Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

sreda, 21. april 2010

VAŽNO, DA JE OLIVER



Poslušam napoved pesmi na radiu Ekspres. Kot prvo pesem je napovedala Oliverja Dragojevića. Se že pripravim na petje, ko zaslišim eno drugo pesem, drug glas, ki sploh ni od Dragojevića.

Dva dni nazaj sem zaslišala mami kdo poje pesem Pitaju me pitaju. Odgovor je bil, da je on Oliver Mandić. Jaz seveda prvič slišala, čeprav je pesem dobra. Namesto Dragojevića, je pel Mandić.

Važno, da je Oliver…





objavil(-a): mačka7 ob 23:29 komentarjev (2) ogledov: 30




sreda, 21. april 2010

CROSS-EXAMINATION TIME





Sva na kavi, ko naju zmoti en mulc, ki njo očitno pozna. Šokiral me je, ko je rekel, da se poznava. Ja, take mulce imam »najrajši«. Preferiram originalne pristope. Trdil je, da si vsakega človeka zapomni, ko ga sreča, če se z njim pogovarja. Potem se je lotil crossexamining-a. Kaj drugega lahko pričakuješ od odvetnika? Odgovarjam direktno, s smislom za humor.

Sprašuje, če sem kdaj hodila na PF. Ko je bila po tv serija Zakon v L.A., sem hotela postati odvetnica. Bili so tako cool, čeprav so govorili strokovno pravniško. Blair Underwood me je očaral. Njegov lik je v resnici bil Barack Obama.

Povem mu, da nimam pojma od kod se poznava. Končno mi uspe povedati ime prave firme in bingo. Res me pozna. Nisem vedela, da imam tako dober prvi vtis.





objavil(-a): mačka7 ob 19:44 komentarjev (0) ogledov: 29




sreda, 21. april 2010

Mogoče mi letos uspe na after



Z dobrimi žurkami je že kar lep čas suša. April je tako ali tako za en drek mesec, ker človek ne ve, kako bi se oblekel za ven - od doma greš v tanki jakni, ker lepo pihlja topla sapica, domov pa se vrneš pri -5 in premočen od vsega tega prekletega dežja.

Maj bo drugačen. Začenši z osmim. Takrat bo kot vsako leto ultimativni gurmanski žur - Dan elektronike. Redne bralke verjetno veste, da načeloma nisem pristaš elektronike, ampak Dan elektronike je pa nekaj posebnega. Sicer se moram posuti s pepelom, ker že lep čas delam na področju elektronske glasbe (za ljubi kruhek tudi glasbeni okus spremenim), ampak le bežno poznam letošnje didžeje (seveda z izjemo Umeka). Malček mi je še znan Sebastien Leger, ker mi gre v uho njegov zadnji hit Balkamaniac in že me je strah, da bom v Križankah zaradi tega skočil na prvo mizo in se s flašo v roki drl: "Požeži Seba, jebote!"

Moj cilj za letos je gotovo ta, da se spravim na after v InBox. Letos bo mogoče lažje, ker stanujem skoraj v neposredni bližini. Čisto vsako leto sem okrog enajstih zbiral kandidate za after in jih loveč ravnotežje prepričeval, da bo žurka tam čist huda in da jim naj ne pride na misel, da bi zahinavli. No, nazadnje sem končal na jufki in takoj nato v taksiju, ki me je peljal naravnost v domačo posteljo (in mi za to zaračunal vsaj trikratno tarifo).





objavil(-a): megafotr ob 16:05 komentarjev (0) ogledov: 25




sreda, 21. april 2010

strah



Zadnje čase imam tak čudn filing.Recimo če si lase sušim,cel čas sušenja razmišljam o tem da bo fen eksplodiru.Ker ga imam že kr nekaj časa in se mi zdi da...da ga bo pač raznesel

Ko se peljem z avtom se mi zdi da se bo nekdo v mene zaletel,ker se je to par mescov nazaj zgodil,sicer nič hujšga,ampak imam ta strah v sebi:" joj kak se ta vzad mene hiter pelje,a se bo ustavu prav čas?"

Zadnje par noči pa mi v sanjah vedno nekdo umre oziroma se huje poškoduje---od ljudi k jih poznam do hišnih ljubljenčkov.

Surprised





objavil(-a): žasminn ob 13:39 komentarjev (3) ogledov: 21




torek, 20. april 2010

I FEEL GOOD, SO GOOD...



Kdaj bo dan, ko bo vse po moje?Ne maram biti srečno nesrečna. Bioritem imam spet čist v minusu. Bančni račun je malo boljše volje. Moje življenje je moje edino bogastvo. To, da bom srečna, je odločitev. Pametno! Sem srce sreče, ki bije to usodo…





objavil(-a): mačka7 ob 15:55 komentarjev (1) ogledov: 37




nedelja, 18. april 2010

I HATE THIS PART





Sam še prepirava se. Za brezveze!

Nikol ni prav. Ne tebi in ne meni. Kaj se dogaja z nama? Resno. Vse ti dam. Vse nardim zate. Kaj pravzaprav hočeš od mene? Sploh nevem kje naj začnem, ker se je vsega tolk nabralo in imam totalno zmešnjavo v glavi. Kaos! Rada bi, da bi blo tak kot je bilo včasih. Praviš, da se ne znava pogovarjat. Js bi se rada pogovorila, pa mi ne pustiš do sebe. Odrivaš me. In ker to konstantno počneš, ko imaš probleme, sem nehala drezat vate, ker vem da te situacija-ki se ti dogaja-boli.

Tudi mene marsikaj boli. Tudi jst nimam doma tak, kot bi moglo bit. Točno veš. Ampak jst ti povem. Ker mi je lažje, ti pa raje držiš v sebi. A sem ti kdaj hotela kej slabega? Zakaj ne morem bit jst tista oseba, ki ji zaupaš, kar te muči.

Ampak tukaj ni samo to, da se ne bi znale pogovarjat. Tle so še druge stvari, zarad katerih sem jezna. Tle je ta tvoj način ravnanja z mano. Dej to, dej ono... Hočem to, hočem ono... A je tako težko rečit PROSIM ali pa OPROSTI? Točno veš, da sem nora na tebe in veš, da me lahko obračaš kakor želiš-to so tut drugi opazl, da ne boš mislala, da je to zrastlo na mojem zelniku. Po eni strani sem neumna, da ti ne znam včasih rečit ne in enostavno nardim. Tle se gre za malenkosti-točno veš kakšne malenkosti, ker sva se o tem pogovarjale.

Kar pa še najbolj od vsega boli, da ne maraš mojih prijateljev. Praviš, da so sami čudaki. Ampak, ko bi se ti zavedala kako te imajo oni oz. čudaki radi-ne znaš si predstavljat. Oni so del mojega življenja-oni so tisti, ki nama dajejo 100000% podporo in so te sprejeli z odprtimi rokami. Veš kako neumno se počutim, ko sva povabljeni na kavo/žur/pijačo, pa nočeš it in potem grem sama ali pa sploh ne grem, ker sem raje s tabo. In če grem, sprašujejo kje si in vedno rečem, da nimaš časa, da imaš ful dela itd...

Take banalne stvari naju bodo pokopale, če ne bova neki ukrenile. Ali pa se najin čas enostavno izteka...





objavil(-a): missyBee ob 17:47 komentarjev (8) ogledov: 24




sreda, 14. april 2010

Slovenske radijske postaje



A mi lahko katera razloži, zakaj zadnjih par let večina slovenskih radijskih postaj vrti izključno 5 komadov? Če še samo enkrat slišim jebenega Jamesa Blunta in tisto pičko Pink, si bom prerezal žile. Sicer obstajajo svetle izjeme kot so Radio SI, Študent in mogoče še kdo, ampak če na Anteni samo še enkrat spustijo džingl "Sveeeeeeeežeeeeeeee na radiu Antena" in takoj zatem dajo gor Katy Perry, bom šel tja s flamenverferjem in vse skuru.

Tolk da vete.





objavil(-a): megafotr ob 15:33 komentarjev (22) ogledov: 26




četrtek, 08. april 2010

Citat leta





Dobitnik nobelove nagrade za medicino, brazilski onkolog Drauzia Varelle:

"V današnjem času se petkrat več investira v zdravila za moško potenco in silikone za ženske kot za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Tako bomo čez nekaj let imeli stare babe z ogromnimi joški in stare dedce s trdimi tiči, ampak nihče od njih se ne bo spomnil, za kaj je to dobro in čemu služi ..."





objavil(-a): Talulah ob 22:08 komentarjev (8) ogledov: 37




nedelja, 04. april 2010

Running





kok fajn filing...ko se zju3 sbudis in nataknjes si tekaške superge in via v gozd Very Happy in se podis gori in dol...malo levo malo desno...malo po makedamu malo po gozdnih poteh Very Happy

nooooor in enkraten filing Very Happy





objavil(-a): *CaTh* ob 14:39 komentarjev (11) ogledov: 25




sreda, 31. marec 2010

Ljubosumje





Mravljinci po celem telesu. Jeza izražena s stisnjenimi zobmi ali pestmi. Stisk v prsih. Nesmiselni scenariji v domišljiji. Ščemenje v možganih. Kot bi vas razžirala kislina. Primerjava in tekmovalnost. Divjanje vzhičenih atomov. Močno nelagodne misli. Trenutni vzdihljaji manjvrednosti. Neumno obnašanje. Ja, ljudje se včasih obnašamo neumno, kadar nam je nelagodno ali pa ne znamo drugače pokazati svojih notranjih dražljajev. Včasih brezveze blebečmo, včasih povzdignemo glas ali pa namulimo obraz kot nedorasel otrok, ki ni dobil svoje igračke. Le kdo ne pozna tega nezaželenega, odvečnega in težko nadzorovanega občutka. Ljubosumje. Vsak si je že kdaj podal roko s to neukrotljivo bojaznijo. Vsaj katastrofalni dnevi privlečejo na plan tu in tam to negativno stanje.

No, ljubosumnost zna biti včasih prav prikupna in prijetna. Pravzaprav je povsem povprečna in človeška. Povsem sprejemljiva, kadar nam nekdo veliko pomeni in nočemo izgubiti njegovo nebeškost. Včasih je kot jagoda na vrhu smetane, včasih zares popestri sladkobo dvojine. Šibka provokacija. Vendar kadar je prisotna in izražena v mejah normale oz. dokler ne vodi to do usodnih posledic. Kadar jo prikličemo tu in tam. Kadar pa se ta niansa v baročni paleti čustev spremeni v skrajnost, zna biti zelo moteča za nas same in za partnerja. Ponavadi od partnerja izmozga ravno drugačen odziv, tisti napačen, ki ni v skladu z ljubezenskimi zakonitostmi.

Ta nadležna emocija, ni samo modna muha, ampak je poznana že od nekdaj. Zaščititi se pred konkurenco. Samozavestni in samozadovoljni dnevi tega ne potrebujejo. Takrat žarimo do neskončnosti. Takrat za negativne občutke ni prostora. Kadar smo kot baterije napolnjene s pozitivno lastno podobo, nam ne more prepričanosti vase iztiriti nobena mimoedoča lepotica. Lahko je markantna, lahko je očarljiva, lahko je oh in sploh, pa še vedno se počutimo odlično v svoji koži, z vsemi spodrsljaji in z vsemi vrlinami. Takrat se zavedamo, da ima naš dragi šarmer zraven nas največjo palačo duševnega ugodja. Večji problem povzročajo tisti mračni dnevi, ko smo še same sebi odveč. Ja, ljubosumje je v največji meri odvisno od dneva. Od odnosa do samega sebe. Od zadovoljstva do sebe, do svoje zunanje podobe, do svojega življenja, do svoje osebnosti, do partnerja in do zveze. Oziroma od zaupanja vase in v partnerja. Pri ljudeh, ki je ljubosumje dobesedno psihična motnja, bi najverjetneje lahko odkrili še tisoč drugih kompleksov, ki ljubosumni ritem še samo stopnjujejo. Človek je popolnoma osvoobjen, ko živi brez vseh tabujev, brez vseh kompleksov, taki ljudje, pa mislim, da ne obstajajo.

Ljubosumen obraz. Eden izmed mojih devetindevetdesetih obrazov in vsi imajo radi njega. Mojega dragega moškega. Kako je z menoj, ko dobim popadke ljubosumja? Poskušam skriti, pa ne gre. Reakcija se sprime z odkritostjo. Ne hlinim. Mogoče poskušam, pa ne gre. Očitno je močnejše od mene. In kako se počutim, ko ta trenutni hudičevski sijaj mine? Neumno, seveda! Ampak vseeno olajšano. Najraje bi se skrila pod blazino ali pa dobesedno pogreznila pod zemljo. Partner se mi začne smejati. Kmalu za tem se nasmejim še jaz. Nasmejim sama sebi! Ženske, vsaka je svoj unikat. Vaš moški vas ima rad točno takšne kot ste in če je z vami srečen, vas ne bo zamenjal za nobeno glamurozno lepotico. Poskrbite ostati zanimive, skrbne, pozorne, da njegova pozornost ne bo imela časa biti veliko usmerjena na ostala dekleta. Ostanite ženske v oblaku miline, mehkosti in čutnosti, ki jo premoremo samo me. In točno to potrebujejo moški. Žensko osebnost in tu in tam tudi žensko sitnarjenje, ki nakazuje, da nam ni vseeno. Kjer je popolnost, tam je laž. Če mu oči tu in tam begajo k drugi princeski, brez skrbi. Tako so moški narejeni avtomatsko. Vsak rad pogleda nekaj lepega, nekaj kar odišavi in nahrani naše oči. Mogoče kakšen skromen flirt celo pripomore k čaru dveh. Bolje, da to pristno počne zraven vas točno tako kot na samem, kot pa naskrivaj dvakratno! A kaj, ko včasih to slabo vpliva na nas. Včasih hočemo, a ne znamo razumeti. Mogoče je pa delna krivda tudi na njihovi strani. Mogoče ton glasu in povezovanje besed. Mogoče nam pa moški premalkorat poudarijo, da smo za njih najlepše, najbolj privlačne in najboljše in da nam nobena druga ne seže niti do kolen. Ni kej, na takšne malenkosti ljubezenskih cest je pač potrebno biti odporen. Živela ljubezen, ki se sprehaja v sožitju s samozavestjo!





objavil(-a): Inča ob 15:20 komentarjev (6) ogledov: 22




torek, 30. marec 2010

KAOS ˘˘ .ti



Srce močno razbija. Celotno telo je nebogljeno a vendar povezano v trpko celoto, ki jo nadzoruje tisoče misli. Kdo ukazuje in kdo izvršuje ukaze, je nejasno. 21 let življenja, pa tako izgubljena. Iščeš popolnost, perfekcijo, ki si si jo ustvarila v glavi. Ne, bila ti je položena v zibelko in ti greni življenje. S seboj nosiš razočaranja ostre nože. Ostre dleti, ki te izoblikujejo skozi tvojo minljivost. Si sama oblikuješ prihodnost? Na odločitvah temelji tvoja življenjska pot, ki ni posuta z rožicami. Želiš vse urediti da bo prav, vendar ti ne uspeva. Vidiš se, a ti ni dovolj. Hočeš več... hočeš vse.

Dolge noge, ovite v mrežaste niti se skrivajo pod rdečim krilom kurtizanke. Črne čipke ji krasijo njene skrivne grehe. V rokah drži cvetlico katere steblo je razvejano. S prsti polzi po steblu. Čuti trnaste izrastke. Vsak je edinstveno drugačen. Vsak zaboli in toliko jih je.. Zakaj so tam? Kdo jih je priklical, kaj hočejo?! Prisesani so na steblo cvetlice. Jo branijo, hranijo? Ne. Hočejo jo zase in vsak, ki se jo dotakne, se zbode ob njih, zato je nedostopna. Prelep cvet privablja ostale, ki se pasejo na njej, da si napolnijo svoje lakomne želodce, ki jim zamašijo usta za nekaj časa. So nenasitni, pojedli bi jo živo. Ima svoj namen. Bridko telo kurtizane jo upodablja. Kakor cvetlici uzemajo, kurtizani dajejo. Lažje se prikradejo do izvršitelja. Nič se ne zgodi brez namena.

Cvetlica ima še korenine in kurtizana ima svojo mladost. Ti pa še vedno željo po popolnosti, ki ti daje lakoto po napredku in ti meče svetel žarek na prihodnost. Na destinacijo, ki si jo začela. Ne želiš jo spremeniti in še vedno se zavedaš. Zavedaš se lastne premoči. Preveč si želiš a ne moreš čez njega. Ni zate, a ne moreš ga odstaviti. Še vedno iščeš svojo perfekcijo, ki ti je bila naučena. Premaguješ misli a ne moreš preko izvršitelja. Dobro bo zate. Še vedno si znala in tudi tokrat boš. Nadaljuj in boš srečnejša...





objavil(-a): ..::PaRiS_girl::.. ob 18:44 komentarjev (0) ogledov: 23




ponedeljek, 29. marec 2010

WANTED! ME.



Prihajajo tisti dnevi, ki naj bi me nabili z energijo-ampak nevem če bo temu res tako.

Delam. Delam. Delam. Delam. Delaš. Delaš. Delaš. Delaš. Fuckin skos delava! Sploh nimava več časa zase. Kdaj se je vse tak obrnalo? Še vikendi niso več čisto najini! And I hate that! Vedno je ena bedna stvar, ki mi totalno pre*uka sceno. Ko že mislim, da boma koooooončno same-ne gre tak. In ko pogledam nazaj, tok sovražim ta način življenja. Današnji način. Grozen je. Zakaj? Ker ni časa. Enostavno ni časa! Ali si ga pa enostavno ne znam več uzet?

Ravno prej sem se pogovarjala z bejbo, da sem enostavno naveličana vsega. Naveličana Ljubljane, načina življenja... Vsega. In njen odgovor:" Jah, miška... Tko je." Sej vem, da je. Samo, a bi se lahko kaj spremenilo? Karkoli?! Prosim! Tak tempo, me iz dneva v dan ubija. Pobira mi energijo, pa ki bi jo mogla imet na pretek! Prav presenečena sem bila, da sem ta vikend, ko sem šla domov (po dokaj dolgem času), šla z veseljem in neučakanostjo, kot majhen otrok. Komaj sem čakala, da se uležem v svojo posteljo, se zleknem pred TV, vidim sestro (ki mi od vseh družinskih članov največ pomeni) in se z njo načvekam za cel mesec nazaj. Saj sem se spočila, ampak danes je bilo že vsega konec in sem zbita kot pes, kljub fenomenalnemu vremenu.

Na koncu ko potegnem črto... Vse kar delam... Za vse za kar se trudim... Za vsemi dejstvi, za katerimi stojim... Z vse kar rečem... Za vse kar naredim... Kam me bo to pripeljalo? Imam želje, motivacijo... Ampak imam občutek, kot da se bo vse to zdrobilo pod mano in bo en dan ostal samo prah. Nevem kje sem se izgubila. Kje je tista punca, ki je včasih delala milijon stvari hkrati, bila vesela, vedno nasmejana in polna pozitivne energije. Kje sem obtičala? Nevem. Moram se najti.

Nujno.





objavil(-a): missyBee ob 22:40 komentarjev (4) ogledov: 26




ponedeljek, 29. marec 2010

Vikend



Za mano je en naporen, pa vendar prelep vikend. Srečanje z ljudmi, ki jih že dolgo nisem videla, super vreme, prvo letošnje rolanje.

Včeraj zvečer pa sem se odločila, da malo za odlop pogledam zelo talente. Načeloma se res izogibam gledanja resničnostnih šovov, ter tudi komentiranja le- teh. Ampak danes bom prekršila to pravilo.

Najprej me zanima, kje so starši, da pustijo svoje otroke na tak šov. Pa ne govorim o najstnicah ampak o otrocih starih 7 let. Nihče mi ne more reči, da otrok pri 7 letih sanja o slavi. Otrok si pri teh letih želi igre, zabave, divjanja po ulicah, sanja, da je super extra junak iz risank. In da starši živijo svoje sanje preko otroka mi je nagnusno.

Zanima me, kako lahko starši našemijo svojega otroka v Michael Jackson-a. Razumem, da je Michael postal po svoji smrti legenda, za nekatere junak. Kljub temu pa se moramo zavedati, da njegov videz ni bil posledica razumskega odločanja. In da potem pride otrok oblečen na šov kot Michael Jackson..... Brez besed.

O vseh ostalih, ki so za slavo pripravljeni naresti marsikaj, ne bom izgubljala besed. Bom pa napisala še nekaj glede vrednot.

Kje imajo nekateri nastopajoči vrednote? Kam drvi naša družba? Smešno, kako nizko so se pripravljeni nekateri spustiti, da bi le občutili svojih pet minut slave. Res me zanima, ali je vredno.





objavil(-a): lunca13 ob 13:24 komentarjev (0) ogledov: 6




sobota, 27. marec 2010

WILDEST DREAMS





Nasmejala sem se sanjam. Sprehajala sem se po ogromnem vrtu, takšnem iz Nottinghama in labirintu. Moj spremljevalec je bil v škornje obuti maček. Hodil je pokončno in govoril je slovensko. Pogrešam Puss in the Boots ali nekoga? Kdo je bil ta muc? Ni se predstavil…





objavil(-a): mačka7 ob 23:20 komentarjev (2) ogledov: 23




četrtek, 25. marec 2010

Naša mama



Novica dneva: MATERINSKI DAN. Dan, ko so v ospredju naše matere. Dan, ko naj bi jim posvečali neizmerno pozornost. V osnovi se strinjam, da je pravilno, da imajo matere svoj dan. Vendar pa sem razvila nekakšno alergijo na to, da na take lepe praznike pridejo na svoj račun trgovci ter mediji. Da obstajajo tekmovanja, katera je najboljša mama. Kakšno je najboljše darilo za mamo? Kdo pa se vpraša, kaj se dogaja z materam ostalih 364 (oz.365) dni na leto? Važno, da ji danes kupimo "najboljše darilo", pa bo mama pozabila na to, da smo celo leto pozabljali nanjo.

Ja priznam tudi sama se včasih obnašam preveč ignorantsko do svoje in mi je samoumevno, da ona skuha, pospravi, gre v trgovino.... Vendar pa se zavedam, da bo bolj vesela, če se letos namesto dragega darila odločim, da ji bom poskušala posvečati večjo pozornost. Bolj bo vesela, če ji rečem Mami, rada te imam, kot pa če ji prinesem cel svet. Bolj bo vesela, če končno diplomiram kot pa, če ji dam vse kar si želi. Pravzaprav so vse njene želje povezane z nami otroci. Vse kar si želi, da bi bili mi srečni. Ja take so naše mame. Ne gledajo nase, ampak na nas otroke.

Zato, bo naša mami danes dobila ročno izdelano voščilnico, ki najbrž ne bo ravno super lepa, ampak bo narejena samo zanjo od njenih štirih sončkov. Dobila bo doma pečeno pecivo, kar pa je še pomembnejše: ura, ko bomo jedli pecivo in pili čaj, bo zanjo najlepše darilo. Ker bo preživela uro s svojimi štirimi sončki, kar se pa ne zgodi pogosto.

In samo upam lahko, da bo enkrat tudi jaz taka neegoistična mama.





objavil(-a): lunca13 ob 10:21 komentarjev (1) ogledov: 18




sreda, 24. marec 2010

BE THE CHANGE YOU WANT TO SEE IN THIS WORLD



Se spomnite Dnevnika Ane Frank? Je že dolgo od tega. Ker sem dobila 4 iz nemščine, sem za nagrado odpotovala v Berlin. Do dandanes je to eno mojih najljubših mest. Vzhodni Berlin mi je zlezel pod kožo. Spoznala sem pravega žida. Ta mi je povedal svojo zgodbo, ki je ne bom nikoli pozabila. Bila sem na židovskem pokopališču z njim. Ta dan mi je spremenil življenje. Eni so v resnici pokvarjeni v neskončnost... Drugi so neskončno dobri...Nedavno je v 98-tem letu starosti umrla Irena Sendler. V 2.svetovni vojni je dobila v varšavskem getu zaposlitev kot vodovodni inštalater-varilec.
Imela je prav poseben motiv za to. Ker je bila Nemka, je poznala nacistične namere glede iztrebljanja Židov. Na dnu svoje torbe za orodje je tihotapila otročičke iz geta, v zadnjem delu svojega majhnega kamiona pa je imela košaro, v kateri je skrivala večje otroke. Tu je imela tudi psa, ki ga je naučila, da je lajal takrat, ko je morala s kamionom mimo stražarjev pri izhodu iz geta. Vojaki se niso hoteli ukvarjati z lajajočim psom, ki je s svojim lajanjem prikril glasove skritih otrok in dojenčkov. Ireni je tako uspelo prepeljati iz geta okrog 2500 otrok. Ko so to njeno dejavnost nacisti odkrili, so jo nečloveško pretepli in polomili roke in noge.

Irena si je zapisala imena vseh otrok, ki jih je rešila in ta spisek hranila skrit v steklenici, ki jo je zakopala pod drevo na svojem dvorišču. Po vojni je poskušala najti preživele starše in jih povezati z njihovimi otroki. Žal je večina staršev končala v plinskih celicah.
Otroci, ki jim je Irena pomagala, so bili razdeljeni po domovih ali pa so jih posvojile različne družine.

Lani je bila Irena nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Ni je dobila.
To nagrado je dobil Al Gor - za slikovno predstavitev o globalnem segrevanju.
Letos pa je to nagrado dobil Barak Obama za svoje obljube v kampanji za predsednika ZDA.

Vlagam majhen trud, ko vam pošiljam to pismo. Želim si, da boste tudi vi storili enako.

Minilo je 65 let od konca 2. svetovne vojne. To elektronsko pismo naj obudi spomin na desetine milijonov ponižanih, mučenih, ubitih človeških bitij in naj prebudi moči v nas, ki zmorejo doseči, da se kaj takega ne bo ponovilo. Zdaj - po izjavah uradnega Iraka in Irana in celo nekaterih sil v Evropi, da je holokavst izmišljen mit - je pomembno zaščititi resnico pred poskusi, da jo predrugačijo laži.





objavil(-a): mačka7 ob 22:33 komentarjev (2) ogledov: 41




sreda, 24. marec 2010

Prvič



Moj prvi blog. Ja; začetek je težak....prav tako tudi tale.

Kdo sem? Punca, ki:

- počasi zaključuje svoj študij, pa vendar ne ve kako napisati svoj prvi blog.

- se trenutno sprašuje o vseh mogočih bivanjskih vprašanjih.

- ima sama sebe za veselo, prijazno punco, ki pa zaradi svoje zadržanosti in sramežljivosti (na žalost) včasih deluje vzvišeno.

- kljub parim ( beri: veliko) kilam preveč, obožuje šport.

- kot marsikatera punca že celo življenje hujša.

- ima nadvse rada otroke in bi jih v bližnji prihodnosti rada imela tudi sama, pa ne ve, če bo kdaj imela to možnost.

- ...

Ja, o meni bi lahko napisala veliko. Tudi veliko negativnih stvari.

Ampak v osnovi sem čisto prijazen in dober človek.





objavil(-a): lunca13 ob 14:58 komentarjev (3) ogledov: 6




sreda, 24. marec 2010

Če si šlapek je čas, da si še bolj šlapek




Včeraj, ko sem bila na koncertu od Zorana Predina, sem ugotovila, kako ga imam rada. Pa nisem ravno velik človekoljub. Spomnila sem se koliko ljudi ga ne mara. Koliko ljudi ga grozno žali. In sem mislila, kako hitro bi se lahko prilagodil. Jih poslušal. Verjel, da je kreten. Ampak se ne bi splačalo. Zato, ker včeraj je imel pod odrom polno ljudi, ki so ob njem uživali, kot nori... Jaz sem se takooooooo sprostilaSmile
Tak da če se vam zdi, da vas ljudje nekako ne odobravajo in se vam zdi, da ne zato, ker bili posebno zlobni in komu škodite, je čas da rečite JEBITE SE. In pač delate kar vam paše! Pojte o gatah in golobih! Nosite majce na katerih piše I wonna be fucked by 240 men ( č e bi vam to pasalo) Al pa magari bodite zlobni, če pač to ste( tak kot na primer Srečko Prijatelj)! Samo ne smemo se skrivat. Ne smemo pustit, da bomo taki ko so na televiziji. Ne smemo se pustit tako omejevat. Si kaj si, če si šlapek si pač šlapek.




objavil(-a): lucijika ob 12:10 komentarjev (4) ogledov: 17




torek, 23. marec 2010

kva ?



kva kva





objavil(-a): Lanana ob 02:32 komentarjev (2) ogledov: 20




nedelja, 21. marec 2010

Najboljši balzam :)



V iskanju popolnega balzama, je moja polička "rezervirana samo za balzame" izgledala nekako tako: Tigi oatmeal&honey balzam, ki mi je bil preveč agresiven na mojem občutljivem lasišču no go. Balea balzam za poškodovane lase, porabljen nekako do 1/3 motiti me je začel vonj, ki je zelo sladek, v notlah celo osladen. Dobra stara Subrina, ki sem jo kupila v velikem pakiranju (500ml) le kaj sem mislila, da je to mogoče zadnji balzam na svetu in ga ne bo več mogoče kupiti?Smile Hja, sestavinsko ni presežek, res pa je, da naredi lepe lase + velika mera nostalgije, ko sem spominjam, ko smo z mamo vedno subrino kupovale. Smile V tem času nekje sem znorela iz "umetnega" na "naravno", tako da imam še dva dodatna balzama alverde za občutljivo lasišče in poškodovane lase. Ker sem resnično anonimna zapravljivka Smile se nekako ne morem "ustaliti" samo pri enem balzamu in vedno poskušam kaj novega. No, ravno danes sem dobila preblisk, kaj o bi vse te ostanek balzamov skupaj zmešala, mogoče dodala še malo olivnega olja.

Povzetek; končno sem odkrila najboljši balzam za lase, ki sem ga, lejga zlomka imela kar domaVery Happy Sestavinsko totalno zmešan, a na mojih laseh prečudovit učinek. lasje so mehki, svileni, se svetijo....i just love it. Smile Še najboljše pa je to, da ga je res ogromno (približno 700ml) in mi ne bo potrebno še lep čas zgubljat čas in živce, kateri balzam za vraga naj pa sedaj kupim Smile

Skratka: ostanki balzamov + olivno olje + dobra volja = me happy in lepi laski Very Happy





objavil(-a): liyanna ob 12:24 komentarjev (5) ogledov: 20




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani