Pošlji prijateljuNazajDomov

sobota, 06. februar 2016

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

četrtek, 29. april 2010

ENA IN EDINA JELKA REICHMAN





Na Stritarjevi, če greste od Prešernovega spomenika čez Tromostovje proti Mestni hiši, se je vredno ustaviti. V galeriji Kresija je razstava ene in edine, naše najboljše ilustratorke, Jelke Reichman.

Moj prijatelj Piki Jakob je moja naj knjiga. Krivca sta dva. Kajetan Kovič in Jelka Reichman. Nekatera poglavja znam še danes na pamet.

Vedno kupim njene čestitke, ko jih zagledam. Sploh nimam izbire. Najrajši imam njena dela.

Pravijo, da se me težko gane. Če vidim Jelkino umetnino, me gane. Kako me lahko ena majhna, čudežna risba tako razveseli?

Zakaj bi kupila Gorenjko, če lahko kupim Lindt? Pri čestitkah je podobno. Kupim najboljše. Še malo za rezervo.



objavil(-a): mačka7 ob 22:18 komentarjev (2) ogledov: 28




sreda, 28. april 2010

Da, prijadrala sem na to stopnjo



"Želim ti, da bi tudi ti prišla na tisto stopnjo ljubezni, ko v življenju ne potrebuješ ničesar več"...malo sem se zamislila in ugotovila...da, prijadrala sem na to stopnjo...oba sva ...ko mi tega kar imam z njim, ne more nadomestiti nihče drug in ničesar drugega...ko se ti zdi, da ti nobena višja sila, nobene nevoščljive govorice, nobeno mnenje drugega ne more podreti te moči dvojine...ah, ljudje so tako zavistni....kot pravi stavek, če bi faušijo gorela, kurjave v Sloveniji ne bi potrebovali...

Ko vstopiš v zvezo, si v začetku napolnjen z mešanimi občutki....veš, da je to to, pa še vedno te obdaja rahla zmedenost, nezaupljivost, občasni dvomi in velik strah...strah, pred novim začetkom....strah, pred nečim božanskim....strah, da se prelivaš z nekom...nekaj te vleče v predanost, druga stran te vleče k sebi v samoto, kjer si varen, kjer zaupaš samo sebi.....in potem s časom v pravi ljubezni premagaš...premagaš tiste odvečne frustracije...še vedno se včasih ne morem navaditi na ta občutek...na tist občutek, da me ima moj moški celo rajši kot pa jaz njega...nekaj novega zame....zanimivo je, kako ljudje včasih samega sebe presenetimo, ko smo zaljubljeni....včasih nas ljubezen potisne preko svojih zmogljivosti, preko svojih sposobnosti...preko svojih lastnosti...veš, da si imel to od nekdaj v sebi, samo zaprto je bilo...potem pa prideš do tiste stopnje....ko se nekomu prepustiš...ko podiraš svoje meje…verjetno je najvišja meja na katero lahko prideš z nekom ta, da postaneta eno…prepustiš se tako zaupljivo, da bi te človek lahko prizadel kdajkoli bi hotel...ker do potankosti spozna tvojo dušo, tvoje šibkosti, tvoje nerodne skrivnosti, tvoje smešne detajle...zamivo je opazovati, skozi kakšne stopnje gre ljubezen...in kako visoko lahko zraste...neskončno visoko...nikoli ni konca....on tako močno verjame vame in v naju,da me občasno zagrabi strah, da ga ne bom kdaj slučajno razočarala s kakšno svojo bedarijo...včasih sva tako srečna, da nama je že prav čudno....kar naenkrat solzice...in je obema nerodno...opisovanje in primerjava svojih občutkov....najini skrivnostni stavki....včasih si pod takim čudovitim vplivom, da samega sebe ne prepoznaš...da se sprašuješ, je to sploh mogoče? Sem bedak ali kaj je to? Si samo domišljam?...vendar ne, to je verjetno ljubezen, brez definicije, brez pravil...tista brezpogojna...tista redka in prava...ki jo eni zaznajo bolj, drugi manj....ko nekdo vidi v tebi tisto nekaj, kar drugi ne bodo opazili nikoli...včasih zares ne morem verjeti koliko mu pomenim...včasih ljubezen izmozga iz nas tako osladno patetične momente, da si sam sebi čudaški, sramoten...res je, življenje ni pravljica, nam pa ponuja pravljične momente....včasih se mi čas z njim še vedno zdijo neke sanje, iz katerih se bom slej kot prej prebudila...neka pravljica, ki je preveč lepa, da bi prinašala še lepše nadaljevanje...neka pravljica, ki presenetljivo ustreza mojim zahtevam iz dneva v dan bolj...preveč lepa, da bi trajala....preveč posebno in usklajeno, da bi bilo resnično...da se bo sigurno našel nekdo ali pa nekaj, kar bo uničilo to rajsko realnost...včasih me minimalno prizadane s svojim ostrim, načelnim stavkom, kadar sem pretirano občutljive volje...in potem ne morem verjeti, kako ga to boli...kako si vse v zvezi z menoj žene srcu...to sem potrebovala...močno naklonjenost...posebnost...nekaj več...višino čustev....in sedaj jo imam in celoto nekoga...ko nekomu daš celoto sebe, podariš zraven tudi napake...to je v kompletu, mar ne?Smile....včasih me tako močno občuduje in obožuje, da me kar zmrazi...včasih me tako fascinira, da obstanem kot kip...brez besed....to je ena izmed tistih zvezdic njegovega celotnega ozvezdja, ki me napolnjuje...tista filozofsko drugačna žilca, zaradi katere sva se zmožna pogovarjati uree in ureee pozno v noč in širiti duševna obzorja...ko po bedastem dnevu odplavaš v naročje nekoga, kjer si resnično ti...kjer govoriš, tisto kar hočeš...kjer počneš, tisto kar čutiš...ko odplavava v najin svet, ki ga razumeva samo midva....lepo je prebirati romantične, ljubezenske besede....a še lepše je prebirati tiste, ki so od ljubljene osebe namenjeni tebi...samo tebi...in veš, da so odkrite...in veš, da so resnične...goriš od sreče...ko ti nekdo postaja vse…ne zaradi besed, ampak zares, navznoter…

Ja, to je eden izmed razlogov zakaj starejši moški oziroma zakaj on. Ponuja ogromno. In hkrati vsak dan več. Vidi drugače. Razume drugače. Vidi več in daje več. Oziroma vse. Pristaja moji osebnosti do vrhunskega ujemanja. In ravno tako jaz njegovi. Včasih še vedno težko verjamem, kaj sem našla zase....





objavil(-a): Inča ob 13:34 komentarjev (0) ogledov: 19




ponedeljek, 26. april 2010

Ženske so bolj hinavske





To sem slišala že od veliko žensk. In mi je zelo zanimiv fenomen. Pogovarjale so z mano in mi govorile, kako so ženske slabe. Ni to malo čudno, da ženska ženski v obraz govori, kako so ženske bedne. Kaj to ne pomeni, da misli, da je ta, ki ji govori tudi bedna, in njena mama in babica, sestra, prijateljica... In kako to, da je ljubi bog ravno njo naredil tako plemenito in jo povzdignil in jo naredil bolj enako moškim, ki naj ne bi toliko kritizirali in bili zavistni..
Ob takih trenutkih se jaz ponavadi razjezim, začnem branit sebe, svoje kul ženske sorodnice in seveda moje 3 najboljše prijateljice, ki so btw vse blond in sexiSmile In moški so večinoma krivi za vojne (94% kriminala v ZDA povzročijo moški, so bolj nasilni..več vojn, lakote...), pa še kakih miljon drugih argumentov imam.
Ampak me zelo zanima zakaj je to tako?
Ali to govorijo revice, ki so ponesreči imeli slabe izkušnje z ženskami (materami predvsem ali kake travme v vrtcu?)
Ali pa to pravijo ženske, ki so nesamozavestne, slabo prenašajo konkurenco in se odločijo, da so pač svetla izjema v svetu gnilih žensk.
hmmmmmm

Ta božanska slika Lady Godiva je od Johna Colliera.




objavil(-a): lucijika ob 20:15 komentarjev (3) ogledov: 27




ponedeljek, 26. april 2010

Rojstni Dan





Ura je skoraj pol stirih zjutraj.Lezim v postelji,pokrita do vratu in pisem blog. Pogled mi zdrsi skozi okno-pred sabo imam razgled na morje-v tem casu je vse tako mirno in vesela sem,da sem z mojimi najljubsimi druzinskimi clani na obisku pri noni in nonotu. Jutri zjutraj (v torek) gremo na Grobnik,kjer bo spet Slovenski dan v znamenju motorjev Smile Ob meni spita ona in on. No princeska vem,da spi vendar zanj nisem povsem prepricana,mogoce se samo dela da spi,ker je tako neucakan! Danes je namrec njegov rojstni dan! Se nikoli nisem napisala bloga ko je imel nekdo izmed mojih bivsih fantov oziroma zdaj bi temu lahko ze rekla moskih rojstni dan! A on ni bivsi je zdajsnji in zadnji. Ne blog pac pa moski! Rada ga imam,ker je nekaj posebnega.Je tisti x-faktor,ki mi je bil tako potreben in skupaj sva celota,ki se dopolnjujeta v dobrem in zlu! Koncno bi rekla moja nona. Pogled mi zdrsi k njemu-danes ne smrci ampak lepo spi.Vceraj mi je rekel kako zelo srecen je,ker me ima no,ker naju ima,pa tudi najini starsi so srecni,da sva se koncno nasla-glede na to,da smo druzinski prijatelji in se poznamo ze vsa ta dolga leta.Skupaj pa sva tudi ze kar nekaj casa-najprej sovraznika nato prijatelja,malo kasneje ljubimca..sedaj pa ne manjka vec veiko do tistega usodnega koraka! Pri najinih 25 letih se do zacetka drugega leta porociva! Datum se ni dolocen pa vseeno! Dragi moj soncek,zjutraj,ko se bos zbudil,te bo na mizi cakalo presenecenje-pogled ti bo sprva verjetno nanesel na divo..Od kdaj jo ze tako pridno prebiras? Saj ves...nekaj moram dati za glodat Smile Zelim ti vse najboljse,najlepse in najslajse..Naj se izpolni vse tisto kar se mora in da naju zjutraj nonota in noni ne zbudita z polnim vedrom mrzle vode kot je to v njihovi navadi! za zdaj bi bilo to dovolj! Soncek moj zlati Ljubim te :-*





objavil(-a): blondbabe ob 03:32 komentarjev (2) ogledov: 23




ponedeljek, 26. april 2010

Zakaj?





Zakaj je življenje lahko tako boleče? Zakaj tistih ki jih resnično ljubimo, ne moremo zares nikoli imeti? Zakaj delamo napake in zakaj nimamo več možnosti da jih popravimo? Zakaj odrivamo nekoga od sebe samo zato,ker nas je strah, da nas kasneje, ko bi nas bolje spoznal, ne bi sprejel? Zakaj sploh razmišljamo, zakaj se preprosto ne prepustimo toku ljubezni? Zakaj ne moremo biti nikoli dovolj sproščeni, da bi lahko bili mi, v celoti, brez teh neumnih mask? Zakaj se bojimo bolečine, hkrati pa se ne zavedamo, da je edina bolečina, ki jo zadajamo samim sebi ta, da ne odvržemo teh bedastih mask, in zaživimo naše življenje, polno in lepo? Zakaj odbijamo ljudi, kasneje pa jih želimo nazaj? Zakaj se predajamo tistim, ki nas uničujejo, ki nas dušijo, ki zavirajo naše sanje? Zakaj se zaljubljamo v napačne, v prave pa zelo redko? Ali se res tako sovražimo, pa se tega niti ne zavedamo? Zakaj nismo iskreni kot otroci, zakaj odrastemo, če smo potem samo bolj neumni. Jaz se tega sedaj popolnoma zavedam, vendar ne vem, če lahko te stvari v celoti spremenim, čeprav si tega neverjetno želim. Verjetno so se vse te napake tako zakoreninile v nas,da so pognale tako močno korenine, da jih skoraj ni mogoče uničiti. Upam, da bomo nekoč spoznali da smo veliko več kot mislimo da smo, in da zmoremo ogromno več, kot smo kadarkoli komurkoli dokazali, še posebej sebi....



objavil(-a): blondbabe ob 02:30 komentarjev (0) ogledov: 8




nedelja, 25. april 2010

I LOVE HIS BIG EGO



Moški mislijo, da so bogovi. Še dobro, da je večina žensk ateistk.

O sebi mislijo, da so the best. Jaz že nisem butelj, tudi če je bog. Ego imajo napihnjen do plafona. On ima vedno prav in pika. Prepričanje ti želi vsiliti.

Vse jih zanima. Kot bi bila pri zobarju in ti ta z veseljem vrta v zob, ki te hudičevo boli, brez anestetika. To, da ti tuliš, ga ne gane. Specialno sadistična metoda.

Med vrsticami je zloba, negativizem, škodljivost. Taki ljudje jemljejo dragoceno energijo. Izogibajte se takih.





objavil(-a): mačka7 ob 23:42 komentarjev (6) ogledov: 30




petek, 23. april 2010

cfn



nv





objavil(-a): Lanana ob 02:51 komentarjev (6) ogledov: 21




sreda, 21. april 2010

VAŽNO, DA JE OLIVER



Poslušam napoved pesmi na radiu Ekspres. Kot prvo pesem je napovedala Oliverja Dragojevića. Se že pripravim na petje, ko zaslišim eno drugo pesem, drug glas, ki sploh ni od Dragojevića.

Dva dni nazaj sem zaslišala mami kdo poje pesem Pitaju me pitaju. Odgovor je bil, da je on Oliver Mandić. Jaz seveda prvič slišala, čeprav je pesem dobra. Namesto Dragojevića, je pel Mandić.

Važno, da je Oliver…





objavil(-a): mačka7 ob 23:29 komentarjev (2) ogledov: 30




sreda, 21. april 2010

CROSS-EXAMINATION TIME





Sva na kavi, ko naju zmoti en mulc, ki njo očitno pozna. Šokiral me je, ko je rekel, da se poznava. Ja, take mulce imam »najrajši«. Preferiram originalne pristope. Trdil je, da si vsakega človeka zapomni, ko ga sreča, če se z njim pogovarja. Potem se je lotil crossexamining-a. Kaj drugega lahko pričakuješ od odvetnika? Odgovarjam direktno, s smislom za humor.

Sprašuje, če sem kdaj hodila na PF. Ko je bila po tv serija Zakon v L.A., sem hotela postati odvetnica. Bili so tako cool, čeprav so govorili strokovno pravniško. Blair Underwood me je očaral. Njegov lik je v resnici bil Barack Obama.

Povem mu, da nimam pojma od kod se poznava. Končno mi uspe povedati ime prave firme in bingo. Res me pozna. Nisem vedela, da imam tako dober prvi vtis.





objavil(-a): mačka7 ob 19:44 komentarjev (0) ogledov: 29




sreda, 21. april 2010

Mogoče mi letos uspe na after



Z dobrimi žurkami je že kar lep čas suša. April je tako ali tako za en drek mesec, ker človek ne ve, kako bi se oblekel za ven - od doma greš v tanki jakni, ker lepo pihlja topla sapica, domov pa se vrneš pri -5 in premočen od vsega tega prekletega dežja.

Maj bo drugačen. Začenši z osmim. Takrat bo kot vsako leto ultimativni gurmanski žur - Dan elektronike. Redne bralke verjetno veste, da načeloma nisem pristaš elektronike, ampak Dan elektronike je pa nekaj posebnega. Sicer se moram posuti s pepelom, ker že lep čas delam na področju elektronske glasbe (za ljubi kruhek tudi glasbeni okus spremenim), ampak le bežno poznam letošnje didžeje (seveda z izjemo Umeka). Malček mi je še znan Sebastien Leger, ker mi gre v uho njegov zadnji hit Balkamaniac in že me je strah, da bom v Križankah zaradi tega skočil na prvo mizo in se s flašo v roki drl: "Požeži Seba, jebote!"

Moj cilj za letos je gotovo ta, da se spravim na after v InBox. Letos bo mogoče lažje, ker stanujem skoraj v neposredni bližini. Čisto vsako leto sem okrog enajstih zbiral kandidate za after in jih loveč ravnotežje prepričeval, da bo žurka tam čist huda in da jim naj ne pride na misel, da bi zahinavli. No, nazadnje sem končal na jufki in takoj nato v taksiju, ki me je peljal naravnost v domačo posteljo (in mi za to zaračunal vsaj trikratno tarifo).





objavil(-a): megafotr ob 16:05 komentarjev (0) ogledov: 25




sreda, 21. april 2010

strah



Zadnje čase imam tak čudn filing.Recimo če si lase sušim,cel čas sušenja razmišljam o tem da bo fen eksplodiru.Ker ga imam že kr nekaj časa in se mi zdi da...da ga bo pač raznesel

Ko se peljem z avtom se mi zdi da se bo nekdo v mene zaletel,ker se je to par mescov nazaj zgodil,sicer nič hujšga,ampak imam ta strah v sebi:" joj kak se ta vzad mene hiter pelje,a se bo ustavu prav čas?"

Zadnje par noči pa mi v sanjah vedno nekdo umre oziroma se huje poškoduje---od ljudi k jih poznam do hišnih ljubljenčkov.

Surprised





objavil(-a): žasminn ob 13:39 komentarjev (3) ogledov: 21




torek, 20. april 2010

I FEEL GOOD, SO GOOD...



Kdaj bo dan, ko bo vse po moje?Ne maram biti srečno nesrečna. Bioritem imam spet čist v minusu. Bančni račun je malo boljše volje. Moje življenje je moje edino bogastvo. To, da bom srečna, je odločitev. Pametno! Sem srce sreče, ki bije to usodo…





objavil(-a): mačka7 ob 15:55 komentarjev (1) ogledov: 37




nedelja, 18. april 2010

I HATE THIS PART





Sam še prepirava se. Za brezveze!

Nikol ni prav. Ne tebi in ne meni. Kaj se dogaja z nama? Resno. Vse ti dam. Vse nardim zate. Kaj pravzaprav hočeš od mene? Sploh nevem kje naj začnem, ker se je vsega tolk nabralo in imam totalno zmešnjavo v glavi. Kaos! Rada bi, da bi blo tak kot je bilo včasih. Praviš, da se ne znava pogovarjat. Js bi se rada pogovorila, pa mi ne pustiš do sebe. Odrivaš me. In ker to konstantno počneš, ko imaš probleme, sem nehala drezat vate, ker vem da te situacija-ki se ti dogaja-boli.

Tudi mene marsikaj boli. Tudi jst nimam doma tak, kot bi moglo bit. Točno veš. Ampak jst ti povem. Ker mi je lažje, ti pa raje držiš v sebi. A sem ti kdaj hotela kej slabega? Zakaj ne morem bit jst tista oseba, ki ji zaupaš, kar te muči.

Ampak tukaj ni samo to, da se ne bi znale pogovarjat. Tle so še druge stvari, zarad katerih sem jezna. Tle je ta tvoj način ravnanja z mano. Dej to, dej ono... Hočem to, hočem ono... A je tako težko rečit PROSIM ali pa OPROSTI? Točno veš, da sem nora na tebe in veš, da me lahko obračaš kakor želiš-to so tut drugi opazl, da ne boš mislala, da je to zrastlo na mojem zelniku. Po eni strani sem neumna, da ti ne znam včasih rečit ne in enostavno nardim. Tle se gre za malenkosti-točno veš kakšne malenkosti, ker sva se o tem pogovarjale.

Kar pa še najbolj od vsega boli, da ne maraš mojih prijateljev. Praviš, da so sami čudaki. Ampak, ko bi se ti zavedala kako te imajo oni oz. čudaki radi-ne znaš si predstavljat. Oni so del mojega življenja-oni so tisti, ki nama dajejo 100000% podporo in so te sprejeli z odprtimi rokami. Veš kako neumno se počutim, ko sva povabljeni na kavo/žur/pijačo, pa nočeš it in potem grem sama ali pa sploh ne grem, ker sem raje s tabo. In če grem, sprašujejo kje si in vedno rečem, da nimaš časa, da imaš ful dela itd...

Take banalne stvari naju bodo pokopale, če ne bova neki ukrenile. Ali pa se najin čas enostavno izteka...





objavil(-a): missyBee ob 17:47 komentarjev (8) ogledov: 24




sreda, 14. april 2010

Slovenske radijske postaje



A mi lahko katera razloži, zakaj zadnjih par let večina slovenskih radijskih postaj vrti izključno 5 komadov? Če še samo enkrat slišim jebenega Jamesa Blunta in tisto pičko Pink, si bom prerezal žile. Sicer obstajajo svetle izjeme kot so Radio SI, Študent in mogoče še kdo, ampak če na Anteni samo še enkrat spustijo džingl "Sveeeeeeeežeeeeeeee na radiu Antena" in takoj zatem dajo gor Katy Perry, bom šel tja s flamenverferjem in vse skuru.

Tolk da vete.





objavil(-a): megafotr ob 15:33 komentarjev (22) ogledov: 26




četrtek, 08. april 2010

Citat leta





Dobitnik nobelove nagrade za medicino, brazilski onkolog Drauzia Varelle:

"V današnjem času se petkrat več investira v zdravila za moško potenco in silikone za ženske kot za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Tako bomo čez nekaj let imeli stare babe z ogromnimi joški in stare dedce s trdimi tiči, ampak nihče od njih se ne bo spomnil, za kaj je to dobro in čemu služi ..."





objavil(-a): Talulah ob 22:08 komentarjev (8) ogledov: 37




nedelja, 04. april 2010

Running





kok fajn filing...ko se zju3 sbudis in nataknjes si tekaške superge in via v gozd Very Happy in se podis gori in dol...malo levo malo desno...malo po makedamu malo po gozdnih poteh Very Happy

nooooor in enkraten filing Very Happy





objavil(-a): *CaTh* ob 14:39 komentarjev (11) ogledov: 25




sreda, 31. marec 2010

Ljubosumje





Mravljinci po celem telesu. Jeza izražena s stisnjenimi zobmi ali pestmi. Stisk v prsih. Nesmiselni scenariji v domišljiji. Ščemenje v možganih. Kot bi vas razžirala kislina. Primerjava in tekmovalnost. Divjanje vzhičenih atomov. Močno nelagodne misli. Trenutni vzdihljaji manjvrednosti. Neumno obnašanje. Ja, ljudje se včasih obnašamo neumno, kadar nam je nelagodno ali pa ne znamo drugače pokazati svojih notranjih dražljajev. Včasih brezveze blebečmo, včasih povzdignemo glas ali pa namulimo obraz kot nedorasel otrok, ki ni dobil svoje igračke. Le kdo ne pozna tega nezaželenega, odvečnega in težko nadzorovanega občutka. Ljubosumje. Vsak si je že kdaj podal roko s to neukrotljivo bojaznijo. Vsaj katastrofalni dnevi privlečejo na plan tu in tam to negativno stanje.

No, ljubosumnost zna biti včasih prav prikupna in prijetna. Pravzaprav je povsem povprečna in človeška. Povsem sprejemljiva, kadar nam nekdo veliko pomeni in nočemo izgubiti njegovo nebeškost. Včasih je kot jagoda na vrhu smetane, včasih zares popestri sladkobo dvojine. Šibka provokacija. Vendar kadar je prisotna in izražena v mejah normale oz. dokler ne vodi to do usodnih posledic. Kadar jo prikličemo tu in tam. Kadar pa se ta niansa v baročni paleti čustev spremeni v skrajnost, zna biti zelo moteča za nas same in za partnerja. Ponavadi od partnerja izmozga ravno drugačen odziv, tisti napačen, ki ni v skladu z ljubezenskimi zakonitostmi.

Ta nadležna emocija, ni samo modna muha, ampak je poznana že od nekdaj. Zaščititi se pred konkurenco. Samozavestni in samozadovoljni dnevi tega ne potrebujejo. Takrat žarimo do neskončnosti. Takrat za negativne občutke ni prostora. Kadar smo kot baterije napolnjene s pozitivno lastno podobo, nam ne more prepričanosti vase iztiriti nobena mimoedoča lepotica. Lahko je markantna, lahko je očarljiva, lahko je oh in sploh, pa še vedno se počutimo odlično v svoji koži, z vsemi spodrsljaji in z vsemi vrlinami. Takrat se zavedamo, da ima naš dragi šarmer zraven nas največjo palačo duševnega ugodja. Večji problem povzročajo tisti mračni dnevi, ko smo še same sebi odveč. Ja, ljubosumje je v največji meri odvisno od dneva. Od odnosa do samega sebe. Od zadovoljstva do sebe, do svoje zunanje podobe, do svojega življenja, do svoje osebnosti, do partnerja in do zveze. Oziroma od zaupanja vase in v partnerja. Pri ljudeh, ki je ljubosumje dobesedno psihična motnja, bi najverjetneje lahko odkrili še tisoč drugih kompleksov, ki ljubosumni ritem še samo stopnjujejo. Človek je popolnoma osvoobjen, ko živi brez vseh tabujev, brez vseh kompleksov, taki ljudje, pa mislim, da ne obstajajo.

Ljubosumen obraz. Eden izmed mojih devetindevetdesetih obrazov in vsi imajo radi njega. Mojega dragega moškega. Kako je z menoj, ko dobim popadke ljubosumja? Poskušam skriti, pa ne gre. Reakcija se sprime z odkritostjo. Ne hlinim. Mogoče poskušam, pa ne gre. Očitno je močnejše od mene. In kako se počutim, ko ta trenutni hudičevski sijaj mine? Neumno, seveda! Ampak vseeno olajšano. Najraje bi se skrila pod blazino ali pa dobesedno pogreznila pod zemljo. Partner se mi začne smejati. Kmalu za tem se nasmejim še jaz. Nasmejim sama sebi! Ženske, vsaka je svoj unikat. Vaš moški vas ima rad točno takšne kot ste in če je z vami srečen, vas ne bo zamenjal za nobeno glamurozno lepotico. Poskrbite ostati zanimive, skrbne, pozorne, da njegova pozornost ne bo imela časa biti veliko usmerjena na ostala dekleta. Ostanite ženske v oblaku miline, mehkosti in čutnosti, ki jo premoremo samo me. In točno to potrebujejo moški. Žensko osebnost in tu in tam tudi žensko sitnarjenje, ki nakazuje, da nam ni vseeno. Kjer je popolnost, tam je laž. Če mu oči tu in tam begajo k drugi princeski, brez skrbi. Tako so moški narejeni avtomatsko. Vsak rad pogleda nekaj lepega, nekaj kar odišavi in nahrani naše oči. Mogoče kakšen skromen flirt celo pripomore k čaru dveh. Bolje, da to pristno počne zraven vas točno tako kot na samem, kot pa naskrivaj dvakratno! A kaj, ko včasih to slabo vpliva na nas. Včasih hočemo, a ne znamo razumeti. Mogoče je pa delna krivda tudi na njihovi strani. Mogoče ton glasu in povezovanje besed. Mogoče nam pa moški premalkorat poudarijo, da smo za njih najlepše, najbolj privlačne in najboljše in da nam nobena druga ne seže niti do kolen. Ni kej, na takšne malenkosti ljubezenskih cest je pač potrebno biti odporen. Živela ljubezen, ki se sprehaja v sožitju s samozavestjo!





objavil(-a): Inča ob 15:20 komentarjev (6) ogledov: 22




torek, 30. marec 2010

KAOS ˘˘ .ti



Srce močno razbija. Celotno telo je nebogljeno a vendar povezano v trpko celoto, ki jo nadzoruje tisoče misli. Kdo ukazuje in kdo izvršuje ukaze, je nejasno. 21 let življenja, pa tako izgubljena. Iščeš popolnost, perfekcijo, ki si si jo ustvarila v glavi. Ne, bila ti je položena v zibelko in ti greni življenje. S seboj nosiš razočaranja ostre nože. Ostre dleti, ki te izoblikujejo skozi tvojo minljivost. Si sama oblikuješ prihodnost? Na odločitvah temelji tvoja življenjska pot, ki ni posuta z rožicami. Želiš vse urediti da bo prav, vendar ti ne uspeva. Vidiš se, a ti ni dovolj. Hočeš več... hočeš vse.

Dolge noge, ovite v mrežaste niti se skrivajo pod rdečim krilom kurtizanke. Črne čipke ji krasijo njene skrivne grehe. V rokah drži cvetlico katere steblo je razvejano. S prsti polzi po steblu. Čuti trnaste izrastke. Vsak je edinstveno drugačen. Vsak zaboli in toliko jih je.. Zakaj so tam? Kdo jih je priklical, kaj hočejo?! Prisesani so na steblo cvetlice. Jo branijo, hranijo? Ne. Hočejo jo zase in vsak, ki se jo dotakne, se zbode ob njih, zato je nedostopna. Prelep cvet privablja ostale, ki se pasejo na njej, da si napolnijo svoje lakomne želodce, ki jim zamašijo usta za nekaj časa. So nenasitni, pojedli bi jo živo. Ima svoj namen. Bridko telo kurtizane jo upodablja. Kakor cvetlici uzemajo, kurtizani dajejo. Lažje se prikradejo do izvršitelja. Nič se ne zgodi brez namena.

Cvetlica ima še korenine in kurtizana ima svojo mladost. Ti pa še vedno željo po popolnosti, ki ti daje lakoto po napredku in ti meče svetel žarek na prihodnost. Na destinacijo, ki si jo začela. Ne želiš jo spremeniti in še vedno se zavedaš. Zavedaš se lastne premoči. Preveč si želiš a ne moreš čez njega. Ni zate, a ne moreš ga odstaviti. Še vedno iščeš svojo perfekcijo, ki ti je bila naučena. Premaguješ misli a ne moreš preko izvršitelja. Dobro bo zate. Še vedno si znala in tudi tokrat boš. Nadaljuj in boš srečnejša...





objavil(-a): ..::PaRiS_girl::.. ob 18:44 komentarjev (0) ogledov: 23




ponedeljek, 29. marec 2010

WANTED! ME.



Prihajajo tisti dnevi, ki naj bi me nabili z energijo-ampak nevem če bo temu res tako.

Delam. Delam. Delam. Delam. Delaš. Delaš. Delaš. Delaš. Fuckin skos delava! Sploh nimava več časa zase. Kdaj se je vse tak obrnalo? Še vikendi niso več čisto najini! And I hate that! Vedno je ena bedna stvar, ki mi totalno pre*uka sceno. Ko že mislim, da boma koooooončno same-ne gre tak. In ko pogledam nazaj, tok sovražim ta način življenja. Današnji način. Grozen je. Zakaj? Ker ni časa. Enostavno ni časa! Ali si ga pa enostavno ne znam več uzet?

Ravno prej sem se pogovarjala z bejbo, da sem enostavno naveličana vsega. Naveličana Ljubljane, načina življenja... Vsega. In njen odgovor:" Jah, miška... Tko je." Sej vem, da je. Samo, a bi se lahko kaj spremenilo? Karkoli?! Prosim! Tak tempo, me iz dneva v dan ubija. Pobira mi energijo, pa ki bi jo mogla imet na pretek! Prav presenečena sem bila, da sem ta vikend, ko sem šla domov (po dokaj dolgem času), šla z veseljem in neučakanostjo, kot majhen otrok. Komaj sem čakala, da se uležem v svojo posteljo, se zleknem pred TV, vidim sestro (ki mi od vseh družinskih članov največ pomeni) in se z njo načvekam za cel mesec nazaj. Saj sem se spočila, ampak danes je bilo že vsega konec in sem zbita kot pes, kljub fenomenalnemu vremenu.

Na koncu ko potegnem črto... Vse kar delam... Za vse za kar se trudim... Za vsemi dejstvi, za katerimi stojim... Z vse kar rečem... Za vse kar naredim... Kam me bo to pripeljalo? Imam želje, motivacijo... Ampak imam občutek, kot da se bo vse to zdrobilo pod mano in bo en dan ostal samo prah. Nevem kje sem se izgubila. Kje je tista punca, ki je včasih delala milijon stvari hkrati, bila vesela, vedno nasmejana in polna pozitivne energije. Kje sem obtičala? Nevem. Moram se najti.

Nujno.





objavil(-a): missyBee ob 22:40 komentarjev (4) ogledov: 26




ponedeljek, 29. marec 2010

Vikend



Za mano je en naporen, pa vendar prelep vikend. Srečanje z ljudmi, ki jih že dolgo nisem videla, super vreme, prvo letošnje rolanje.

Včeraj zvečer pa sem se odločila, da malo za odlop pogledam zelo talente. Načeloma se res izogibam gledanja resničnostnih šovov, ter tudi komentiranja le- teh. Ampak danes bom prekršila to pravilo.

Najprej me zanima, kje so starši, da pustijo svoje otroke na tak šov. Pa ne govorim o najstnicah ampak o otrocih starih 7 let. Nihče mi ne more reči, da otrok pri 7 letih sanja o slavi. Otrok si pri teh letih želi igre, zabave, divjanja po ulicah, sanja, da je super extra junak iz risank. In da starši živijo svoje sanje preko otroka mi je nagnusno.

Zanima me, kako lahko starši našemijo svojega otroka v Michael Jackson-a. Razumem, da je Michael postal po svoji smrti legenda, za nekatere junak. Kljub temu pa se moramo zavedati, da njegov videz ni bil posledica razumskega odločanja. In da potem pride otrok oblečen na šov kot Michael Jackson..... Brez besed.

O vseh ostalih, ki so za slavo pripravljeni naresti marsikaj, ne bom izgubljala besed. Bom pa napisala še nekaj glede vrednot.

Kje imajo nekateri nastopajoči vrednote? Kam drvi naša družba? Smešno, kako nizko so se pripravljeni nekateri spustiti, da bi le občutili svojih pet minut slave. Res me zanima, ali je vredno.





objavil(-a): lunca13 ob 13:24 komentarjev (0) ogledov: 6




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani