Pošlji prijateljuNazajDomov

nedelja, 25. januar 2015

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

petek, 03. december 2010

TAKE #4: ON THE DANCEFLOOR



Preden pritisnem Davida, se je kakopak potrebno pripraviti v podobnih svetlobnih pogojih. In kaj je boljšega kot top of the top Top. Sreda. Seveda sem izbrala R'n'B, ker je še vedno my fav žanr, poleg hišne muzike se razume. Pa sem si rekla I'll get jiggy wit'em.

Kot nalašč je sreda postregla z brutalnimi zimskimi razmerami. Dogajanje pa se začne šele ob 1h. Takrat, ko Ljubljana zamrzne. A na srečo imam v krvi kaskaderske podvige, Car pa tudi zmore vse.

Ura končno 1. Sledi snidenje s Commanderjem. Mimo varnostnika. Commanderja vsi poznajo, zajeban model pač. Naj se shooting začne. Srce bije, ker me daje panika, kakšna bo reakcija ljudi. Ali se bojo hoteli slikati. Bojo sploh želeli, da jih slikam jaz. Bo kdo mislil, da sem intrudor.

In akcija. Commander me je brutalno poslal v boj z nekaj nastavitvami, ki sem jih sama hitro sprčkala. Blondinke pač rade same gruntamo. In potem klik, klik. Problemi. Ne fokusiram. Očitno se roka trese in srce bije. Z mislimi sem še vedno pri tem kdo me bo napizdil. Podcenjujem ljudi. Vsi prisotni so želeli sliko. Pa ne samo ene. Zabavala sem se. Zoom in. Zoom out. Vrtimo. Otročje odlaufam do Commanderja, da mu pokažem trenutne stvaritve. Deluje zadovoljen. Yaaay. In nazaj v boj. Pazim na luči. Ostrino. Motiv. Got it!

In potem, ko so me imeli R'n'B-jevci že skoraj za svojo me je še staff nagradil z brezplačno vodo in spremno besedo: »sej ti si itak naša fotografinja«. Iiiii... felt so special!

*

PESEM DNEVA

On the Dancefloor





objavil(-a): Amerie ob 13:35 komentarjev (1) ogledov: 25




petek, 03. december 2010

“Sem dekle,ki bo vse življenje sledilo svoji izgub



Sonce je s svojimi žarki grelo sivo mesto in mu dajalo prav poseben čar.Z žarom v očeh in nasmehom na ustih so hodile po cesti in se vsake toliko pogledale v bljižnem oknu ali odsevu avtomobila.Veter jim je mršil dolge lase in jim dajal prav poseben videz razigranosti.V zraku je bilo čutiti svobodo in užitek.

Oh,ti čudoviti spomini!

Sedele so za mizo in se glasno pogovarjale.Vsake toliko se je vsul plaz besed iz prvega ali pa drugega dekleta in nato bučen smeh celotne mize ter vprašujoči pogledi neznancev.Podajanje hrane,sproščujoči pogovori ter načrtovanje popoldneva.

In nato je vse izginilo…

Jutro.Bila je vesela.Pogled skozi okno je bil nekaj posebnega.Tiste snežinke,ki so se spuščale iz neba.V mislih je imela,kako poseben dan bo danes.Komaj je čakala,da obuje svoje nove škornje,nadane plašč in odhiti v šolo,po tako lepi zasneženi pokrajini.Veselila se je trenutkov,ko bo zopet s svojimi prijatelji.

In začelo se je…

Kaj ni zanimivo,kaj vse lahko povzroči en sam dogodek?Ena sama preljuba minuta in svet je od tedaj za nas popolnoma drugačen.Majhna sprememba,na katero sprva sploh nisi pozoren-kasneje pa ti obrne svet na glavo.

Če bi vedela…

Snežinke so se spremenile v dež.Nebo je jokalo in jokala je ona.Zasovražila je kakršnokoli bližino človeka ob sebi.Zasovražila je svetlobo.Želela je,da jo pustijo pri miru.Bila je uničena.

Tako pusto,žalostno in sivo.Ni hotela naprej.Pravzaprav nekako ni mogla.Borila se je in poskušala na vse načine,pa nekako ne gre.Bil je le jasen in brezizrazen obraz.In pa seveda srh na njeni koži.

Očitno sem izpustila nekaj pomembnega.Majhen detajl,ki sedaj vpliva na moje počutje.Drobec,ki se mi ni zdel pomemben,a je očitno pustil prevelike posledice.

Kot majhna razpoka,ki postaja čedalje večja-dokler ne postane prepad.

Zbledel je smisel,zbledelo je upanje in umrlo je le še eno mlado življenje.

“Sem dekle,ki bo vse življenje sledilo svoji izgubljeni notranjosti v upanju,da se najde.”

(just_one_girl)





objavil(-a): justonegirl ob 12:43 komentarjev (0) ogledov: 29




četrtek, 02. december 2010

BORN TO BE WILD



Paul Walker je igral v Disney-jevem filmu s huskey-jem. Perfektna kombinacija glavnih igralcev.

Kako hudi psi... Res so extra! Podobni so volkom. Najbrž niso za prvega psa, ker je treba znati delati z njimi.

Pravi imajo modre oči. Ko te pogleda direkt, se zaljubiš. Vsak deveti je križan direktno z volkom, da ima prave gene in ne pride do degeneracije. Imajo močan karakter. Če mu vržeš palico, ti jo prinese nazaj samo enx. Drugič te samo debelo gleda, kaj se ti greš, saj greš lahko tudi sam po njo. Ker je to delavni pes potrebuje veliko rekreacije.

Pravi lastniki jih ne sprehajajo, z njimi je teba iti tečt. Če bom kdaj imela psa, rabim zraven še maratonca... Dobro, da vem.





objavil(-a): mačka7 ob 22:44 komentarjev (0) ogledov: 27




četrtek, 02. december 2010

TAKE #3: TOYFRIEND





Torek. Nanj sem čakala 10 dni. Ura 18h. Jaz pa še nekje v Carju. Zamujam.

Na mestu zločina pa na blond način izvedem »udor« na megafotrov razgovor. Blondinkasto pogovor »kje so ostali« nadaljujem kar preko zaprtih steklenih vrat. Go me!

Ko me je megafotr prijazno, a sramežljivo, pospremil do druge sejne sobe, so bili ostali že v nizkem štartu za bliskovito uro... ali 3. Ampak, če zamudiš, ti najprej hočejo odtujiti podarjeno knjigo Arneta Hodaliča – Fotografski popotnik. Nato pa še skritizirati način shranjevanja baterij – dotikajo se lahko samo bočno, drugače se praznijo!!!! Na piki me majo!

Na mizi je bila razstava Nikonovih igračk. Namesto D7000 sem krčevito pograbila D300S (iLove), vendar pa bom za delo z njim potrebovala konkreten kviht mojih ročic.

Učna ura z bliskavicami je bila bolj drzne narave in na lastno odgovornost za marsikaterega udeleženca. Tako pač rata, ko imaš na kupu 3 zmagovalke, od katerih je na srečo le ena blond. In potem se bliska vsepovprek z največjim navdušenjem, ko ugotavljamo kolikokrat lahko fleš bliskne nekomu direktiva v glavo. Blind.

Ko smo oslepili še vse živalčice na FMu je sledil praktični preskus uporabe bliskavice. Fun! The Commander je pokazal nekaj trikov: podvajanje oz. po-n-nanje motivov. Zoom-out. Zoom-in. Vrtenje igračk. Zamrzovanje s flešom je noro!!!

In potem, smo po ponovnem fotografiranju v izrednih razmerah... po tem, ko smo ugotovili, da ni nič narobe z mojo igračko...ampak, da se sama premraženo tresem... potem smo zaključili. Resno ne maram zaključkov, ker je preveč uživancijsko in 3 ure minejo hitreje kot bliskne fleš.

In moj preGuetta izziv: Top R'n'B.

*

PESEM DNEVA

Toyfriend





objavil(-a): Amerie ob 12:12 komentarjev (2) ogledov: 24




četrtek, 02. december 2010

Fotodelavnica 3. - woooow!





Torek, 30.11 - 18:00

Redi Stedi Smile

4je objektivi + zunanji flesh... Playtime!! Kok se je pa bliskalo v mini mini sobici. Najprej smo seveda vse stestirale vse kar se je stestirat dalo... Valda! In šele potem prisluhnile... Tema se je glasila: Uporaba zunanje bliskavice. Hudo! Kok je pa ta igračka fajn, ko zveš vse to! Kako narediti eno osebo večkrat na eni fotki, zoooom efekt.... efekt vrtenja levo desno....! Sicer sliš se vse fino fajn, vidi se tud oh in sploh fantastično... praksa pa en mičkn zaškripa v mojih rokah... oh ti šment... Vadim, vadim do onemoglosti, prsti so mi že zamrznili, noge tudi se mi zdi... aaaa po dolgi izpostavi mrazu in vstrajnosti, mi neki uspe ampak ne ne to še ni to. Dolga pot vaje me še čaka, da se vse tole naučim. Po vseh teh urah delavnice vidim, da je fotografiranje podobno plesu, teorija je eno, v praksi pa osvojiš vse to le z veliko veliko vaje. Torej VAJA!

Baje se da marsikaj narest z vgrajenim flešom, ampak od današnjega dne vem, da bom ful ful ful pogrešala zunanji fleš vsakič, ko ne bom imela priložnosti, da ga uporabljam.

D.I.A





objavil(-a): D.I.A ob 11:54 komentarjev (0) ogledov: 29




sreda, 01. december 2010

Zakaj včasih ne maram sonca?




Prvi sneg nas je obiskal v preteklih dneh... Tokrat sem se ga res prav iskreno razveselila. Kar padal je in padal. Pri nas ga je zapadlo kakih 20 cm, pa potem čez 2 dni spet. Neizmerno sem uživala, ko sem gledala skozi okno in snežna odeja je bila zmeraj debelejša. Ta zasnežena pokajina v meni zdbudi tako lepe občutke, prav otroško veselje in toplino, ko gledam. Obožujem zasnežene poti in ceste po katerih se v normalnih pogojih pelej mnogo avtomobilov. Ko pa zapade sneg, oziroma ko pada pa ena samam milina in mir. Prav pomirjajoč pogled. Obžujem tudi pogled na zasnežena drevesa, ki nosijo breme prvega snega...kar malce "zrola" se mi, ko vidim ta drevesa, s snegom obložena, do zadnje vejice. To mi je tako lepo, da ne znam opisat.
Mi gre pa neizmerno na živce, ko na tako čudovito naravno sceno čez kak dan posije sonce, ali pa še hujše, začne padat dež. No, da se ne bomo narobe razumeli...obožujem tudi soncein toploto, vendar ko nastopi zima tega ne maram. Vsaj ne takrat, ko narava da v pokušnjo prvi sneg, prvo snežno idilo. To me tako živcira! Zakaj? Ker se sneg začne topiti, lezt na kup in odpadat z dreves. Na koncu je en drek vse skupaj od lepote. Ker to vse pokvari. To lepo zasneženo, neokrnejno naravo. Dež in sonce, pustita jo pri miru vsaj malo, čisto malo, da se lahko nadejamo te lepote do onemoglosti vsaj enkrat!





objavil(-a): zelenalimona ob 18:26 komentarjev (1) ogledov: 21




nedelja, 28. november 2010

december and stuff



živjoo! sm nova med vami..zlo rada pišem in že neki cajta berem vaše bloge, pa sm se zej tut jest odločla, da kaj tut z vami delim Smile)

jeej, dans smo dobili drugo pošiljko snega...uživam! zdej, zdej bojo pržgal lučke po mestih, pa kuhančki, sneg in seveda tut mraz spada tu zravn.. Smile mi gre pa svako leto bolj na živce to, da grem sama skoz ta romatičn del leta..no ne dobesedno, saj mam veliko znancev, prijateljev in nenazadnje tut sorodnikov, s kermi preživimo velik skupih trenutkov..nooo..mislna sm na nekoga, ki bi me grel v teh mrzlih dneh, me objemau, ko bi se sprehajala po snegu in si ogledvala lučke in me carkljal ob dolgih večerih.. jaa, prav to mi majnka vsako leto.. nism še 20 in vem, da mam še veeelik časa..ampak še nikol nism šla v novo leto s fantom, nikol ni blo nekoga ob men v DECEMBRU..ja..zlo romantična dušca sm..in se mi zdi, da vsako leto bolj izgublja čar ta romantičnost..





objavil(-a): zelenalimona ob 19:39 komentarjev (3) ogledov: 24




ponedeljek, 22. november 2010

Pika the Cat





Z mačko se majhne punčke ne ujemajo najboljše. Mačke imajo v družbi otrok res jeklene živce. Včasih reve letijo okoli vratu kot šal ali pašmina. Včasih se zgodi čudež:" Mami, mami, veš zdaj sva pa že prijateljici!" Mami:"Kaj se je zgodilo?" Ona:" Veš, ko se pihnila vanjo, me je pihnila nazaj!"



objavil(-a): mačka7 ob 23:56 komentarjev (0) ogledov: 24




ponedeljek, 22. november 2010

Pogrešam ga





Ne razumem ljudi kot je on.Enostavno ne razumem tega da me mora nekdo tako po domače rečeno odje*** ne da bi mi povedal vzroka.Bil mi je res nekaj dobrega,nekaj kar sem rabila in dolgo iskala.Pa ni bil eden tistih tipov ki bejbo podrejo po treh dneh poznanja.Pri nama je bilo drugače...vse kar je bilo je bilo samo nežno dotikanje in objemanje.In ogoromno pogovora.Povedala sva si čist vse,kar naju je zanimalo.Če bi imel dan 25 ur bi ga zlahka preživela z njim..brez problema.Še danes vidim in čutim najni prvi poljub.On je sedel jaz pa sem imela glavo v njegovem naročju.Pokril naju je z odejo čez glavo in se mi z obrazom približal.Bila sva milimeter narazen.Srce mi je tako razbijalo da sem morala zapreti oči ker drugače bi me razneslo od vsega.Nakar me je poljubil.Končno...Srce pa mi je še naprej nenormalno razbijalo in bila sem srečna tisti trenutek.Potem pa sva se vsak dan poljubljala in še tesneje objemala.On je bil prvo ko sem zjutraj vstala in zadnje kar sem pomislila pred spanjem.In že navsezgodaj mi je poslal sms za dobro jutro ali pa me poklical.Isto je bilo zvečer.Pa tudi če sem šla ravno od njega in prišla domov me je že poklical da ne more spati in mi rekel da se je mel noro lepo z mano.Občudovala sem ga.Bila sem nora nanj...dajal mi je en fini občutek ob katerem sem bila res srečna.Bila sem resnično tisto kar sem v resnici.Še svoji mami in očetu je govoril o meni.Peljal me je svoje prijatelje in me pred vsemi objemal in poljubljal,z mano je plesal in se smejal.
Vem da ga je še vedno mučila bivša in jo še mel rad,vendar me to ni motilo,ker me ni zapostavljal.
Naenkrat pa puf...kak je prišlo tako je odšlo.Sva bila v nedeljo skupaj in mi je že takrat izgledal malce čuden ampak sem mislila da ima svoj dan in ga pustila pr miru.Naslednji dan pa me ni poklical pa jaz njega ne ker sem trmila.V torek pa sem mu vseeno poslala sms vendar ga je ignoroiral..vse do petka.V petek sva se videla vendar nč spregovorila.Ker pa sem bila malce okajena sem ga ko je že šel poklicala če gre z mano na cigareto in je privolil.Rekel mi je da je bivša vzrok da se mi ni javil.Vendar jaz vem da ni.Kar dolgo sva bila skupaj ampak videla sem da je odsoten.Za dejanje se mi je sicer opravičil a to ni to.IN tako je še danes.Ignorira me kot da me ni.Kot da nebi imela nič.Včeraj sva se zopet videla in nič.Danes sem mu poslala sms da ga pogrešam vendar mi ni odpisal in mi tudi verjetno nebo.Vse kar je med nama je to da daje opazke na moj račun in to javno,ker mi sploh ni všeč.
Resnično ga pogrešam...pogrešam njegov glas..pogrešam njegove objeme in poljube...pogrešam njegove mehke lase..pogreša najine pogovore in vožnje...pogrešam cigarete z njim...
Res nevem kaj je pravi vzrok in zakaj me tako grdo ignorira....ne razumem ga.Ko bi mi vsaj rekel da naj sp**** in bi šla.Pa še tega mi ne more povedat.Res mi je težko da ga več nimam.Tako zelo ga imam rada in v tem kratkem času sem se hudo navezala nanj...
Resnično resnično si ga želim nazaj...Tags:



objavil(-a): Bjondika ob 09:30 komentarjev (0) ogledov: 8




nedelja, 21. november 2010

Foto delavnica 2.




O sobota, kako dolgo sem te čakala, sobota!

Začeli smo z analizo domače naloge - razlaga kaj bi lahko naredila bolje mi je bila zelo v pomoč, saj se edino tako lahko naučim biti boljša. Žiga mi je dal v roke Nikona - ojej! Od vedno poznam delo samo s Canonom, še nikoli nisem držala, kaj šele fotkala z Nikonom. Sledila je hitra razlaga gumbov, ki so čiiiisto obrnjeni kot pri canonu. Prva misel: "Ok, sej bo šlo". In je šlo, vmes sem seveda VEČKRAT pocukala "šefa" za rokav. Potem pa akcija!

Objektivi so padali, en boljši od drugega. Slike so bile OSTRE, ponavadi naredim ostro vsako 3 fotko, zdaj so bile ostre kar vse, ok skoraj vse - totalna zmaga! In kako hitro so bile izostrene - mr. Nikon I'm impressed!

Imam novo željo po "igrački" - fish eye objektiv! Svet se mi je odprl za 180°, slika se je uvijala, v kader sem ujela celo bajto in to čiiisot od blizu, ne blizu - "lajk" zraven sem bila!!!! hudo k ps in svina! Občasno sem izgubila ravnotežje in ne, to ni bila posledica petkovega žura, ta objektiv ti da čisto drug pogled - ne veš če ne sprobaš. Vrtelo se mi je. Bila sem tako srečna, kot veverica, ko najde lešnike Smile

Fotkale smo kot obsedene. Izkušnja je bila sanjska.





objavil(-a): disco queen ob 23:27 komentarjev (0) ogledov: 26




nedelja, 21. november 2010

Fotodelavnica 2. - I want to do this AGAIN



Končno, končno in končno!

Ura 11 stojim pod Prešernom sredi mesta in čakam na dreamland...

V roke dobim... huh precej velik teleobjektiv! Kok dobr filing ok mal je težak, proti moji opremi. Hmm... ok sej bo, sej bo. Pogledam skozi... in vse je tako blizu... Waaa NOROO!!!In že se zalotim ob misli "Skozi tole bi lahko gledala 24 ur na dan, pa tudi če mi roke odpadejo!" No pa saj ni tako hudo težak, sam začetni občutek je bil malce šokanten.

Zakaj je Prešeren tako, temen na vseh slikah danes in že popravljam svetlobo v plus in končno mi uspe. No skoraj... kje je pa ostrina??! hmm... A! Zaslonka na 2.8! Ojoj, malce jo zaprem in vse dela tako kot mora.

ISO manjši, ISO večji, zaslonka odprta ali bolj zaprta, čas osvetlitve enkrat krajši in drugič daljši... In mi uspeva, nekaj bolj nekaj manj... nekaj po večkratnih poiskusih itd. Kradem motive na tržnici, kok nore barve in ostrina! Lovim peka, ki pripravlja testo in šele doma vidim kok nore fotke so uspele!! Toliko zanimivih kompozicij, barv, idej,... in vsega! I LOVE IT!!! In hodim in fotkam in pogledam pred seboj... Oops! Kje pa so vsi??! Tako sem bila navdušena, da sem odšla na eni točki namesto desno kar naravnost. LOL! Ampak na srečo smo se hitro spet ujeli.

Poslikam še vodnjak: voda teče, voda zamrznjena. O hudo kok nore kapljice! Končno mi je uspelo!

Moje boge roke so že čist zamrznjene ampak se ne dam, čaka me še panning! TO MI DELI! 1,2,3... ups, vse se premika nič ni fokusirano... Prvič, drugič, tretjič... TA-DA! In spelo mi je !!! In še kar fotkam in fotkam, kar ne morem nehat...

Bilo je čist preveč hudo NORO! In komaj čakam NEXT TIME!

...





objavil(-a): D.I.A ob 14:02 komentarjev (6) ogledov: 17




nedelja, 21. november 2010

TAKE #2: WHEN LOVE TAKES OVER





Saj bi rekla, da je ponovno prišla sobota in ura 11, ampak je prava beseda KONČNO... končno je spet prišla sobota in fotofun.

Meeting point: LJ-city, pod pesnikom!

Pogoji so bili seveda ekstremni za vsakega otroka sonca, ampak za tiste iz sladkorja nam je na srečo prizanesel dež.

In potem je prišel Božiček. S polno torbo daril. Rent-a-gift style. V roke sem dobila Ferdijevega mlajšega, obilnejšega in naprednejšega brata – Nikon D7000. iLike. Ful! Ljubezen na prvi dotik, kot pri vsakem Nikonu, ki sem ga imela čast mrcvariti!

In potem se je začela Nikonova poezija. Najprej širokokotni objektiv 18-105. Prešeren, škljoc. Cerkev, škljoc. In nato via tržnica. 2 škljoca s teleobjektivom, brez orožnega lista. Sledil pa je meni osebno najljubši objektiv dneva/ever/trenutno – statični objektiv 35mm. Want! Odkril se je nov svet, tisti, v katerega vstopiš in si ga ogledaš pobliže in v katerem nisi oddaljen, skrit, zunanji opazovalec. Za črtico čez A pa sem poskusila ustvarjati tudi z neko pici mici zadevščino od objektiva, za katerega se je izkazalo, da gre za fisheye objektiv. Prva misel: Ribe res veliko vidijo! Zaenkrat mi še ne gre... za dvakrat bomo pa še videli koliko bo priložnosti za vajo.

Po praktičnem preskusu znanja kombiniranja ISO nastavitev, zaslonke, časa, korekture pa je sledil še panning poskus na avtomobilih. In kaj naj rečem,pri tistih, ki so speljevali je ratalo... pri tistih, ki so drveli mimo pa... not quite. Vztrajnost je lepa čednost, pa take fore!

In po 3h urah, ko so bili v ekstremnih razmerah nekateri že globoko podhlajeni, KONEC. Prehitro mi mineva. Dejansko bi lahko cel dan ustvarjala z včerajšnjo paleto objektivov. I wish the Commander was my bff.

Ampak!!!, call me lucky ali pa gre za gobčnost/moledovanje, the Commander mi je do ponedeljka posodil mojo novo ljubezen – Nikon D7000, s širokokotnim objektivom in najljubšim priveskom statični 35mm – yap, size matters... big time. Ampak žal sta obe bateriji, ki sem ju dobila poleg že brez življenja, tako da je Ferdija doletela čast preskusa novih razsežnosti!

Povzetek: tole je noro!

*

PESEM DNEVA

When love takes over





objavil(-a): Amerie ob 11:12 komentarjev (5) ogledov: 18




četrtek, 18. november 2010

DAMSKA ZGODBA



Eni so zelo touchy people. Jaz se dotikam le tistih, ki so mi dejansko blizu ali pa jim je ime Dejan, ha,ha.

Ko uleti na kavo friendica, ki jo dolgo ne vidiš in sem jo vesela, jo seveda avtomatsko kušnem na lice. Ene preprosto čutiš...

Bila sva zmenjena in bilo je mraz. K sreči sem imela rokavice pri roki in malček kasneje tudi na rokah. Bil je šokiran, da nosim rokavice. Ja, dame jih nosijo...





objavil(-a): mačka7 ob 00:21 komentarjev (0) ogledov: 29




sreda, 17. november 2010

moški



zakaj moški tko radi "poprimejo" za svoje premoženje kadar...no,vedno Smile

grem po mestu-vidim tipe k med hojo nekej popravlajo...

med pogovorom s kakšnim tipom-tud neki popravlja...

sedim v lokalu na pjači-vemo vsi zaka se gre,ne Smile

če jih tko tiščijo te spodnjice al pač karkol že imajo oblečeno,te si pa naj oblečejo one od starga ata,tam je dost prostora.po moje.





objavil(-a): žasminn ob 10:29 komentarjev (8) ogledov: 24




nedelja, 14. november 2010

Utrinek iz Foto delavnice 1.



Dobro jutro sobota, ki sem te komaj pričakovala. Spijem kavico in že letim na prvo učno uro fotografije...

Vstopim v sobico, kjer že sedita Disco Queen in Amerie in takoj pričnemo pogovor o nam najljubši temi... Super punci sta obe!

Ura je 11:00, končno vstopi v sobico težko pričakovani Žiga Intihar in učna ura se začne. Hura!

Hm kako slediti, si pisati ali poslušati? Oboje hkrati pač ne gre, vse je tako zanimivo, da res ne želim, da mi kakšna informacija uide iz pozornosti...

In počasi ugotavljam kaj so še tisti gumbi, ki sem jih nekako po svoje uporabljala, včasih bolj in včasih manj uspešno. Ugotovila, da ni edina rešitev maximalna nastavitev ISO v temnih pogojih. Komaj čakam, da preiskusim nov namig in vidim rezultat. Vedno me je motilo, da sem naredila „vse“ kar se narediti da, da poslikaš temni prostor in da se vidi vsebina, potem pa sedela doma v nedogled in popravljala fotografije z raznimi programi. No sedaj vem kje vse sem se motila Smile In aha! Smile Sedaj vem kako so si zaslonka, ISO in čas dejansko povezana... no vsaj v teoriji, praksa me še čaka v prihajajočem tednu Wink

Nato pa... težko pričakovana tema in že ne pišem več, le poslušam... Zamrzitev objektov v gibanju ali prikaz predmeta v gibanju. Ja to! Končno se bom naučila tisto kar mi že ves čas povzroča čisto vse preglavice...


Težko bo minil ta teden do naslednje učne ure a na srečo me čaka cel kup domače naloge Smile


D.I.A





objavil(-a): D.I.A ob 19:05 komentarjev (2) ogledov: 22




nedelja, 14. november 2010

moj angelček





Bila si upanje zame.

Želela sem te spoznati,

slišati tvoj jok, smeh,...

Želela sem te učiti in deliti

svoja veselja s teboj.

Želela sem deliti s teboj prav vse!

Želela sem ti pokazati svet, ki sem ga videla,

spoznavati nove kraje s teboj.

Želela sem si TEBE!

Bila bi moja zvezdica.

Vedno bi pazila nate.

Nihče te ne bi mogel raniti.

Vendar te je. Kruta USODA te je nam vzela.

Pa sploh te še nismo poznali. Rasla si v trebuščku,

vendar si izgubila borbo.

Bolečina je šele zdaj resnična,

ko se bliža mesec, ko bi se mogla roditi.

Ko sem maja izvedela,

sem živela samo še za 18. december.

Vendar si kmalu zatem izgubila borbo.

Rada te imam sestrica!

RADA TE IMAM KLJUB TEMU, DA TE NISEM POZNALA.

Rest in peace my angel! <3<3





objavil(-a): yanchi ob 18:36 komentarjev (2) ogledov: 27




sobota, 13. november 2010

TAKE #1: meet the COMMANDER



Sobota.

Diva.

11h.

Naspana... približno. Ferdi II redi stedi. Baterije napolnjene. Car še vedno obratuje.

Ready. Set. Shoot. Ampak najprej spoznavanje. Disco Queen. D.I.A. In... the Commander.

In nato vpogled v posrednika med mano in mojim pogledom na svet - spoznavanje fotoaparata, njegovega body-a in gumbov, ki jih Ferdi II premore bore malo. Ključne nastavitve namreč skriva v meniju, dečko je očitno narejen po principu »bistvo je očem skrito«!

Po postopnem učenju je Ferdi II, kot že rečeno, zmagal v manjku gumbov. Njegov sosed pa v glasnosti ostrenja. Vsaj eno titulo imava!

Sledilo je slikanje mize in pokrovčkov objektivov. Navdušeno kazanje ujetih motivov z določeno nastavitvijo the Commanderju in čakanje na njegovo pritrditev, da ti je uspelo. Wuhu! Preskušanje fotkanja v ekstremnih pogojih – s stola ogrete sejne sobe na vetrovnih 10°C. In nato čakanje kdaj bo megafotr uletel z vrhunsko pojedino, kakršne je neštetokrat preslikal, delil hvalospeve in povzročal lušte. A nič. Pa smo nadaljevali vse do domače naloge... In tako so (vsaj meni) prve 4 foto ure minile kot bi škljocnil!

In nauki dneva:

- - Če uporabljaš AUTO nastavitve, si raje omisli kompakta.

- - Vse pod AUTO je polnastavljeno (namig: uporabljaj raje, kar je nad zelenim).

- - S-A-P so ta kulj oznake, ki ne pomenijo »soon« »as« »possible«

o S – nastavljanje ustreznega časa, zaslonka se prilagaja

o A – nastavljanje zaslonke, čas se prilagaja

o P – brez nadzora nad časom in zaslonko

- - Zaslonka (f) – nižji f à bolj odprta zaslonka à hitrejša osvetlitev slike à ozadje je zamegljeno (in obratno)

- - Čas – kratek, za zamrznitev in dolg, za gibanje

- - ISO, 3. ključni element. V primeru, da je zaslonka dosegla minimum, povečaj ISO.

- - ...

Za vse morebitne nepravilnosti se opravičujem, sklicujem se namreč na še vedno nepopisno navdušenje nad dejstvom, da sem one of the lucky 3!

*

PESEM DNEVA

Commander





objavil(-a): Amerie ob 21:34 komentarjev (5) ogledov: 32




sobota, 13. november 2010

Poročanje iz 1. foto delavnice





Današnji dan se je začel čudovito! Pojedla sem nutello s kruhom in se odpravila na Divo. Spoznala sem še ostali dve obsedenki s fotkanjem Amerie in D.I.A.-o in potem je nastopil Žiga. Z odprto glavo sem požirala informacije o času osvetlitve, ISO nastavitvah, zaslonki, belini, pisala zapiske in se koncentrirala, da ne bi slučajno kaj izpustila. Kakšne krace pišem, ko hitim... tršica v osnovni mi sigurno ne bi dala čebelice.Naučila sem se stvari, za katere prej sploh nisem vedela da so npr: bljižnice s tipkami - waw, popravljanje svetolobe s korekturo osvetljave - waw! Tista megla v glavi se je počasi razpuhtela (ali pa vsaj puhti), funkcije na fotoaparatu so kar na 1x povezane - ampak še vedno nekako zapletene. Joj, ni tako lahko kot izgleda. Domače naloge sem se lotila takoj kot sem prišla domov - cimra je pripravljala kosilo in paradižniki so se znašli "in the spot lihgt"!



objavil(-a): disco queen ob 19:13 komentarjev (5) ogledov: 24




sobota, 13. november 2010

Pogrešam jo...





Vse bi dala, samo za to, da bi jo lahko videla za 1 uro.

Da bi se to 1 uro spet skupaj pogovarjali in smejali.

Si pripovedovali neumnosti, ki so bile nama smešne, drugim pa so bile le to - neumnosti.

Da bi ležali zunaj, na brisači, objeti, z ZaLife ob nama (sploh ne maram ZaLife, ona pa).

Da bi mi rekla, da bo vse v redu, dokler sva skupaj...

Vse je bilo v redu, dokler sva bili skupaj...

In potem - konec.

Šla je. Ni me namerno zapustila. Ampak ni imela izbire.

Njeni starši so rekli, da grejo iz Slovenije, ona je mogla z njimi, in konec je bilo.

Osrečuje me le občutek, da je ona zdaj tam srečna.

Četudi brez mene.

Upam, da njeno življenje teče dalje.

Moje ne, odkar nisem več z njo.

Je kot da bi se vse ustavilo, nekakšna praznina v meni.

Vsi mi pravijo, naj najdem drugo prijateljico.

Nočem druge.

Samo njo hočem.

Bila je posebna, drugačna, druge ji do kolen ne sežejo.

Poznam veliko drugih prijetnih in simpatičnih oseb.

Ampak ona? Ona je nenadomestljiva.

Delala me je boljšo osebo.

Zaradi nje sem imela vsak dan razlog za smeh in srečo.

Zdaj živim iz dneva v dan, ampak brez nje se zdi tako nesmiselno.

Hvalabogu za tiste ljudi, ki me kljub temu še zmeraj (skoraj) vsak dan prenašajo, čeprav sem brez nje kot kava brez sladkorja, grenka, skoraj neprebavljiva in 'zanič'.

V., A., T., J. - hvala da ste z mano <3

In največja zahvala gre M., ker me je naredila, to kar sem. In četudi je ni tu, mi še zmeraj polepša vsak dan, s tistim kančkom upanja ki ga še imam v sebi, da jo kmalu spet vidim. M., ljubim te največ možno na svetu in vedno bom tu zate, če me kdaj potrebuješ. Tvoja B.





objavil(-a): MissxxMurder ob 14:45 komentarjev (1) ogledov: 18




petek, 12. november 2010

Vlada razpada!



OK, priznam!

Tale "blog" sem napisala samo zato, da Lizzy zrinem s prestola. Obrvi





objavil(-a): Talulah ob 17:50 komentarjev (4) ogledov: 23




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani