Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

torek, 07. september 2010

Dopustniški dnevnik #1: Slab začetek, dober konec



Ta največji oblak sva navezala na auspuh in se odpeljala. Very Happy 12 ur sva plula po avtocesti, zmatrana in premražena naju pri Splitu končno obsije sonce. In to na polno! Takrat že stojiva v gužvi na izvozu, kakopak v napačni vrsti, popade me še lakota in počasi mi ratuje slabo.Črno oko

Nekako nama uspe prišvicati do cilja, kjer nama Škorca že čuvata parcelo. Že s ta belim poljubčkam vse veterane, pošrek napnem šotor in se zvrnem kar na žimasto deko.

Potem pride Pina Colada. Zamišljen Pa poljsko pivo. Zamišljen V roku 15 minut sosedje krulijo, tulijo, bruhajo in se zvirajo po mojem šotoru. Rolling Eyes Popade me hitlerski bes. S tangicami okrog vratu in zložljivim stolom v rokah uletim iz šotora, pripravljena na par vzgojnih prijemov. Obupana ugotovim, da bodo otroc očitno kmalu popadali v lastno bruhico in se odločim še malo počakati. Ko se to končno zgodi, se po treh dneh pogreznem v prvo kitico. Objem

Sanjam, da plavam, plavam in plavam in ko odprem oči ugotovim, da se mi to resnično dogaja. Surprised Oblak me je dohitel, odpihnil pol šotora in zalil četrt kampa. Podočnjake naložim na hrbet in začnem od začetka… Črno oko





objavil(-a): Talulah ob 20:41 komentarjev (0) ogledov: 27




ponedeljek, 06. september 2010

Kako narediti.... tehnika kaleidoskop





Torej, kot obljubljeno vam predstavljam tehniko kaleidoskopa.. Če se sploh tako napiše pravilno Smile

Slikca na vrhu je super prikaz, kako začeti. Barve in barvne kombinacije so čisto vaša izbira.Edino pravilo, ki je tukaj dokaj pomembno, je to, da vse kačice in ravne ploskve zložimo tako, da nastane oblika trikotnika. (glej sliko 1).

Če komu ni preveč jasno - kačice - vzameš fimo maso, jo zgneteš, in razvaljaš v kačico. Na sliki 1 so potem temno vijolične kačice ovite v belo fimo maso. To narediš tako, da razvaljaš toliko bele fimo mase, da lahko vijolično kačico oviješ v belo. Torej kot že rečeno, potem te kače in razne druge stvari (spirala, ravne ploskve) postaviš tako, da oblikuješ trikotnik.

Na sliki 2 je ta trikotnik ovit v plast temno vijolične fimo mase. Ta del ni obvezen, vendar pa je priporočljiv, saj imamo potem lepši trikotnik in ga lažje reduciramo. Če slučajno ne morete naenkrat razvaljati toliko mase, da bi z enim kosom ovili cel trikotnik, to sploh ni problem. Boljše je, če vam uspe, vendar ne bo narobe, če vam zmanka par cm in potem fimo maso zopet pregnetete, razvaljate in "doštukate" da bo cel trikotnik ovit. Dobra stvar fimo mase je, da se "zlepi" tako da se vaše "štukanje" sploh na bo opazilo Smile

Torej imamo naš trikotnik. Kaj sedaj? Sedaj je na vrsti da to stvar zreduciramo (fuj, kak grda beseda Smile) Najlažji način, da vam to pokažem je tale video.

www.youtube.com/watch?v=nyC1HwGuewI

V njem vam razloži kako reducirate kvadratne, okrogle in trikotne stvari. Smile

(če vam link ne dela, pojdite na you tube, vpišite reducing cane v iskalno polje in pravi zadetek je PolyPediaOnlineTv by Iris Mishly - Part 2 - reducing 3 types of cane)

Torej, ko reducirate vaš trikotnik (postane manjši in več ga je), je čas za naslednjo stopnjo. Vašo trikotno kačo razdelite na toliko enakih delov (ponavadi 4 ali Cool da te dele sestavite skupaj in dobite oglato kačo. Če pogledate sliko 4, manjkata še dva enaka dela, da dobimo oglato kačo.

In smo že skoraj na koncu Smile To štirikotno kačo zopet reduciramo na željeno velikost (odvisno kaj želimo potem narediti iz nje) in to je to. Smile

Ko imate kaleidoskopsko kačo reducirano na željeno velikost pa lahko naredite npr. tako zapestnico in uhane kot sem jih jaz. Kako??? Smile Recept za zapestnico vam izdam v enem od naslednjih nadaljevanj Smile Drugače pa potem to kaleidoskopsko kačo razrežete na kose, ki so debeli par mm in z temi koščki lahko obložite karkoli. Tudi kakšno lučko npr. in vaša soba bo bila polna mavričnih barv.

Upam, da sem bila dovolj jasna. Če ne, bom naslednjič poslikala vse korake in mogoče vam bo kaj bolj jasno Smile

Do takrat, lep pozdrav Smile





objavil(-a): spelee ob 11:03 komentarjev (1) ogledov: 32




ponedeljek, 06. september 2010

Biti spet 18?!



Človek se ob takšnih dnevih sprašuje, kaj bi spremenil, če bi bil spet 18. Kam ne bi šel oz. kam bi šel, kaj ne bi naredil oz.kaj bi naredil drugače...Večina modrih ljudi bi rekla, da ne bi naredili nič drugače. Pa res ne bi?

Jaz pa včasih bi! In to nekaj bistvenih stvari. In ne, da sedaj ne bi bila zadovoljna in srečna, ker sem. Ampak preprosto zato, da bi okusila še tisto drugo. Saj bi si potem najbrž želela, da tega ne bi storila, bi lahko kdo rekel. Kaj pa če....si morda ne bi. Morda pa bi tudi iz "tistega drugega življenja" naredila tisto kar sem in kar si želim. Samo izziv bi morda bil drugačen.

In zdaj, ko ne morem biti 18? Včasih bi bilo treba zapreti oči in biti 18. Postaviti se v neke situacije s svojo "današnjo" pametjo in jih v svojih sanjah poskusiti rešiti. Ne to ni beg iz trenutnega življenja. Ja pa morda izziv za možgane, da prebrodiš trenutno "naveličanost" nad svetom in da ima psiholog s tabo malo maj dela(-malo heca mora biti). Ali nismo tega počeli že kot otroci? Ko nam starši nečesa niso dovolili ali smo bili kaznovani, smo šli v svoj domišljijski svet s svojimi igračami, odigrali vlogo v zgodbi in bili skoraj vedno junaki in redko ali nikoli poraženci. In nato....nas je poklicala mama h kosilu in šli smo...srečno in zadovoljno, ker nam je to pomagalo prebroditi krizo.

Pa je bilo potem kaj drugače?

Ja, svet je imel drugo barvo in včasih je že to dovolj!





objavil(-a): rosi ob 10:00 komentarjev (0) ogledov: 24




nedelja, 05. september 2010

Prežveči in izpljuni (5. del Milice in Radke)



Sladek nasmeh je ležal na Radkinih ustnicah, njena duša tako prijetno vročično nemirna. Kako se je v zadnjem mesecu začela spreminjati je bilo neopisljivo. A še vedno je v njej gorela želja po požiranju ljudi. Jih začutiti v globino. Vsi pa so jo imeli za vaško kurbico. In to je na nek način bila. Nihče ni razumel te potrebe poseganja v dušo. Radka je že kot otrok uvidela, kako tesno sta povezana telo in duša, da sta v bistvu eno. In seks (kako sovraži to besedo) je bil dober način spoznavanja duše. Moški se niso nikoli tako razdali, kot takrat, ko so bili potrebni. Ne samo, da so naredili vse kar si ženska zamisli, nekaj več je bilo. Radki je bilo všeč, kako so jim žarele oči, čutila je živalskost in počutila se je bližje človeku kot kadarkoli. Gibi so tedaj izdajali dušo, ko so nenadzorovano posegali po njenem telesu. Takrat je bil čisto vsak moški sposoben plesati z dušo.

In potem je prišla Milica. Odkar sta se spoprijateljili, je Radka vedela, da bo spremenila Milico. Imela jo je rada, ker ni bila zavistna. Več kot očitno je bilo, da je Radka izredno lepa, Milica pa ni bila ena tistih žensk, ki so se do lepotic obnašale, kot da so neumne. Niti malo je ni obsojala, da se, kot so to drugi imenovali, goni okrog. In bila je pametna in posedovala je nedolžnost, katere se je bilo potrebno znebiti, kajti to žensko zares uniči..

In z Milico je prišel on. The black guy. Radko je potegnil ven iz okolja, ki jo je začelo dušiti. Dvignil jo je v višave, kajti ni res, da so ljudje povsod enaki. Bil je tako eleganten, bil je kavalir, česa Radka ni bila vajena. Imel je ponos in bil je pameten. Posvetil se ji zares. Več se je ukvarjal z njo kot s sabo. Z njim se je počutila kot včasih. Z njim je ugotovila, kaj so ji naredili vsi ti moški. Ko so si jo vzeli, kot povratno steklenico… Vsakič so vzeli del nje. On ji je dal to nazaj. Ko jo je poljubljal in je ni nehal, čeprav je bil čas nekaj, kar jima je kronično primanjkovalo, se je sestavljala nazaj. Ko se je pogovarjala z njim je zaslutila, da obstaja upanje in topla luč.

Slika: The Song of the Firefly, Amy Crehore





objavil(-a): lucijika ob 22:34 komentarjev (1) ogledov: 22




sobota, 04. september 2010

Memories & Growing up



Na pisalni mizi sem, na kolenih in brišem prah v svoji sobi - polica s knjigami, učbeniki, nepomembnimi malenkostmi, in nato seveda polica s slikami. Zraven dveh slik, slik iz prvega letnika gimnazije, ki so nalepljene vsaka na svojo stran, se me dotaknejo še spomini slike 9. razreda. Gledam v skupinsko sliko vseh treh razredov, ki bi jo mogla že zdavnaj uokviriti, in se sprašujem kdaj. Kdaj se je vse tako spremenilo? In zdaj več ne vem kako se izraziti. Nismo odrasli, pri 16 namreč sploh nisi odrasel, a vendar je bilo v osnovni vse tako drugače.
Kje so tiste male, male ljubezni, ljubezni do fanta ki je bil z mano pri matematiki, seveda se ni nič zgodilo. Ljubezni do posedanja pri naši mali mizici, kjer smo se s prijateljicami zadrževale po pouku in se nažirale s čipsom. In seveda, tista takrat neskončna ljubezen do Rebelde. Pritoževanja do učiteljic, grooznega utrujenja in seveda učenja. Haha učenja ja. Pršla sem domov, spala do petih in se en dan pred testom 'učila', s tem da sem bila vsako drugo minuto na telefonu. Res nam je bilo težko. In nato zagledam še sliko, ki mi jo je Jana podarila lani za rojstni dan. Več naših slik v eni. Tudi ta bi mogla na steno Smile . Slike večinoma iz osnovne. In ta moja grooozna očala! Pust nekje v osmem razredu, kjer smo bile hipiji,slika iz Simoninega b-daya, slika iz Prešernovega gaja ... Za vsako sliko je zgodba. In vsaka zgodba mi izvabi nasmeh Smile
Zdi se da je vse na hitro minilo. V dnevu, minutki. Smo v 2. letniku gimnazije, že vsi napovedujejo kako grozovito težek bo, in mi verjamemo seveda. Brez razreda v katerem sem, in norčkov v njem, brez take generacije kot smo - nevem če bi preživela. Zaradi njih so srednješolska leta zanimiva, in že se spominjam dogodkov lanskega leta in se že veselim novih. Ampak o tem verjetno kdaj drugič, nočem da je ta blog eden izmed tistih ki vas uspava Smile
Pozdravček *





objavil(-a): Little miss sunshine ob 17:17 komentarjev (2) ogledov: 18




četrtek, 02. september 2010

On odhaja





Čez natanko 13 dni bom nekje sredi milanskega letališa v solzah strmela za letalom s katerim bo odhajal. Tistega dne iz preventive ne bom uporabila maskare in v torbico bom stlačila trojno količino robčkov. Že zdaj me je groza. Ne bojim se vsaj 6 ur vožnje po norih italijanskih cestah s še bolj noro plejado italijanskih voznikov. Ko se bova vozila tja, mi bo vseeno za vse okoli naju, samo želela se bom nasititi njegove bližine. Ko sva šla prvič na kavo, preden sem ga sploh prav spoznala(takrat sem bila pripravljena tudi na to,da je najbrž kreten oz. tiste sorte primerek moške vrste, pred katerimi so me svarile vse samske prijateljice in na katere samska ženska največkrat naleti), me je to, da odhaja očaralo. My kind of guy-tudi po tej plati. Ampak takrat še nisem vedela, da se bo vse skupaj tako zelo poglobilo in da me bo njegov odhod tako zelo bolel.

Vem, da bom noč pred odhodom zelo slabo spala in najbrž ne v njegovem objemu, ker ga bo čakalo še miljon malenkosti, ki jih mora postoriti pred odhodom. Pol leta je dolga doba...čeprav včasih zelo hitro mine. Nimam preživetvene strategije. Zaenkrat sem poskrbela samo za to, da bom zakopana v delu in sem svojim številnim službam in delodajalcem dodala še enega. Upam, da me bo vse to tako zelo utrudilo, da bom zvečer samo padla v posteljo in me ne bo mučila njegova neprisotnost. Vikende bom prežurala, najbrž ne bom niti sekunde sama doma-vsaj na začetku ne, ker bi ga preveč pogrešala.

Smešno je, ker večina ljudi ne razume kaj preživljam in me poskušajo pomiriti s floskulami tipa saj-bo in še bolj smešno je, da razumejo samo tisti, ki so šli za dalj časa v tujino in tam furali zvezo na daljavo. Tisti pravijo, da ne bo lahko in ponavadi dobijo resen in zamaknjen pogled, ki ne pomeni prav nič dobrega. Lastnih izkušenj nimam, moje ljube osebe sem vedno imela ob sebi. Tujina te spremeni. Bo spremenila tudi naju?

So situacije, ko drug drugega tolaživa. Saj se bova videla nekje na mesec in pol. Konec oktobra grem k njemu jaz, nato pride domov on in za Silvestrovo bova skupaj v tujini. Ampak februar 2011 je prekleto daleč...in mene že zdaj grabi panika. Ne razumite me narobe, ne gre za vprašanje zaupanja, gre bolj za to, da me je strah, da bo tujina med nama postavila zidove(take in drugačne), zaradi katerih bo izginila neprecenljiva intimnost bližine, ki jo imava. Poznam pasti komunikacije na daljavo in tudi dinamiko življenja v tujini, zato na vse skupaj gledam drugače. In vse skupaj je tako zelo sveže, da je še težje. Morda je to kazen zame oziroma ena izmed večjih preizkušenj. Pravijo, da daleč od oči-daleč od srca tudi ne drži vedno-očitno bo treba vse skupaj izkusiti na lastni koži.

Čez 13 dni bom ob tem času že na poti nazaj proti Sloveniji. Sama. Po zelo dolgem času čisto sama. Najbrž bo precej težko voziti s solznimi očmi, verjetno se bom ustavila večkrat, kot bi bilo potrebno in vem, da se mi bo od vsega skupaj paralo srce. A tako pač je. On odhaja...in jaz se bom morala naučiti ostati.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:00 komentarjev (8) ogledov: 28




četrtek, 02. september 2010

Kaleidoskop





Zakaj sem prišla na ta forum?? Smile Ker mi je Diva stran zelo všeč in ker sem tu zasledila sebi podobne, ki rade ustvarjate.

Moj namen? Blogati o stvari, ki jo rada počnem v prostem času - ustvarjam z fimo maso! Smile In mogoče navdušiti še kako novo dušo za to početje.

Iz izkušenj lahko povem, da se vsak dan naučim nekaj novega- nove tehnike, nove male skrivnosti, ki so resda male, vendar pomagajo pri lepšem izgledu pri končnem izdelku.

Tukaj vam bom razkrila te male skrivnosti in razne tehnike, ki sem se jih sama naučila. Upam da vam bo všeč in boste tudi ve kdaj same odkrivale občutke, ko nekaj narediš sam in celo izgleda kar vredu Smile

Danes vam predstavljam zapestnico in uhančke.. Narejene so po tehniki kaleidoskopa. Tiste čarobne stvarce, v katero pogledaš, jo zavrtiš in vsakič se ti odkrije nov spekter barv. Prav tako lahko s fimo maso naredite svoj kaleidoskop, svoj spekter barv, katere potem prenesete na zapestnico, verižico, uhančke.. Vas zanima več?? Smile

Mogoče že naslednjič Smile





objavil(-a): spelee ob 15:44 komentarjev (3) ogledov: 27




sreda, 01. september 2010

Nerazdružljiva



dinamično upiranje najinih teles
upiranje proti razhodu
prepiri iz tlečega trenja
užitki v podiranju tabujev
nežnost razvija brisanje slabosti

to je dom najine usode
končno zavidljiv
tipaš sunek največje resnice?
tipaš telepatsko vihravost dveh src
ki se spajata v eno?

prava niansa
prava barvitost
celota se stiska s pravilnostjo
pleza po steni pravega cilja

volna v tvojih očeh plete nekaj večnega
v njej vidim očeta svojih otrok



objavil(-a): Inča ob 11:29 komentarjev (0) ogledov: 24




nedelja, 29. avgust 2010

UČINEK SANJ



"At the touch of love everyone becomes a poet" Platus

Res je. Že samo majhen dotik ljubezni lahko spremeni človeka. Sam občutek, ko si pri nekomu ljubljen je neverjeten. Nekateri naletijo na ta trenutek prej kot ostali, vendar resnica je, da se to lahko zgodi vsakemu, le če v to vrjamemo.Ljubezni ne najdemo.Ona najde nas. Ljudje nimamo sposobnosti nad tem, da se bi sami odločali kdo nam bo včeč in kdo ne. Doleti nas samo od sebe. Svojih čustev ne moremo kontrolirati.

Ja, imam fanta. Včasih se sploh ne zavedam, kakšno srečo sploh imam, da ga lahko imam. Skupaj sva ne dolgo, ne malo. Ravno prav. V tem času sva prestala tako vesele, kot malo manj vesele stvari."Hvala bogu" da sva pri malo manj veselih stvareh našla skupen jezik, in dala težavo čez. Upam, da bo tudi tako tudi naprej. Vendar sem se vedno ukvarjala s vprašanjem "ali je to to?"/"kaj če ga izgubim?". Verjetno je tudi zaradi mojega neustavljivo neumnega straha pred tem, da bom ostala sama.

V revijah lahko o tem piše karkoli, vendar je on prvi izjavil da me ljubi.Neumno, ampak me je to na nek način prestrašilo. Zakaj? Ker nisem vedela, kako globoko čutim do njega. Veliko časa sem se s tem ubadala.Smešno. Do odgovora so me pripeljale ravno sanje.

Sanjala sem da je umrl. Resno. Nikoli nisem vedela kako je umrl in zakaj, samo vedela sem da je umrl. Ponavadi v sanjah občutimo, kot da se nam stvar dogaja resnično. Še nikoli prej se v jutro nisem zbudila tako pretresena. Sam občutek, da sem ga izgubila je bil enostavno grozen. Da ga od enega samega trenutka dalje nebi mogla več nikoli objet, da bi izgubila tisti občutek, ko se me kjer koli dotakne z ustnicami, dotik njegovih rok na meni. Samotni občutek. Od takrat dalje se zdi, kot da se je v meni nekaj nečesa dotaknilo. Žalostno, da tega nisem občutila prej, ampak šele zdaj z zagotovostjo vem, da ga LJUBIM.





objavil(-a): pikica123 ob 13:12 komentarjev (1) ogledov: 19




sreda, 25. avgust 2010

CAN YOU BUY LOVE?



Vprašal me je, če mi je všeč? Direktno sem mu rekla ne.

Pripomnil je, da lahko zapne vsako. Ne sodim mednje. Zna jo prepričati z besedami. Glede na to, da je igralec verjamem, da so besede njegov adut.

Vendar vidim za njegovo masko in velike besede.

Kmalu bi rekla, da Tine ne more zapet... Ker je ona taka, da bi jo vsak.

Danes sem izvedela, da sta par. Čist šokirana... Ne morem verjet, da je ona sponzoruša. On pa njen sponzor. Razočarala me je bolj ona kot on. Nisem vedela, da je tako dober igralec.

Nikoli ne bo Robert iz filma z Demi Moore.





objavil(-a): mačka7 ob 23:03 komentarjev (5) ogledov: 30




sreda, 25. avgust 2010

Po dolgem času....



Vzuni full bedno vreme in kr nimam nobene volje it vn na dež pa še ohladilo se je, že totalno pogrešam poletje kr vem da bo kmal konec pa bo tuki jesen... no vglavnem zaradi preveč prostega časa sm se po zelooooo dolgewm času spet znašla na tem forumu.... sm že skor pozabla na to... in zdj sem se odločla da je čas da postanem mal bolj aktivna tuki gor, če sm že prijavljena, poleg tega pa tudi čas mine hitrej... tk da ja... evo mene...

glede na to da mam tuki gor sam en blog napisan in to že kr star je čas da povem kj novga... Smile vglavnem moj drugi blog in novosti glede mene... ja kar se tiče prijateljstva z mojo tako rekoč best frendico ga ni več...tk da kar se tiče vsega tega, sm se končno pred neki časa totalno sprijaznila s tem in sem pretrgala stike z njo... no vsaj veči del in tk da sploh nisma v kontaktu kar se mi zdi superrrrrr...in končno se počutim olajšano in totalno boljš, kr se mi ni treba ubadat z njo... tk da to je končano no vsaj do faxa do oktobra ampak tud tam ne mislim met velik kontakta z njo... tk da ja to je to...

drgač pa zadnje čase sem velik v kinu , tk da sem pogledla kr neki fajnih filmov neki jihše komi čakam... am... začela sem brat knjige vampirske akademije in sem trenutno pri 2. knjigi in je svetovna tk kot prva... Smile vedno bolj nora na vampirje, in verjamem da nisem edina glede na to da je Vampirska saga obnorela svet... Smile ja tk je to brez vampirjev ne gre, čeprav mi ne bi trenutno škodu kak tip v mojmu življenju... Smile

ja nč za začetek je to to... Smile vglavnem life je treba uživat....pa se ne obremenjevat z nepomembnimi ljudmi in rečmi...čeprav sm to mal prepozno spoznala važn je da sm... Smile Smile





objavil(-a): _tianna_ ob 16:27 komentarjev (0) ogledov: 19




torek, 24. avgust 2010

Žal mi je



Nikoli nikoli se nisem počutila tako majhno in tako grdo kot se zdaj.Mariskaj sem storila napačnega v življenju in sem obžalovala to napako.Ampak kar sem storila zdaj si ne bom nikoli oprostila.Itak da krvimi alkohol ampak to ni izgovor.Želela sem prizadeti sebi ljubo osebo.In zgleda da sem jo da me zdaj pogldat noče več.Ampak prizadeta sem najbolj sama.Obžalujm ta dogodek in ga večno bom.Bila je moja največja napaka v življenju...

Za tebe...oprosti mi za vse.Res je da sem bila največja ps*** da sem sem toi storila ampak sem to naredila da te priazdanem ker si ti mene.Čeprav si tega niseme želela.Verjemi mi da globoko v srcu tega zares nisem želela.Nevem kaj me je vodilo k temu da sem to storila.Prekleto obžalujem ta večer in vse kar je povezano s njim...če bi lahko zavrtela čas nazaj bi ga.Ker me ubija vse to..ne morem ti opisati kako me boli srce.

Še enkrat te prosim da mi oprostiš...ja in rada te mam





objavil(-a): Bjondika ob 22:24 komentarjev (7) ogledov: 25




ponedeljek, 23. avgust 2010

Iz njegovih oči (4. del Milice in Radke)





Videl je kodrasto glavo s slapom rjavih svetlečih las. Le oči so se svetile bolj, ko je plesala med njegovima dvema soigralcema. Zgledala je, kot kakšna kurbica, dokler ni opazil, kako se je vznemirila in rahlo z gnusom odmaknila, ko se ji je kateri od fantov nespodobno približal. Takrat je padla iz transa, ki je bil posledica glasbe, alkohola in čudnega vonja v klubu. Vonj je bil zato, ker mariborska dekleta niso vajena, da pride v napol speče mesto toliko temnopoltih odbojkašev. In tako kot Milico in Radko ju taki moški še posebej, ko so pijane močno pretresejo… Zato vonj… Potem je s prijateljico odšla skozi vrata in bilo mu je dolgčas, ko ni več mogel opazovati tega razklanega dekleta. Našel jo je zunaj sedečo na kamnitih stopnicah. Po desetih minutah pogovora je vedel kaj mora. Povedal je, da je še zraven odbojke slikar, dodal malo francoskega naglasa k polomljeni angleščini, ji povedal nekaj zgodb iz Afrike v kateri ne živi že več kot deset let, in dekle je že drugi dan organiziralo srečenje na bazenih. Drugačna, z mozolji, ga je pričakala s prijateljico. Njega in njegovega prijatelja, namenjenega Radki, sta odpeljale v Avstrijo. Na poti jo je prav hitro razjezil, ko ji je rekel, da mu Slovenija ni všeč, ker je vsenaokoli samo trava. Milica mu je hotala pokazati kako zanimiva je Slovenija in mu je pokazala grad v katerem je norišnica in hotel v katerem je bil dom za ostarele a so ljudje umirali nenavadnih in preveč množičnih smrti, zato so ga zaprli… Kljub tem dramatičnim zgodbam se mu je okolica še vedno zdela nezanimiva, Milica pa ne. Všeč mu je bil patroitizem, spomnil ga je na njegova nekdanja, že malo pozabljena čustva do svoje daljne pisane domovine in moral je pobožati Milico po rami, tako ga je ganila. Takrat je obnemela in njeno telo je postalo trdo. In videl je, da ga čaka veliko dela. Veliko intelektualnega naprezanja, da bo ujel to smešno dekle. Se mu sploh da? Potem pa je v vzratnem ogledalu avta videl njen izraz na obrazu. Mešanico slasti, nežnosti, strahu in rahlo razprtih ust. In se je odločil, da bo njegova. V življenju je dobil še kaj več in vztrajnosti mu ni manjkalo. Res, nekaj srečanj kasneje jo je imel v objemu in njena roka je drsela po njegovih prsih in se ustavila tam, kjer je srce. In obstala. In čakala. In potem, ko so se peljali nazaj, je ležala z glavo v njegovem naročju in ga gledala s tako srečnimi očmi, da mu je bilo nerodno. A ni mogel pogledati stran. Čeprav ga je bolelo, saj je bil v njenih očeh tisti pogled. Spominjal ga je na njegovega sina, takšna otroška ljubezen je gorela iz njenih oči.



objavil(-a): lucijika ob 19:10 komentarjev (4) ogledov: 22




sobota, 21. avgust 2010

cosmetics addiction- moja odvisnost



Stojim v sobi s polno vrečo "lepotnih dobrot" iz dm, műllerja, limonija in žalostno opazujem izpisek moje bančne kartice in negativno stanje, ki seveda ni nič novega. Priznam, danes sem si resnično priznala, da sem zasvojena z nakupovanjem kozmetike in da sem v globokem dreku, oprostite izrazu. Do konca meseca je še precej dni, jaz pa imam borih 20€ za hrano, saj mi je..lej ga zlomka, ne vem kako uspelo porabiti 120€ za kozmetiko, ki je dejansko ne potrebujem, saj imam že tako ali tako vsega preveč doma. Ko stojim danes s polnimi vrečami in pred prepolnimi škatlami idelkov, si težko s solzami v očeh priznam..bejba, tu imamo velik problem. Ne vem zakaj, se enostavno ne morem obvladati in izdelek postaviti nazaj na polico in odditi iz trgovine brez da bi ga kupila. V tistem trenutku imam občutek, kot da je to zadnji takšen izdelek na svetu in da ga močno potrebujem. Zavedam se, da so ti izdelki zgolj moja kompenzacija, v iskanju želje po lepoti in zadovoljstvu sami s seboj, sem podlegla vsem oglaševalskim trikom, kako lepša bom in privlačna s prav tisto oh in sploh kremo in seveda rjavobronz odtenkom, ki ga ima samo ta proizvajalec in nihče drug. Sama sebi se zdim patetična in naivna, da že boli.

Obljubjam si 1001 kozmetično dieto, ideje in načrti zvenijo lepo, ampak priznam slabotnež sem, kajti ne morem se obvladati. Potem je tu začaran krog, zavedam se, da preveč kupujem in po drugi strani rada nakupujem. Vidim izdelek, sem vesela, srečna in itd. ga prinesem domov, sledi razočaranje in občutki grenkobe, ker sem zopet podlegla. V mislih preštevam ves denar, ki sem ga že za to mojo odvisnost porabila in zgrozim se, saj so cifre ogromne. Pa da nekaj dopišem, nisem neka razvajena hčerkica, mesečno dobim 150€ in stem pač razpolagam. Naj omenim še to, da imam kozmetike občutno preveč, cot pa nobenih pametnih. Morala sem se malo skašljati...





objavil(-a): liyanna ob 00:38 komentarjev (3) ogledov: 17




petek, 20. avgust 2010

SPANISH MAGIC...



Ko sem prišla nazaj iz 6 urnega shoppinga, sem bila razpoložena za na plažo. To je bio zadnji dan okoli 18. 45 ure. Ravno po tem, ko sem se preoblekla v suhe kopalke, se je pojavil en fantastičen tip poleg mene. Ostala brez teksta.

Pa ravno zdaj je mogel prit. Ko sem meditirala na plaži in se poslavljala od morja... Imel je črne goste lase, tako perfect 10 telo, rumeno-belo-črne kopalke v surfaškem stilu in faktor x, ki ga ne znam opisat. Nosil je sivo, mehankarske barve, majico in japanke. Od zdaj naprej moja naj barva. Joke.Sam vem, da imaˇ mojo barvoˇ človek, ki jo zlahka prepoznam takoj. Kakšen je tale fantastičen tip? Šel je plavat in ga ni bilo od nikoder. Če ti je nekdo všeč, narediš prvi korak, vedno. Tud čez žerjavico greš... Rečeš, kar ti pade na pamet. Improvizacija totalka. Ne vem, če bi on začel pogovor. Mogoče ja, ni nujno. Pomembno je to break the ice. Bil je tak skuliran, čist normalen in s smislom za humor. Že dolgo se nisem tako nasmejala. Ponavadi se samemu sebi najbolj nasmejiš. Sem ga vprašala, če ga poznam, Je rekel, da ne, ker je on španec, jaz pa ne. Logika, ha,ha. Možgani so odpovedali, spet. Se mi je malo odpeljalo, I swear. Če ne bi bilo zadnji večer, bi si ga še sposodila. Kaj naj mu rečem:" Te lahko vzamem za domov?!"



objavil(-a): mačka7 ob 21:55 komentarjev (1) ogledov: 24




četrtek, 19. avgust 2010

IGLESIAS ZEIT



Španka me je poslala v nakupovalni center. Mislim, da nima imena po Iglesiasu. Čeprav se je meni to tako prebralo. Imenuje se El corte Inglés, najbrž pomen angleška četrt. Moja španščina je čist na psu.

Kjer postane nakupovanje užitek. Dobesedno. Notri si lahko ure dolgo in lahko zapraviš vse do zadnjega centa. Bila sem notri celih 6 ur. Sploh nisem vedela kaj naj kupim. Big dilema, ha,ha.

Visoka moda, da te kap! Cene boljše ne glej! Začela sem gledati oblačila najprej pri Escadi. Pravzaprav pri njih še nisem nikoli kupovala. Niti v trgovino še nisem stopila. Jo nosi Petra, moja najbolj fancy sošolka s faksa. Ampak saj veste kako je, ko ti nekaj pomižikne... To se mi je tu zgodilo. Dobro, da je bilo skonto 50%.

Potem sem šla naprej in sem izbirala dalje. Sem že hotela kupit 3 stvari za oblečt za mami. To so bile španske stvari po normalnih cenah. Ni bilo drago. Od 30 do 50 evrov. Po celi turi sem šla nazaj na začetek in sem dobro prebrala cene.

Ker pri Escadi, človek ne gleda cen. Ker če stvar izgleda, stane čez 200 evrov. Nobena španska firma se ne da primerjati z visoko modo. Potem sem šla Escado probat v kabino. Čeprav sem vedela že ta prvo minuto, da je to prava stvar. Seveda sem potem obe kupila.





objavil(-a): mačka7 ob 01:27 komentarjev (0) ogledov: 20




torek, 17. avgust 2010

TRUE COLORS



Spoznala sem eno fajn španko. Všeč mi je bila njena gracioznost. Ne srečaš je pogosto.

Dolgo nisem vedela, da veljajo za podrejene belcem. V Ameriki so zelo necenjeni. Kar me je res presenetilo. Will Smith je rekel eno močno čez Salmo.

Dala sem ji afriško zapestnico, ker je bila moja insiderka. Bila je čist ganjena. Potem mi je zaupala, da je njen oče iz Gvajane.

So don´t be affraid to let them show your true colors. True colors, are beautiful like a rainbow... Obožujem to pesem!





objavil(-a): mačka7 ob 13:06 komentarjev (0) ogledov: 26




torek, 17. avgust 2010

LA ISLA BONITA





Poleteli smo s frčaplanom. To je tisto mini letalo. Ampak zna letet. Velja za najbolj popularno destinacijo nemcev. Celo ulice so z nemškimi imeni. Mi je bila zelo všeč Berlin ulica. Tako nekam domače.

Plaža Playa de Palma je peščena, dolga 7 km. Morje je čist mokro, ha,ha. Joke! Takšno sanjsko, the best of the best...

Včasih se te kak kraj, oseba, ambient, dogodek dotakne do konca. To se sploh ne da opisat z besedami. Plaža sodi v to kategorijo. Pa palmice so bile tud hude.Še vedno ne nosim vedno s sabo fotkiča. To pa tokrat zato, ker so bili na plaži tudi tisti revni, ki imajo včasih hitre prste.

Zgodil se mi je en magic moment na plaži. Takrat, ko sonce zahaja. Neko specialno lomljenje svetlobe, čarobnost morja. Taka modra, globoko modra barva, skoraj žametnasta barva. Občutiš neznansko lepoto in živost





objavil(-a): mačka7 ob 12:50 komentarjev (0) ogledov: 20




ponedeljek, 16. avgust 2010

Sladko Sonet



SLADKI SONET


Tvoje ustnice so mlada marmelada,

rdeč napis na torti - ah,

imam te rada. Lica - smetana. Lasje iz čokolade

padajo na rame kakor slap naslade.

O, najlepša vrtnica iz marcipana,

vsa z zanosnimi dišavami obdana!

Tvoj pogled je strastni sladoled življenja,

tvoji boki pa kolači hrepenenja.

Tvoj nasmeh je topla pita v pečici.

Prsi stresaš kakor puding, ki na vrhu

nosi dve presladki, zreli borovnici.

A ko te objamem v vročičnem srhu,

se stopiš kot sladkor. - O, nesojena nevesta:

v prsih ti gori srce iz lecta.

by: Boris A. NovaK





objavil(-a): *CaTh* ob 23:29 komentarjev (1) ogledov: 24




petek, 13. avgust 2010

in love - again:P



Oh ja - spet sem zaljubljena! Very Happy metuljčki v trebuhu, iskrice v učkah, nasmeh na ustnicah ko zazvoni telefon in se izpiše njegovo ime... Jp, love is in my air Wink in filing mi je fuuuuuuuuul všeč. Lepo se je ponovno spomniti, da je ljubezen lepa stvar



objavil(-a): Lizzy ob 23:08 komentarjev (8) ogledov: 27




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani