolgo nisem vedela, da veljajo za podrejene belcem. V Ameriki so zelo necenjeni. Kar me je res presenetilo. Will Smith je rekel eno močno čez Salmo.

Dala sem ji afriško zapestnico, ker je bila moja insiderka. Bila je čist ganjena. Potem mi je zaupala, da je njen oče iz Gvajane.

So don´t be affraid to let them show your true colors. True colors, are beautiful like a rainbow... Obožujem to pesem!

LA ISLA BONITA

Poleteli smo s frčaplanom. To je tisto mini letalo. Ampak zna letet. Velja za najbolj popularno destinacijo nemcev. Celo ulice so z nemškimi imeni. Mi je bila zelo všeč Berlin ulica. Tako nekam domače.

Plaža Playa de Palma je peščena, dolga 7 km. Morje je čist mokro, ha,ha. Joke! Takšno sanjsko, the best of the best...

Včasih se te kak kraj, oseba, ambient, dogodek dotakne do konca. To se sploh ne da opisat z besedami. Plaža sodi v to kategorijo. Pa palmice so bile tud hude.Še vedno ne nosim vedno s sabo fotkiča. To pa tokrat zato, ker so bili na plaži tudi tisti revni, ki imajo včasih hitre prste.

Zgodil se mi je en magic moment na plaži. Takrat, ko sonce zahaja. Neko specialno lomljenje svetlobe, čarobnost morja. Taka modra, globoko modra barva, skoraj žametnasta barva. Občutiš neznansko lepoto in živost

Sladko Sonet

SLADKI SONET

Tvoje ustnice so mlada marmelada,

rdeč napis na torti - ah,

imam te rada. Lica - smetana. Lasje iz čokolade

padajo na rame kakor slap naslade.

O, najlepša vrtnica iz marcipana,

vsa z zanosnimi dišavami obdana!

Tvoj pogled je strastni sladoled življenja,

tvoji boki pa kolači hrepenenja.

Tvoj nasmeh je topla pita v pečici.

Prsi stresaš kakor puding, ki na vrhu

nosi dve presladki, zreli borovnici.

A ko te objamem v vročičnem srhu,

se stopiš kot sladkor. - O, nesojena nevesta:

v prsih ti gori srce iz lecta.

by: Boris A. NovaK

in love - again:P

Ajm bek :)

Čeprav je moj zadnji blog datiran s 25.januarjem tega leta, se mi na nek način ne zdi, da je minilo že več kot pol leta...morda zato, ker se mi je nekje v sredini aprila v enem tednu življenje obrnilo na glavo ali pa enostavno zato, ker so dnevi, ko nimam časa niti dihati, kaj šele početi kaj bolj konstruktivnega. Pa naredimo analizo:

Prej: Bila sem v resni, več kot 8 let trajajoči zvezi. Moja prihodnost je bila dokaj jasno začrtana; končati faks, iti na prakso v tujino, se poročiti, imeti otroke, psa, hišo z bazenom in živeti srečno do konca svojih dni.

Zdaj: Nikad se ne zna...vem kaj hočem in vem, da grem v pravo smer, to pa je tudi vse.

Vmes se je zgodilo tisoč stvari, najbolj ponosna sem na to, da sva se z boljšo polovico(ki je zdaj že bivša) sporazumno razšla, vse skupaj rešila na civiliziran način in sva še vedno v precej normalnih odnosih. Spoznala sem, da sva si preveč različna in da si želiva povsem drugačno prihodnost, poleg tega se mi je zdelo, da je po tolikih letih enostavno zmanjkalo tistega, čemur pravimo ljubezen. Oddaljila sva se. Bolelo je, ko sem spoznala, da me ima nekako za samoumevno in še bolj je bolelo, ko sem uvidela, da je zenkrat razhod edina rešitev. Vem, da sem ga prizadela in nisem ponosna nase, a drugače ni šlo. Še vedno je krasen človek in vem, da bo nekoga zelo osrečil-žal ta nekdo nisem bila jaz...end of story...

Konec zveze je pomenil, da sem morala svoje življenje zastaviti čisto na novo in začeti graditi na drugačnih temeljih. Zdaj sem spet 100% jaz, vrnila sem se k svojemu bistvu in počutim se neverjetno svobodno. Spoznala sem nekoga, ki mi je neverjetno podoben in ima vse tisto, česar bivši ni imel, a je prezgodaj govoriti o čemerkoli, saj je vse skupaj še zelo sveže. Ne delam si utvar, začetek je obetajoč in zaenkrat grem s tokom, ker mi tako čisto ustreza.

Še vedno "kuham žabo", na Maratonu 3 src sem pretekla 10km in zdaj treniram za polmaraton, v naslednjem letu pa je plan maraton. Še vedno je šport velik del mojega življenja. Enako velja za elektronsko sceno, kjer sem sedaj še bolj prisotna in me še vedno(po 10 letih) navdušuje. V jeseni imam plan diplomirati, nato pa si poiskati prakso nekje izven meja naše deželice kurje. To so načrti oz. smernice, kajti življenje me je naučilo, da nič ni zagotovo in da nikoli ne smem reči nikoli...

Sky is the limit

Evo...tole je bil update...naslednji blogi pa spet o čem drugem

Nov list v življenju....

Uh,po dolgem času,sem spet na mojem priljubljenem forumu. Katerega sem pa zadnje čase pošteno zanemarla. Ampak zgodilo se je toliko vsega.

Ko sem prebirala moje poste in bloge za nazaj,sem vidla koliko sem dejansko prestala v zadnjem letu in pol. Od veselja,sreče,pa do grenkobe,žalosti porazov.

Ta čas je hitro minil. Čeprav bi še leto nazaj lahko rekla,da se je čas ustavil in da zame ni več sreče in umirjenega življenja. Vidla sem samo temo,razočaranje. Doživljala poraz za porazom... V danem trenutku sem res že obupala nad svojo usodo in življenjem. Izdaja,prevare,laži,..vsega je bilo preprosto preveč.

Čas celi rane. In res jih je. Popolnoma. Zdaj je tisti čas že pozabljen. Kot,da ga nikoli ni bilo. Prav tako tista oseba,ki mi je zadejala toliko slabega.

Zdaj živim človeka vredno življenje. Imam dobro službo,najboljšega moškega ob sebi v meni pa raste in se razvija bitjece,za katerega zdaj vem da je nagrada vsemu v preteklosti.

VERY ENGLISH STORY

Helen Mirren si je zaslužila Oskarja za vlogo kraljice Elizabete II. Čeprav zame ni tako dobra kot Meryl, je vseeno ena elitnih igralk.

Zaigrala jo je tako perfektno, da kmalu pozabiš, da ni original. Glasovno jo izjemno ujame. S prvim stavkom, ki ga spregovori, te osvoji.

Kako preklet je lahko odnos med snaho in taščo?

Določeni protokolarni momenti v filmu so komični, čeprav je zgodba težka. Ni lahko biti kraljica.

Vedno bom na strani Lady Di.

Bogat anglež, ki ga poznam, je bil ravno na balkonu nekega hotela, ko je na sosednjem balkonu zagledal samega kralja. Pozdravil ga je, a mu ta ni odzdravil. Kakšen kralj je to? The King of England...

Morda je težko biti kraljica, a še težje je biti kralj. Najtežje je bilo Lady Diani v tako brezsrčni visoki družbi.

RUN BABY, RUN BABY, RUN...

Čakajoč na blagajni, vidim ene znane ustnice. Prepoznam ga po hoji. Z njim je njegova punca. Na koga me spominja?

Dobim se z njim, seveda je bivši z njo tudi tam. V istem lokalu. K sreči se onadva ne poznata. Ne maram kakšnih čudnih srečanj. Imam pogled nanjo.

Ugotovim, da je zelo podobna meni. Takoj mi je všeč. Bi ji najraje dala kak nasvet...

SAMO ENA NOČ Z RADKO (3. del)

Ugotovitve.

Ni bilo težko ugotoviti, da tukaj nihče, ampak res skoraj nihče ne piše bloga več. Je še mene minilo.

Moja objava od včeraj je še zmeraj zadnja.

Ugotovila sem tudi, da sploh ne vem, kaj bi počela s sabo. Zato sem sama svoj bralec na mojem drugem blogu na Siolu, ki je še ena moja muha.

Če ma kdo čas, voljo, si lahko pogleda, pokomentira delčke moje duše na tej strani:

htttp://www.manjalicious.blog.siol.net

HVALA, pa če kdo pozna kakšno zanimivo stran, blog, karkoli, feel free to share.

XOXO

Nujnost!

Nujno si moram kupit dnevnik, nujno!

Če ne, se bom razpočla, dejansko. Misli mi kar švigajo, ideje se krešejo, v glavi imam še milijoooon načrtov za ta zadnji mesec počitnic in za celotno naslednje leto, naslednje poletje (ko bom 1. lahko šla brez predrage mamice na morje, oh yeaaaah!).

Mladost je norost, moja je že malo preveč nora.

Maybe it's all just permanent...

Šibam k najbližji knjigarni. Je kdo videl kje lepe beležnice, dnevnike?

XOXO

Usekaj mulca frdamanega

Slovim kot relativno nenasilno bitje (okej vse ima svoje meje - še vedno velja, da če najdem nesrečnika, ki mi je ukradel kolo in ki je mojo felacio prikrajšal za prednji logotip, bo tik pred tem, ko mu bom iztrgal sapnik, okusil svoje lastne testise).

Ondan sem kupoval živež v Sparu in večkrat šel mimo mlade družinice, katere član je bil tudi mulc, tako na oko bi rekel, da jih je štel 7. Očitno mu je šlo blazno v nos, da se je v voziček-avtku peljala njegova mlajša sestrica, zato se je vsaj 20 minut prav po živalsko drl, foter pa ga je držal za roke in vlačil po tleh ter poskušal ignorirati zgrožene poglede mimoidočih. Kupil sem toast, čakal v vrsti za polovico Sosedovega kruha (s semeni), v voziček vrgel hrenovke, sok in sekret papir (torej vse kar študent potrebuje za preživetje), mala pošast pa se še vedno ni dala. HOOOOOOOOOOOOOOČEM AAAAAAAAAAAAVTOOOOOOOOOOOOOOOOO! UEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE! CVIIIIIIIIIIIIIIIIIL! SKVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK!

Ko sem jih sam štel sedem, se pretepanje otrok ni tako obsojalo kot danes, saj sem jih za tak izpad fasal po riti, danes pa bi fotra, ki bi svojega potomca na tak način hotel utišati, zagotovo precej glasno ozmerjala kakšna mimoidoča furija. Za razliko od nje, bi ga jaz potrepljal po rami in se mu zahvalil, ker mi je prihranil pri sluhu.

Saj ne pravim, da je frocovju treba lomiti lobanjska dna, razbijati arkade in prebijati ustnice, vendar od vzgojnega šusa po riti, ki - roko na srce - sploh ne boli, še posebej, če malo kričalo še vedno serje v plenice, še nihče ni umrl ali utrpel težjih posledic.

Zato naslednjič, ko vašega froca na javnem mestu napade popizditis, le uporabite desnico, ob morebitnem napadu kakšne moralistke pa se lahko izgovorite name. Še več! Sebi v bran lahko poveste, da udarec po riti v napadu paničnega dretja priporočajo celo pediatri, saj otrok zaradi trme takrat pade v krč in ne more vdihniti, udarec po riti pa ga sprosti - recept, empirično preverjen na mlajši sestri.

__________________________________________________________________________

Ja, priznam, zadnje čase nimam navdiha za pisanje, zato je tale prispevek iz arhiva.

Tattoo & Piercing studio Exit ali studio Cult ?

Hej,

jst si grem drug teden dat piercing v nos v in nevem ali bi šla v Cult ali v Exit

in me zanima če kdo ve kolk je v obeh cena,

in če je že kira dala v enmu imed studiov piercing,

kako majo higieno pa te stvari,

aja pa a slučajno kira ve a je zlo pogosto da ti zlo teče kri. ?

Hvalaa.

Diagnoza: manj žri

... ali Kako je Megafotr pogledal v svoje gene.

Vse se je začelo, ko sem pred mesecem dni neprostovoljno obtičal v Londonu. Stavka francoske kontrole letenja je povzročila odpoved vseh letov v Slovenijo, zato sem dodatne štiri dni bival v mojem najljubšem evropskem mestu na stroške letalske družbe (hvala EasyJet za tri nočitve v Hyde Parku in odlične večerje). Mimogrede sem v teh štirih dneh postavil tudi v vrsto in po dobrih dveh urah ubodel tanovega iPhona, ampak o tem kdaj drugič.

Med obtičalimi Slovenci je bil tudi ustanovitelj slovenskega podjetja Genelitik, ki nudi genske analize, na podlagi katerih ti potem izdelajo personalizirana prehranska priporočila, ki ti pomagajo k bolj zdravi prehrani in življenju nasploh.

Nebodigalen sem mu takoj predlagal sodelovanje z Divo in ker vam ne želim ponujati mačka v žaklju, sem seveda njihovo storitev najprej stestiral sam. Dogovor pa je, da v kolikor se bo pokazal interes, bomo skupaj z Genelitikom izpeljali akcijo in teste ponudili (seveda zastonj) tudi Divam. Vsi namreč radi gledamo dobre ritke v temi Ritke vun.

Test se opravi dokaj preprosto - po pošti dobiš vatirano palčko, s katero si eno minuto šariš po ustih in nato ta zdriz daš v epruvetko in vse skupaj pošlješ nazaj po pošti. V roku nekaj dni dobiš nazaj po pošti lepo oblikovano knjižico, v kateri je tvoja analiza enajstih genov, ki so najbolj povezani s pridobivanjem odvečne telesne maščobe. Brošura lepo razloži vlogo posameznega analiziranega gena ter zraven poda prehransko priporočilo (npr. povečajte vnos polinenasičenih maščobnih kislin). Ker seveda ne vem, kaj pomeni polinenasičena maščobna kislina (vem samo, da je zagotovo ni v Olimpijinem mesnem bureku), je zraven še seznam jedi, ki to stvar vsebujejo.

Na prvi pogled test ne ponudi nič, kar že ne bi vedeli. Izogibaj se cukru, jej čim manj nasičenih maščob blablabla. Dodana vrednost testa je v tem, da te stvari malo bolj razdela. Nekateri ljudje potrebujejo več polinenasičenih maščobnih kislin (here we go again...), drugi manj. Po domače povedano to pomeni, da nekaterim srečnikom ni treba navsezgodaj zjutraj goltati kapsul ribjega olja (ali ga - bognampomagaj - piti na žlico), medtem ko se meni potem v službi riga po sardinah. In očitno se mi še premalo. Drugače povedano, še vedno se moramo držati splošnih priporočil za zdravo prehrano, test pa nam le pove, katera priporočila lahko delno ignoriramo in katera moramo še posebej upoštevati.

Test analizira genotip, kjer izvemo kateri gen smo podedovali po kom od staršev. Na podlagi teh podatkov nato dobimo priporočeno dnevno dozo kalorij za hujšanje (ob predpostavki, da poprej pošteno povemo svojo kilažo, oziroma v mojem primeru prej tonažo ali izpodriv kot se za čezoceanke in po teži meni sorodne stvari spodobi) ter navodila, kako zmanjšati ali povečati aktivnost določenega gena.

In kako zelo zjeban je moj DNA? Priporočila se presenetljivo (kako tudi ne) skladajo z mojo krvno sliko. Trigliceridi me bodo spravili v grob, povečati moram vnos vitamina E in resveratrola (to moram še poguglati) ter požreti manj maščob (burek light anyone?).

Res bi lahko le na en velik list napisali "MANJ ŽRI, PRAŠIČ" in bi to držalo, vendar je motivacija dosti višja, če imaš nekje na papirju zapisan recept le zate.

a res ne obstaja burek, ki je poln vitamina E in polinenasičenih maščobnih kislin?

Oddaljevanje

Odkriti divjino Afrike...

Odkar sem prišla iz Djerbe, se je v meni prebudila močna slast po potovanjih. Po tripih. Tistih drznih tripih, ki so oviti v spontano preživljanje dneva nekje tam daleč stran. Mogoče v pridihu rahle nevarnosti. Mogoče v pridihu samote nekje v tretjem svetu. Vsekakor pa v naročju tisočerih drugačnih elementov. Radovednost po neznanem. Po avanturah, ki ne spominjajo na Evropo. Niti ne Amerika, niti ne zahod. Ampak prvinski, revni predeli divje Afrike. Hja, mislim, da kmalu postaneš zasvojenec potovanj. Odkar sem prišla domov si ogledujem Potopise o Keniji in poslušam afriško glasbo. Ah, niti ne vem zakaj točno me vleče tja. Nekam, kjer neguješ dneve preko svojih lastnosti, preko svojih vsakodnevnih navad. Nekaj očarljivega v tej čudoviti deželi me privlači do onemoglosti. Seveda se vsem zdi ideja nora, meni pa niti ne. Želja prihaja iz mojih globin. Neka želja, ki je tako močna, da je ne znam zadržati. Tako nabita, da jo je težko potlačiti. Ne morem je, pa naj se čuje še tako absurdna, zakaj riti ravno tja v grozno siromaštvo, v tisočere smrtno nevarnih bolezni. Ne vem. Že sama misel, da bi pristala nekje v Keniji mi povrne blaženost. Tista domišljija o tej deželi, ki si jo razviješ že kot otrok preko slik in posnetkov. Pestrost živali, filmska narava, briljantni sončni zahodi, savana, številni narodni parki, plesi zaviti v čutnost afriških glasbil, blatne afriške vasi, odmaknjene masajske vasi, skromni dotiki hrepenečih otrok, iskreni nasmeški prvinskih ljudi...ah, vse tam je tako prvinsko, neizumetničeno. To je tisto kar me močno privlači....utrip hvaležnih, zavrženih, temnih ljudi. Njihova kultura. To je nekaj, kar še moram storiti preden si tukaj ustvarim svojo družino. To je še nekaj, kar moram storiti, preden vse prednosti nedružinskega življenja umrejo. Ta tema me posrka vase. In nočem, da ta preliv južnega sveta ostane neuresničen. Ali si večno tu in se sprašuješ kako bi bilo če….ali pa zbereš drzn pogum, premagaš vznemirjenost strahu in greš. Mogoče bom to storila s svojim fantom ali pa še bolje…prostovoljno s svojim faksom. Še vedno obstajajo tisti nemiri, po novih in višjih potezah. Zato sem si tudi izbrala ta faks, kjer je polno mešanih občutkov. Včasih se mi zdi, da smo ljudje narejeni še za kaj več, kot pa samo za ljubezen do svojega partnerja. Vedno sem sanjarila o super nadpovprečni zvezi, o ljubezni. Sedaj to imam. Zares. Nikoli niso bile to edine moje želje, bile pa so ključnega pomena. Sedaj so uresničene. Sanje pa vseeno potrebujemo. Predsem tiste težko dosegljive. In košček mojih sanj obsega tudi potovanje proti črni celini. Skrite že od nekdaj. Samo sedaj imam pogum, da jih sanjam, ker vem, da bom te sanje nekoč zaživela. Vsaj enkrat doživela življenje in bližino afriških otrok, ki se obesijo na belce in prosijo za denar, ker jih odobravajo kot bogataše. Verjetno se v tistem trenutku počutiš kot največji človek sveta, ki si s toplo pozornostjo nekomu podaril majceno rešitev. Vsaj enkrat lebdela mimo kruto neciviliziranih mest. Vsaj enkrat videla pisan svet safarija. Vsaj enkrat izpuhtela s koraki med množično revščino in videla neobičajnost skozi oči naprednega človeka. Vsaj nekomu tam malo obarvala in razširila življenje. Vsaj enkrat začutila tisto, kar tukaj ne bom nikoli. In se vsaj enkrat izgubila v tisti odmaknjenosti, ki si je Evropejci sploh ne moremo predstavljati.

Serengeti (Bliss Mix) by Infernal

Iz prijateljice v dvojčico?!

Bili sva prijateljici. Najboljši prijateljici. Nato pa mi je šla vedno bolj na živce s svojimi "izpadi". Najbolj pa mi je najedalo to, da se je začela spreminjat v mene! Po eni strani jo razumem, da ji je bilo bedno ko sva šli v diskača in so bili tipi pogosto bolj okrog mene. Ampak ali je potrebno vse to? Kaj ji je res potrebna ista frizura kot jo imam js? Kaj si res mora čisto podobne cunje kupit? Če si jst kupim roza pulover, si ga bo tudi ona. Če si js kupim črne balerinke, si jih bo tudi ona. Nikoli ampak res nikoli ni nosila oblekic. A glej, si kupim mini krilce...ja seveda, tudi ona mora imeti takšno. Joj, kako mi gre to na živce! In zaradi tega jo imam raje čimdlje od sebe, ker je ne morem gledat oblečene v istem stilu kot sem jaz. Oblači se po mojem okusu, ne po svojem. Da ne govorim o ličenju, frizuri in o tem, da če bom js nek večer šla ven, mora it tudi ona, če bom js ostala doma, bo tudi ona ostala doma in se ji kar naenkrat ne bo dalo več it... Pa tega nisem opazla samo js. Moj fant ji govori da je Copy Paste .

Vse bi blo kul, da bi v mejah normale...ampak to je že preveč in zastrašujoče. Prav zmrazi me, ko vidim da si je kupila čist čist podobno majico, kot jo je videla na meni zadnjič.

Enkrat sva se pogovarjali o tem. Pa je vse zanikala, kar sem itak pričakovala. Ne mislim se več obremenjevat s tem, ker mi je že vse skupaj otročje. Kot bi bila stara 13 let!

Bolano je že vse skupaj. Tako lepo postavo je imela, s popolno ritjo. Ampak ne, morala je shujšat na takšno kilažo kot jo imam js. Sploh ji ne paše. Ampak ne...samo, da bo ona takšna kot js.

Tako, da najbolj sva se oddaljili zaradi tega...so še druge stvari. Ampak to je pa res najbolj moteče. In to veliko koga zbode v oko, najbolj pa seveda mene!

In kupila si bom ravno takšno majico kot je tu na fotki!

Tynah nezna več pisat blogov o.O

Al pa k bo Tynah spet mal začela bloge pisat ? Nevem. Že tok časa nism kakega bloga napisala, da sm čist vn padla. Zdaj pa hočem da me spet notr potegne al nekak tak.

Torej jaaa. Komaj čakam da mine ta teden, da neham delat. Nevem kako bi zdržala dva mesca delat, če mi je že tale en muka ? Bleeeh. Nisem jaz za tovarne pa za fizično delo. Drugače pa sploh nevem če bi se lotla it počitniško delat, če si nebi mela cilja kupit fotoaparata ? . Al pa ko bo drugo leto še hujee, kr bom mogla dva mesca delat, ja itaaaaak, da lah grem pol izpit for car delat.Yaay

Drugače pa sm suuuprdupr hudastično kuuuul. Res je da čas pomaga pri takih situacijah bednih in meni jeeeee. Čeprav je minlo malo časa od tistega ki ni niti omembe vredno, semm super.

Kaj o.O ? Lejga, sej sploh blogov več neznam pisat ? Starii, kaj se je z mano naredlo ? Hehe.

Bo treba začet malo bolj pogosto pisarit, drugače bo krikrikriiizaa. =)

Lemon Demon - Ultimate showdown

Old Godzilla was hopping around
Tokyo City like a big playground,
when suddenly Batman burst from the shade
and hit Godzilla with a Batgrenade.

Godzilla got pissed and began to attack,
but didn't expect to be blocked by Shaq,
who proceeded to open up a can of Shaq Fu,
when Aaron Carter came out of the blue,
and he started beating up Shaquille O'Neal,
then they both got flattened by the Batmobile,
but before it could make it back to the Batcave,

Abraham Lincoln popped out of his grave
and took an AK47 out from under his hat
and blew Batman away with a rat-a-tat-tat,
but he ran out of bullets and he ran away,
because Optimus Prime came to save the day.

This is the Ultimate Showdown
of Ultimate Destiny.
Good guys, bad guys, and explosions
as far as the eye can see.
And only one will survive.
I wonder who it will be.
This is the Ultimate Showdown
of Ultimate Destiny.

Godzilla took a bite out of Optimus Prime
like Scruff McGruff took a bite out of crime,
and then Shaq came back covered in a tire track,
but Jackie Chan jumped out and landed on his back.
And Batman was injured, and trying to get steady
when Abraham Lincoln came back with a machete,
but suddenly something caught his leg and he tripped:
Indiana Jones took him out with his whip.
Then he saw Godzilla sneaking up from behind
and he reached for his gun which he just couldn't find
'cause Batman stole it and he shot and he missed,
and Jackie Chan deflected it with his fist.
then he jumped in the air and he did a somersault
while Abraham Lincoln tried to pole vault
onto Optimus Prime, but they collided in the air,
then they both got hit by a Care Bear Stare.

This is the Ultimate Showdown
of Ultimate Destiny.
Good guys, bad guys, and explosions
as far as the eye can see.
And only one will survive.
I wonder who it will be.
This is the Ultimate Showdown...

Angels sang out in immaculate chorus.
Down from the heavens descended Chuck Norris,
who delivered a kick which could shatter bones
into the crotch of Indiana Jones,
who fell over on the ground, writhing in pain,
as Batman changed back into Bruce Wayne,
but Chuck saw through his clever disguise,
and he crushed Batman's head in between his thighs...

then Gandalf the Grey
and Gandalf the White
and Monty Python and the Holy Grail's Black Knight
and Benito Mussolini
and the Blue Meanie
and Cowboy Curtis
and Jambi the Genie
Robocop,
the Terminator,
Captain Kirk,
and Darth Vader
Lo Pan,
Superman,
every single Power Ranger,
Bill S. Preston,
and Theodore Logan,
Spock,
The Rock,
Doc Ock,
and Hulk Hogan
all came out of no where lightning fast,
and they kicked Chuck Norris in his cowboy ass.
It was the bloodiest battle that the world ever saw,
with civilians looking on total awe.

The fire raged on for a century.
Many lives were claimed, but eventually
the champion stood, the rest saw their better:
Mister Rogers in a bloodstained sweater.

This is the Ultimate Showdown
of Ultimate Destiny.
Good guys, bad guys, and explosions
as far as the eye can see.
And only one will survive.
I wonder who it will be.
This is the Ultimate Showdown
(this is the Ultimate Showdown)
this is the Ultimate Showdown
(this is the Ultimate Showdown)
this is the Ultimate Showdown
of Ultimate Destiny.

Ei, jutri greš na morje

Včerej zvečer me je zmankalo že pred polnočjo. Kar je zame čudno, saj ponavadi ne zaspim pred drugo uro. Vsaj med počitnicami ne In prva stvar ki jo naredim po tem ko se zbudim zjutraj, je seveda preverjanje ure na telefonu. Pogledam in vidim da je 10:13 . Vsa skuštrana in še malček omotična grem v kuhno po sok, kjer se mi mami že smehlja z tistim nasmehom, iz katerega lahko razberem da ima nekej za bregom In mam seveda prav. Namesto z 'Dobro jutro' me pozdravi z 'Ei jutri greš na morje'. GREM na morje? Pomeni BREZ staršev ? Takoj se mi na lice prikrade nasmešek. Obrazloži mi da grem enkrat tja do petka na morje z frendico, leto starejšo od mene in njenimi starši. Mislila sm da jih bomo šli, kot vsako leto, pogledat dol za kake tri dni. Uf suupeer ! Sonček, plaža, nič staršev (vsaj ne mojih) . Nato mi še pove da naj tega javno ne razglašam ( upsi ) , saj naj bi blo presenečenje za to frendico ki ma v torek b-day.
Uau, taka stvar ti takoj poepša jutro. Čeprav se v vsaki še tako dobri stvari najdejo pomanjklivosti. Drug tedn naj bi prišla k meni Jana za kašne 4 dni, kr se pol ne bomo vidle neki cajta. Hmm Vida spet nebom vidla ceuu tedn.. Sej se mi bo zmešalo :/ No, bodo pa potem vsa ta srečanja slajša in lepša
In seveda,mami mi je pozabila povedat da gremo danes nekam ven jest, babi ma namreč rojstni dan. ''Že 25. smo ?! '' vzkliknem presenečeno. Med počitnicami odkrito, me ne briga kater dan je, kaj šele da bi vedela katerega smo . In se odpravimo v neko restavracijo. Mmm, špageti s smetanovo omako! Najprej sem mislila da mi tek lahko pokvari edino natakarica, z dost prekratko in preozko majco ampak sem se očitno motla. Špageti, prav takšni so doma narejeni iz vrečke res dosti dosti boljši. Po tem se še odpravimo na pijačko,kjer se ne morem upret kavici, čeprav je ne bi smela pit ker se morem jutri zgodaj vstat . Ah no ..
Pridem domov okrog petih, na hitro preverim FB, naslednjo minutko pa že pakiram tisto super majčko za na morje. Ko je vse že pripravljeno upam da kljub svoji pozabljivosti ( ki sem jo očitno podedovala po mami), letos za izjemo nebom pozabila ničesar.
Ker se je ozračje po tolikšni vročini končno malo ohladilo, se oblečem vetrovko in stare Naikice in se, kljub moji prekomerni lenobi spravim na odpravim na sprehod po naši mali vasici. Medtem še pokličem Vida, ki ga že zdaj grozno pogrešam. Na koncu vasice so v veliki ogradi, ki gre tudi okoli gozda jeleni in košute. Vsakič ko jih zagledam se mi zdijo super lepi Upam da ujamem malo sreče in spet kakšnega malo pocarkljam skozi ograjo. In zdi se že tako, saj so tri le nekej metrov stran čisto ob ograji. Ko se jim potiho približam pa zazvoni teefon. Nemudoma sem jezna na osebo ki me kliče ! In kdo je ? Mami seveda, neke obiske smo dobili .. Odločim se da bom še malo ostala, a na koncu so itak vsi prezaposleni z pasenjem trave . Očitno mi bo moral zadostovat le pogledat nanje, ki je res čudovit. Ko se vračam domov, mi na misel pride zadnji obisk jelenov. Predvčerajšnjim z Vidom .. In spet se spomnem kako ga bom pogrešala *
Obiski so odšli, in zdaj nameravam prebrat še zadnjih osem poglavij Twilighta, v katerega se čisto potopim, a o tem kdaj drugič . Jutri pa me toraj čaka sonček, plaža in gossip z Nato

Uživajte, jaz sigurno bom :*