Ko je začelo padati jesensko listje.. Part 1.

Bil je september, ko so se že videli prvi znaki prelepe jeseni. Nasploh ljubim jesen, je eden izmed mojih najljubših letnih časov, zraven pomladi. S prijateljicami smo sedele na terasi in pile kavo, ko je mimo šel on, s psom. Imel je oblečeno črno lederno jakno, jeans hlače, in vpadljivo majico. Njegovi lasje so bili kratki črni.. Bil je temne polti.. Pogledal me je.. Jaz pa njega.. Njegove oči so bile zelene.. Takoj smo si s prijateljicami rekle.. Simpatičen je a ne? Res je..

Ko je šel nazaj, spet mimo nas, so se mu prijateljice hihitale, a jaz sem ostala hladna. A ga je to mogoče malo zmotilo?

Drugi dan je prišel na pijačo. Isti trenutek sem bila tam jaz. Sedela sem sama za mizo, ter brala revijo. Prisedel je.. Vprašal me je kako mi je ime.. Povedala mu sem. On se je predstavil tudi meni.

Njegovo prvo vprašanje je bilo, a rada bereš revije. Rekla mu sem, včasih, ko so kaki zanimivi članki. Nato mi je naročil pijačo. Pogovarjala sva se v nedogled, vsi so buljili v naju, vsi so vedeli, da se bo nekaj zgodilo, da se nekaj dogaja, mi je zatem povedala prijateljica. Ko je že en lep čas minil, se mu je mudilo in je plačal in odšel. Nisem ga videla par dni. Razmišljala sem, zakaj le? Kje je? Dobro, da sem tisti dan spet odprla revijo. Na prvi platnici v reviji je pisalo, ob štirih popoldan, te bom čakal na klopci pri…. Ko boš prišla boš prišla, jaz te bom čakal vsak dan.. Ne bom obupal, ampak hočem te spoznati. Hm? Zakaj pa ne prideš spet na pijačo, tam bi se ziher spet videla, zakaj lih tam na klopci? Rekla sem v redu, se oblekla in šla.. Ura je bila malo čez štiri in tam je stal. Šla sem proti njemu, in on se mi je ves vesel nasmihal. ''Vedel sem, da boš prišla, že zaradi radovednosti''. Rekla sem ne, ne zaradi radovednosti, ampak zaradi tebe, ker si naredil name vtis, ob najinem dolgem pogovoru. Vprašal me je, zakaj sem ob prvem srečanju bila tako hladna. Povedala mu sem, da sem imela slabo zvezo za sabo, in rabila odmor.. Da sem ignorirala vse moške. In tudi pri njemu sem se zadržala. Čeprav je bil preveč lep.. Preveč lep od zunaj in od znotraj.. Rekla mu sem, da name ne naredi vtis samo lepota, ampak tudi notranjost, način govora, način razmišljanja, način vsega.. Dobro, da mi je naredil izredno lep vtis o njem samem, o sebi.. V celoti.. Tisti drugi dan, ob najinem dolgem pogovoru.

Sedela sva na klopci in se dalje pogovarjala.. Ni bil vsiljiv, to sem tudi na njem tako marala.. Nisem padla v ljubezen na prvi pogled, in on tudi ne.. Hotela sva samo izvedeti čim več drug o drugem.. Takrat mi je bil en čas, kot kaki najboljši prijatelj, ki mu lahko vse zaupaš.. Veliko sva se družila, a nikoli se nisva zbližala.. Nekaj časa za tem pa se je začelo.. Začelo se je z. . . .

bolečina otroka, ki ne zna jokati...

Punčka v meni ne zna jokati..

Čutim temo v sobi,

nesramno se priplazi noč za nočnjo.

Ostanem sama...

Ozrem se v nebo,

v sebi tiho šepetam.

Solza, zakaj boliš?! Če ne smeš boleti?!

Zakaj puščaš v meni krvaveče sledi?!

Zakaj, dišiš privici, krivici meni storjeni!!

kot odmev v trdni temi, ki se ne zmeni zame...

kot solza ki polzi in v meni riše boleče sledi.

ozrem se v nebo,

v sebi tiho šepetam..

Kje jutro zame žari, kje čutim svetlobo v temi?

Ostajam sama..

Muke maturitetne

O, mojbog, kok sm polna,

pojedla sm že tok stvari!

Mogoče bom ratala kr bolna,

še preden se do konca zvečeri.

Matr, zard mature se mi že rima,

čeprov ta rima bl smrdi,

men se ne zdi čist nč fina,

sam zbežala bi tja v tri dni.

Slova, dojča, mata angla,

joj, se mi kr v glavi vrti!

Kok je to ena nesnaga!

Sploh več ne vem, zakaj se jih človk uči.

Na koncu itak službe ne bom mela.

O denarju za stanovanje sploh ne govor!

Moja možganska tekočina se bo vnela,

na konc bo pa itak vse zastonj!

Medtem pa samo sanjam o morju ...

Kakšnem morju, sam o koncu teh dni!!

Tut če bom na kavi v kkšnem podolju,

ko bo zares vse mim.

Pol pa počitnce!!

Uf, takrt bo res vse mim!

Ampak zdele še vedno sedim za mizo

in se koklkr tok pridno učim.

Jebem ti matr matura!

a je to sebično?

Naj me nekdo zbrusi, ker sama se ne znam

Sestavina dišeče sveče: trpljenje

Dreams

Pub, veliko ljudi, vroče...me gleda s pogledom, kot da se jezi, ker sem, ker čutim kar čuti, ker vem kaj misli, ker vidim kaj misli...ja, jezi ga, ker bi, pa ne sme...pleševa in še bolj je vroče, še bolj zahteva in še bolj ga jezi..

Grem na wc...pride za mano...kaj hočem od njega...jaz nič in vse - vse kar mi sam želi dati...vem, da bi lahko v tem trenutku tudi dal vse, kar bi si zaželela...pa nočem zdaj...hočem takrat, ko bo to dal z jasno glavo...ker bi takrat res dal iz srca....

MAKE MY DAY!

Že dolgo hodim mimo nekega skrbno urejenega vrta. Imajo tudi psa, ki ga spoštujem. Včeraj je bila na vrtu gospa. Odločila sem se, da jo povprašam, kje se dobijo tako zanimive rože.

Presenetila me je z odgovorom. Rekla je, da bo skočila po motiko in mi eno, kar podari. Zdaj imamo to res čudovito cvetlico tudi pri nas doma.

Človeka osreči že ena majhna cvetka. Dobro je vedeti, da so na svetu tudi takšni ljudje…

VESELI NAČRT

Navodila za uporabo žensk

Nedavno sem od sodelavca dobila mail s povzetkom priročnika za žene iz leta 1955. V njem so navodila, kako ravnati z možmi. Med drugim piše tudi, da je treba pripraviti večerjo vedno ob istem času, pa da se je treba urediti 15 min preden pride mož domov, utišati otroke, ko pride mož zmučen domov in da ne smemo dvomiti vanj, ko gre na poslovno večerjo, saj je mož glava družine ipd., na koncu pa stavek: Dobra žena vé kje je njeno mesto.

In potem se zamisliš. So se časi res toliko spremenili? Da, v nakaterih pogledih so se res. Večerjamo sploh več ne, ker se po 18. uri ne jé. marsikatera ženska pride domov kasneje kot njen mož, otroci so tako ali tako za TVjem ali računalnikom in jih ni za slišat, na poslovne večerje pa hodijo tudi ženske.

Kaj pa glava družine? Z žensko emancipacijo so družine izgubile lik moža in očeta v tradicionalnem smislu. In ženske se danes uredimo predvsem zaradi sebe, da se potem bolje počutimo. Večina hčera od svojih mam sliši, kako sploh ne rabimo moških in kako se morajo moški truditi za ženske in ne ženske za moške. Pa je to res?

Nikoli nisem marala moških, ki so se "slinili" za mano, vedno sem bila jaz tista, ki sem vedela kaj hočem. In tudi urediti se za moškega, ki mi je všeč, mi je bil poseben "gušt". Ker paše kakšen iskren kompliment nekoga, ki ti nekaj pomeni...

Zadnjič je prijateljičina hči, ki je stara 19 let izjavila, da ona take navlake kot je moški, ki mu je treba prat in likat in za njim pospravljat, že ne bo prenašala v hiši, ampak bo imela raje celo življenje samo prijatelja za občasna druženja. Malo me je šokiralo in sem se vprašala, če tudi sama dajem svoji hčeri takšen pogled na življenje. Jaz upam, da ne. Včasih, ko smo utrujene in pridemo domov ter najdemo hišo, v katero se zdi, da je udarila atomska bomba, se ugriznimo v jezik, preden jih napojemo našemu partnerju. Sem ugotovila, da več naredim, če mu zvečer na terasi ob kozarcu vinčka povem, da je zlat, ampak da bi bilo pa fino,če bi takrat, ko pridem pozno domov, vsaj pometel, pa one stvari tam v dnevni zložil, ...in.....je malo zaleglo.

Ja še vedno velja, da mora biti mož glava družine oz. mora imeti ta občutek, ker to vseeno drži vezo oz.družino skupaj in da dobra žena vé kje ji je mesto, ampak so se zadeve malo spremenile in, če jih znamo malo obrniti sebi v prid imamo doma res moškega, ki vé kje je njegovo mesto.....

Nove življenske modrosti

Sem ugotovila novo življensko modrost...

Vedno iščemo našo "drugo polovico" - osebo, ki nas bo ljubila in bomo mo ljubili njo. In potem mislimo, da jo imamo, ker je tukaj in nas brezpogojno ljubi in mi smo prepričani, da je to to in pač živimo v tem prepričanju. Nato pa kot strela z jasnega???

Kaj pa, če potem mi najdemo osebo, ki jo samo ljubimo in ne zahtevamo nič v zameno, čeprav vemo, da tisto "nekaj" obstaja in to tudi občutimo, vendar nam je to dovolj da nam da tisti življenski polet in energijo?

Ker več...se enostavno ne sme....

Kaj?

POGREŠAM TE

Najine strasti ni. Enostavno je ne čutim več. Nikar me ne vprašaj "Zakaj mi pa tega ne poveš?", ker ti povem. Na malce drugačen način. In ker teh načinov mogoče ne razumeš, sem se odločila pisati tukaj, ker vem, da boš blog prebrala. In ne samo enkrat.

Najinega sexa, sexa v vseh možnih pomenih, se spomnim za Valentinovo oziroma, če sem natančnejša- vikenda po Valentinovem. Takrat sem te čutla z vsakim delčkom svojega telesa. Čutla sem vsak tvoj dih. Vsak tvoj poljub na mojem telesu. Danes pa tega ni. In to pogrešam. Počutim se zapostavljeno, ker je najin sex... Krneki... Trudim se, da naredim vse popolno, ker te ljubim. V vsak moj dotik, poljub, objem dam vso svojo ljubezen, ki jo premorem do tebe. Rada bi, da mi to vračaš. Ne znam opisat, kako zelo pogrešam to s tvoje strani. Vem, da imaš probleme. Tudi jaz jih imam. Ampak, ob vsem tem ni lepšega kot to, da se lahko stisnem k tebi in ti dam nežnost. Da sva samo midve.

V soboto sem jokala, ko si zaspala. Mislila sem, da me bo raztrgalo, ker sem ti nekaj dni pred tem rekla, da si želim večer zase, da se posvetiva druga drugi. Saj sva se, ampak ob gledanju filmov. Ne rečem, da mi ni blo lepo... Ampak POGREŠAM te.Čeprav si bila čist ob meni, si bila zelo daleč stran.

In potem se mi, enostavno ne da več. Ko vidim, da se ti nekak ne trudiš. Me mine. Pa tukaj se ne gre samo za sex. Gre se za vse, kar počnem zate in kako mi to vračaš-samo če se ti da in če imaš dober dan. Zato ti danes nisem ugodila, kar si me prosla. Vedno sem skočla za vsako stvar. Zakaj je men težko ustreči? A si ne zaslužim? A ti nisem dovolj dokazala? A ne veš, da te res ljubim? A si moram zaslužit tvojo nežnost?

DAY O

Bil je odličen! Še boljši kot ga imam v spominu. Rahlo se je postaral. Ampak glas ima še vedno isti. Zadane te v dušo... Prava legenda... Teh se z besedami ne da opisati. Ga je treba doživet in ujet v bit.

Jana kot gosta ni rabil. Njegovih 6 fanic je bilo zelo opaznih. Vse blond, manekenskih mer in dressed in black. Ko se je pojavil, so skočile na noge... Kva dogaja? Nič jasno.

Naj pesem od Oliverja mi je bila dolgo Galeb i ja. Zdaj je teh pesmi precej več kot ena sama. Obožujem Tko sam ja da ti sudim, Moj lipi anđele, Kad mi dođeš ti... Včasih mi paše Oliver.

What a day O!

Medtem, ko bodo moški gledali nogomet, bom jaz...

Vsi prijatelji že nekaj mesecev ne počnejo nič drugega, kot samo nakladajo o nogometu. Najprej so zelo dolgo in zelo učinkovito proslavljali našo zmago nad železnimi Rusi. Potem je bil nekaj časa mir, zdaj se je pa spet začelo. Kot bi odspali svoje zimsko spanje.
Spet ta presnet fuzbal. Komaj je bilo konec lige prvakov, zopet se vsi pogovori vrtijo okorg »belega baleta«. Bel balet... zdaj bodo moški še romantični postali!
Vsi plani za poletje so odvisni od nogometa. Teoretično bo 32 trenerjev upravljajo z mojim prostim časom. Za popenit! Zdaj mi bo pa razkurjen Brazilec s čudnim ugrizom narekoval dopust?
Sama bom morala 4 ure in 20 minut posušat Straussovo opero, medtem, ko bo moj fant razgrajal po barih in skakal v Ljubljanico. Jaz v veliki črni obleki, on v »Kdor ne skače ni Sloven'c« majici.
Grozi nam tudi vsesplošno izobraževanje. O zgodovini Južnoafriške republike. O haciendah, o vinih, belih morslih psih, pingvinih, dobri nadi, aidsu. Oh, še posebej radi bodo govorili o Nelsonu Mandeli in Charlize Theron.
Človek bi rekel, da je dobro, da se velika tekmovanja selijo na vse možne konce sveta. Ne samo zato, ker potem cel kontinent rabi vsaj 20 let, da si finančno opopomore, temveč tudi zato, da se ljudje izobrazijo.
Smešni so potem gostilniški pogovori.
»Stari, veš kaj je rekel Mandela, ko so ga spustili iz aresta? Stari, rekel je, da jim odpusti! Si lahko predstavljaš kaj takega!!!«
Pa to sploh še ni vse! Moški so se znašli in si poiskali podporo tudi na spletu.
Moj moški in njegovi prijatelji imajo po novem vse v nogometnih barvah. Ozadja na telefonu. Prijavili so se na obveščanje o tekmah in drugih neumnostih prek telefona! Predvidevam, da jim bo telefon ves čas ropotal. Za melodijo na telefonu si je izbral alžirsko himno, da se vsako jutro zbudi pasje volje. In še milijon kozlarij so našli. Zadnjič sem jih zalotila, kako si pošiljajo slike seksi navijačic. Postali so eni veliki mali otroci, ki so končno našli svojo igračo.
Če vam odkrito povem, sem se počutila čisto odrinjeno. Kot ena velika, sitna mama.
Zakaj se pa nihče ni spomnil na ženske?
Mogoče bi me pa nogomet bolj zanimal, če bi imeli bolj seksi nogometne hlačke, če bi igrali zgoraj brez in bi se ves čas polivali z vodo po pregretih glavah, če bi tekali naokoli v lepih usnjenih natikačih, sploh pa bi raje spremljale nogomet, če bi nogomet igrali v kopalkah.
Če se oni niso spomnili na nas, se bomo znašle pa same.
Same bomo šle na morje.
Hrvatje se namreč niso uvrstili na svetovno prvenstvo in zagotovo se v belih hlačah otožno in zamišljeno sprehajajo po peščenih plažah, sonce zahaja in široka rmaena kar kličejo objemu. »Saj bo... še 4 leta....«.

Prestrašena Milica in pohotna Radka na bazenih

Ne vem kako je drugje, ampak na Štajerskem je tako, da če se hočeš kaj naučiti o človeški psihi in fiziologiji, je primerno, da obiščeš bazene. Jaz na primer sem doma ob meji in švignem v Avstrijo, kjer je čisto in urejeno. Kopalci, ki se delimo na Slovence in Avstrijce ter na mlade in družine vedno vemo na kateri del kopališča se moramo pozicionirati.
Marsičesa sem se naučila, ko sem spoznavala Milico in Radko.

Prestrašena Milica po kopališču vedno hodi sem in tja, levo in desno, zavita v brisačo in s pogledom uperjenim v tla. Ni motena ampak išče denar. Zelo je namreč varčna in upa, da bo na tleh našla kakšen kovanec za sladoled. Ker vi sploh ne veste!!!! Avstrija ni Slovenija!! V gostilni ob bazenu imajo sladolede, ki jih Slovenci še nismo videli nikdar, polno nekih Magnumov z čisto xxx okusi! Kovance po tleh išče že od šestega leta, ampak odkar so evri najde bore malo, s šilingi je bilo bolje (vse so zgubili Slovenci, Avstrijci nikoli!)
V bazen se poda tako, da gre zavita v brisačo do roba bazena, z eno potezo odstrani brisačo, jo vrže na klop zraven in se po hitrem postopku požene v vodo. Vsako leto znova jo je strah skoka na glavo. Zato jo lahko vidimo kako po pol ure stoji pri bazenu (ampak šele avgusta, ko se že navadi biti samo v kopalkah) in ima roke v položaju, kot da bo skočila na glavo potem pa skoči na noge. To se ponovi kakih 30 krat preden ji uspe skočit na glavo. Če jo osvaja kakšen fant ga pogleda s studom in gre stran na brisačo brati knjigo Paula Coelha.

Pohotna Radka on the other hand doživlja drugačne občutke. Na kopališču jo vidimo v gruči fantov. Zadnje čase ji najbolj paše, ko jo dečki mečejo v vodo. Všeč ji je čutiti tri pare rok na telesu. Eden jo drži za zapestja, drugi za noge, tretji pa kjer je pač prostor. (enkrat sta jo dva fanta vrgla na Milico, vendar ta ni bila videti jezna in je hitro odplavala proč). Več fantov na enkrat!!! Kako dolgo že Radka ni delala tega! Vendar, to je bila njena lastna odločitev, ker lani na bazenih je bila enkrat z tremi v leseni kabini za preoblačenje in ravno sredi akcije je ,slabo zapahnjena vrata kabine, na veliko odprla ena stara Avstrijka in čisto po avstrijsko zagnala tak vik in krik, da je pol kopalcev vedelo, da je Radka delala v kabini pregrešne stvari. In seveda so ji (čisto po slovensko) še po počitnicah vsi v šoli govorili, da je kurba. Zato je Radka zadnje čase prava nuna in si trojčka na javnem mestu že dolgo ni privoščila(.

Po naključju je Milica videla kako so se lani v kabini trije fantje drgnili ob Radko. To je skoraj uničilo njen življenjski stil. Pogled na ta presunljiv prizor jo je vznemiril. Naenkrat so se ji vse knjige, ki jih je prebrala in sociološke teorije, ki jih je spletla zdele dolgočasne. Želela si je, da bi bila na Radkinem mestu. Še bolj jo je zabolelo, ker je vedela, da nikoli ne bo doživela stvari, ki jih dela Radka. Da bo vedno o njih brala le v knjigah (oziroma v porničih). Postalo ji je skoraj slabo in v trebuhu jo je zvilo.

Če se vrnemo v čas, ko Radko fantje vržejo v vodo... no nekako se je mladi pohotnici med letom v vodo odpel modrček. To jo je povsem iztirilo in njene kopalne hlačke niso bile mokre samo od vode. Pod vodo si je zapela modrček, priplavala na površje in glasno zakričala: »modrček se mi je odpel!!« To je seveda fante zelo vzburilo in eden je nenadoma za 6 minut odšel na WC. Tako fantje kot Radka pa so bili najbolj zadovoljni, ko so pomislili na to da se bodo ponoči rahlo vinjeni vrnili na bazene.

Med učenjem..

... jem bombone, suhe hruške, suhe jabolčne krhlje, lešnike, kruh, rogljičk, suhe marelice, jabolka, čokolado, piškote, pijem vodo, cedevito, grenivkin sok,en čaj, drug čaj,si popravljam lase, si spenjam lase, si spuščam lase, gledam razcepljene konice, si strižem razcepljenje konice, si obljubljam, da si med učenjem nikoli več ne bom strigla razcepljenih konic, odpiram okno, odpiram vrata, zapiram okno, zapiram vrata, se ukvarjam s psom, se ukvarjam s podgano, me pokliče sošolka, me pokliče prijateljica, me pokliče fant, me pokliče fotr, pride mami domov, gre mami od doma, odgrinjam zaveso, zagrinjam zaveso, zalivam rože, gledam nohte, strižem nohte, hodim na wc, se 928370586-krat presedem, gledam skozi okno, poslušam glasbo, gledam živali na utubu, odkrivam nove izvajalce na utubu, pišem blog na divi, gledam komentarje na facebooku, odgovarjam na komentarje na facebooku ...

... ali pa samo strmim nekam in niti sama ne vem več, kaj delam.

(Kdaj bo te mature konc ...)

Ko nekoga razsekaš na pol

Ko še paglavci dajo mir

Vsak vikend zjutraj z metlo tolčem po stropu in glasno rjovem zgornjim sosedom, da naj že enkrat uspavajo otroke z vodko ali pa naj jim nabavijo prisilne jopiče, ker me jutranje balinanje točno nad mojo spalnico vedno nažene v tek proti zaklonišču.
Mularija se namreč zabava po svoje, medtem, ko stara dva blaznita po stanovanju s sesalcem, velikimi krpami in čebrom vode. Pralni stroj veselo poskakuje po kopalnici in konkurira teku male sosede po stanovanju, obute v vmamine salonarje.
Zadnjič je bilo prav posebej divje, zato sem v kopalnem plašču prišla na njihova vrata s ponudbo. Če bosta tiho, ju odpeljem v kino. V trenutko sta obsedela z velikimi očmi, polnimi pričakovanja.
Seveda se je kmalu spet cel blok tresel od vreščanja, ko jima je mama obačila volnene žabe in vlekla glavnik skozi kuštrave lase.
Sama sem se psihično pripravljala na skrivno komunikacijo s svetom prek Twitterja in Facebooka, ker si nisem predstavljala, kako bom drugače preživela 2 uri matineje s palčki, prijaznimi krokodili in govorečimi kupi smeti.
Prišli smo ravno na dan premiere enega izmed animiranih filmov za male in velike.
Kupili smo karte, velike kokice za vse, coca colo in 3D očala, ki so malima dvma ves čas lezla na brado.
V dvorani sta tiho kot miški grizljala kokice, se nalivala in si s čigumiji prilepila očala na nos. Končno nebeški mir.
Sama sem lepo kinkala, medtem, ko sta vsake toliko skočila v zrak, ko je zmaj pokazal čekane in grozil, da bo požrl celo vikinško vas.
Sama sem preračunavala, koliko me je ta tišina stala. Eno dolgo kosilo s sedmimi hodi. Chanelov puder. Dve steklenici najljubšega šampanjca. Mater, je straševstvo drago, sem si mislila in bila neskončno hvaležna svoji odločitvi, da mi mularija ne bo krojila življenskega stila.
Po koncu filma sta bila satana spet čisto divja. Odjavna špica na koncu filma pa je pokazala izhod iz brezna uničenih juter.
Obstaja namreč tudi igrica o teh prijaznih zmajih, ki jo lahko naložiš na telefon. Hitro sem jima izbezala roza telefona in žepov in jima jo naložila.
Po vsem jutranjem udejstvovanju, sem nujno potrebovala kavo, sončna očala in vrvež bolšjaka. Trdo sem ju prijela za ročici in vlekla skozi množico ljudi do proste mize, jima naročila kakav s smetano in držala pesti, da bo moja finta uspela. Povlekla sem ju k sebi in jima pokazala, kako se igra igro na telefonu.
Čez pet minut sta vriskala vsak zase, medtem ko sta lovila animirane živali po telefonu. Uspelo je! Ni mi ju bilo treba loviti med mizami in se opravičevat zaljubljenim parom, ki bi jim razlagala, da ima človeška glava 7 kilogramov.
Začuda je bil mir potem tudi doma. Nobene jedrske eksplozije in krikov trmarjenja, ko je bilo treba jesti brokoli.
Tudi drugo jutro je prevevala tišina.
Soseda pravi, da sem odkrila čudežno tableto za hiperaktivne otroke. In da bo naseldnji teden povedala šolski psihologinji, da naj pozabi na svoje metuzalemske vzgojne prijeme. Moderna tehnologija je tu zato, da pomaga ljudem v stiski!
Jaz pa sem ji obljubila, da ji vsak teden sporočim imena novih igric, ki bodo mulce vsaj za nekaj časa spravile na kavč.
Če sem čisto iskrena, bi jima plačala tudi polet na Luno. A tako sem se za minimalni denar rešila. Vse dokler ju ne bo začela zanimati pornografija na mobilnih telefonih. Potem sem pa pečena. Ker zagotovo bosta vse naučeno hotela trenirati vse noči... Ampak takrat bom jaz najbrž že v domu za ostarele.

SEX IN THE CITY V ŽIVO

Dobila sem mail s spletne strani njena.si. Preberem in se za štos prijavim! Včasih sem malo crazy. Nakar me ta teden pokličejo z uredništva, da sem med 16. finalistkami za Sex in the city preobrazbo. Glede na to, da imam še vedno katastrofa frizuro, bi mi prav prišla. Mal sem podobna Mirandi na tej fotki.

Direkt link je tale:http://www.njena.si/njena/info/nagradna-igra-glasuj-za-zvezdo-iz-filma-seks-v-mestu.html