Pošlji prijateljuNazajDomov

nedelja, 11. december 2016

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

četrtek, 07. januar 2010

Ljudje smo tako naivni....in ostanimo še naprej...



Danes nisem egocentrična, pa čeprav sem včasih oblečena v to lastnost, da ne vidim ničesar drugo kot samo sebe. To so dnevi, ko smo izolirani od okolice. Mogoče v družbi prisotni telesno, vendar vsekakor ne duševno. Odvisno od razpoloženja. Odvisno od teže svojih čustev.Težko je uskladiti osredotočenost nase in hkrati na druge. Ali obstaja ena skrajnost, ali pa druga. Danes opazujem druge. Stopam po trgovskih centrih v času znižanja. Hočem kupiti še samo eno praktično mikico, nato odidem iz teh zatohlih in zmešanih prostorov! Čimprej! To me ubija! Trgovci pred znižanjem dvignejo cene, nato pa jih znižajo na isto raven kot je bila izdana pred dvignjenim cenam! Ljudje pa seveda puhloglavo drvimo v znižanje šopingiranja, da bomo privarčevali kaj denarja.

Vsi podležemo na razno razne vabe današnjega sveta. Eni prej, tisti najbolj močni in svojeglavi pa seveda kasneje. Podležemo vsi, tu in tam. Po takšnem principu je narejeno človeštvo. Pred zasvojenostjo z raznoraznimi »stvarmi« se ne da ubežati, ko enkrat padeš notri. Ko se enkrat prepustiš.

Ljudje smo tako naivni. Vsi se striktno držimo nekih svojih verjetij, da ne obupamo nad življenjem in da lahko stopamo pokončno skozi temne tunele svojega bivanja. Obupani moški preko spleta komunicirajo z ženskami iz drugih držav, ki jih seveda zapeljivo pridobijo na svojo stran, ker s tem bogatijo svoj bančni račun. Komunikacija in slačenje preko neta, za katero je potrebno seveda plačati. Zmešani moški pa brez glave padejo na lepe besede in po možnosti še obljube o srečnem, ljubezenskem razpletu, ko bosta izvedla snidenje v živo. Tega snidenja seveda ni. To je samo njena služba. Prodajanje sebe preko interneta! Tako kot prostitutke odigrajo orgazem. Za to dobijo trinket. Moški pa odide ves fasciniran, ker je zadovoljil dekle na poziv. Ja seveda. To je njena služba. Ona je tam robot. Moški pa se neumno zaljubljajo. Pa še naj kdo reče, da moški ne podležejo hitro. Ah, pa še kako hitro in kako enostavno jim je zmesti možgane.

Ljudje izpolnjujejo(izpolnjujemo) loto listke, z upanjem na uresničitev svojih denarnih idealov, ker so jim pametnejši vtepli v glavo, da se v glamurju pač skriva sreča, navdušujoče čakajo na rezultat sedmice, z verjetjem, da so vendar napisali številke, ki ustrezajo izžrebanim cifram. Pa tako mala verjetnost obstaja, da se sreča tukaj prikaže na njihovi strani. Pa ljudje še vedno vztrajajo in porabljajo svoj čas in energijo za tako neumno investicijo.

Kličejo vedeževalke, ki z njimi manipulirajo za zaslužek svoje plače. Seveda, to je vendar njihova služba, to jim daje vsakdanji kruh. Dvigovati ljudi, jim vlivati pozitivno upanje, sposobno manipulirati in briti norce iz njih. Moj oče vedno pravi, da je ves izvor dogodkov v glavi. Vse je v glavi. Tako ali tako se bo glede na vedeževalkine besede vse dobro končalo. In potem si ljudje zasidrajo te prepričljive besede globoko do srca in se po njih ravnajo, da zmorejo dobiti upanje. Postanejo obsedeni. Seveda. Lepo je dandanes slišati v celofan zavite besede. S tem pa res ni zahtevno postati zasvojen!

Po istem principu je narejen sistem cerkve. Naj ljudje verjamejo na visokost tam zgoraj, da jih bo Bog rešil in branil pred vsem slabim, če jih to rešuje pred psihično propadlostjo. Naj verjamejo, da jih bodo grehi odvrnili od nebes. Potem bi iz tega naj sledilo takole, več zvestih vernikov, več dobrih ljudi. Ni slaba opcija. Duhovniki pa zopet služijo mastne denarce na račun tako imenovanih nas, bedakov in se vozijo po svetu z avtomobili visokega prestiža. In smo vsi srečni.

Potem se najdejo obupani in v svojem svetu živeči ljudje, ki redno vstopajo v kazino in otroško ter evforično pritiskajo na avtomate. Ah kako zanimiv je razširjen pogled na ljudi okoli sebe v tistem teritoriju. Vsi so popolnoma notri. Tisti trenutek jih človek nebi mogel potegniti ven niti z najbolj šokantno novico. Kot mali otroci pritiskajo na gumbe igralnih naprav, povsem prevzeti z vzdušjem tistega privlačnega prostora. So tam, ker se preprosto radi igrajo in zbežijo v območje brezskrbne igrivosti, ali pa jih privlači misel po denarju? V ozadju iger na srečo se skriva ogromno psiholoških taktik, kako ljudi zasvojiti s tistim svetom. Ena izmed njih je tudi glasba.

Vse v življenju je tako, če bi bolje raziskoval in se v dela poglobil. Ogromno neke taktike, manipulacije z ljudmi. Tudi pri svojem preizkušanju plesen, si nisem mislila, koliko nekega pedagoškega znanja in občutka do ljudi, otrok se skriva tukaj. Koliko nekih neznanih podrobnosti. Celo vse najenostavnejše otroške igrice,so narejene z nekim smislom, da se otroci preko njih razvijajo in bogatijo. Zelo širok svet je pravzaprav v tem poklicu. To nisem vedela, dokler mi ga ni začela predstavljati moja plesna učiteljica, ki me uči usposabljanje. In še ogromno me ima za naučiti. Več teoretičnega gradiva in psihološkega znanja, kot pa plesa pravzaprav. Vsekakor veliko bogastvo in velika izkušnja tudi za nadgradnjo svoje osebnosti. Seveda je zopet odvisno, kako se v zadevo poglobiš in koliko sebe vložiš notri. Ona je strokovnjak. Ona to opazi in med drugimi tudi to ocenjuje. To sem kmalu ugotovila. Ni takšna kot trendovske plesne šole, like Sebastijan, ki so poveličevane pravzaprav zaradi imena in otroke dejansko notranje zavirajo. Tukaj je drugače. Zato mi njen način dela zelo odgovarja. Opravlja ga z globjim in srčnim pogledom. To se čuti. Tukaj je pomembno nekaj. Prikrasti se do otrok, se s srcem prepustiti njihovi sferi, se priklopiti na njihov nivo igrivosti in hkrati nekje iz ozadja držati strogo avtoriteto. Drugače te gruča otrok pohodi. Zelo težka naloga, ko pa se je tako enostavno omehčati ob vseh teh srčkanih otrocih. Da ne govorimo o tem, kakšni problemi so iz strani staršev, ker vsak pač hoče vse najboljše za svojega otroka. Povsem razumljivo. Hja, zdaj pa celo razumem vse napake naših profesorjev v srednji šoli. Težek poklic. Izredno težek. Tako ali tako so generacije iz leta v leto težavnejše,na to me je opozorila tudi ona.

Tudi sama sem se tega dobro naučila. Manipulirati z ljudmi. To mi gre dobro od rok. Pa to redko počnem, sploh pa ne z bližjimi. Tukaj so prisotne laži, iskanje koristi, tega pa ne maram. Redko počnem zavestno, podzavest pa povzroča marsikaj. Imam eno skrito fantazijo, Dobiti v roke mlajšega moškega od sebe. Samo za nekaj mesecev. Naivnega. Ki bi rastel pod mojim vplivom. Ki bi se učil pod mojim vplivom. A nisem sebična, da bi egoistično opravljala z življenjem drugega in se igrala z njegovimi čustvi. Zato bo ta fantazija ostala v kotičku domišljije.

Vse je psihološka manipulacija. Velikokrat se tega sploh ne zavedamo ali pa o tem ne razmišljamo. Vse, kar nam vsiljujejo mediji in ljudje. Vse, kar nam prodajajo ali pa »prodajajo« pametnejši od nas v neki stroki. Vsak služi svoj denar na račun drugih. Vsi imamo neko vodjo, ki mu dopustimo, da nas vodi. Ali pa ga srečamo vsaj enkrat v življenju, nekega izbranca, ki ga poveličujemo, ki mu slepo verjamemo. Ki je samozavesten, močno prepričan vase in nas usmerja v skupek svojih pogledov. Mogoče je to zvezdnik, mogoče je to bližja oseba. Ah, to mi je znano. Jaz sem že našla takšno osebo. Vodja je tisti, ki ve več. Vodja je tisti, ki ima prav. Vodja je tisti, ki ima notranjo moč. Notranjo moč tudi nad nami. V partnerstvu, v družini ali v službi. Z manipulacijo. Včasih dobro, včasih slabo. To je ena izmed prioritet, ki vodijo k uspehu. Nekdo je vodja nam, mi smo vodja drugemu. Tako se vrti začaran krog. Kako sebično. Kako neenakopravno. Jah, znajdi se, je rekel Tito. Kaj pa čmo!





objavil(-a): Inča ob 23:04 komentarjev (3) ogledov: 34




sreda, 06. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 3



Danes je moje zdravstveno stanje na isti točki kot včeraj, čeprav se trenutno počutim mnogo bolje kot čez cel dan.

Že zjutraj sem doživela prijetno presenečenje, ko sta me obiskali kolegici. Kljub temu, da nisem bila ravno najbolje zainteresirana za kakršen koli pogovor, saj sem se zbudila z 39 vročine, je bilo vseeno prijetno. Po njunem odhodu sem padla nazaj v posteljo in prespala celo dopoldne in del popoldneva, dokler ni pršla bejbi. Trudila se je, da me spravi v boljšo voljo. Tudi, če ji tega nisem pokazala, sem bila zelo vesela, da je ležala z mano na postelji in me cartala. Čeprav sem se počutla obupno-da sploh ne govorim o mojem izgledu-sem presenečena nad tem, da imam apetit Smile Pico sem zmazala kot za šalo Smile Ampak vseeno upam, da bo tega prehlada in vročine kmalu konec, ker me vleče ven na sneg. Rada bi se šla sankat, kepat, delat snežaka, karkoli-samo da mi ne bi bilo treba biti zaprta med 4 stenami. Iz tega stališča ne razumem naše cimre, ki se je vselila dobre 3 mesece nazaj. Ženska je zaprta v sobi konstantno! Nikamor ne gre. Še v kuhinji se ne prikaže. Mislim?! In zadnjič prbije, da živi zdravo. Aja? Smile Me zanima kako to izgleda pri njej.

Kdaj se bo najina pustolovščina začela? Občutek imam, da prej kot naslednji teden še ne-so pa tile blogi vsekakor zanimiv uvod Smile Vsekakor so priprave z moje strani, saj tolk sadja kot sem pojedla v teh deh dneh in tolk čaja (nesladkanega!) kot sem spila, mislim da nisem še nikoli. Smile

Zdaj je pa čas za: Lekadol + C (prijazen do želodca, prijazen do srcaaa, vitamina C veliko imaaaaaaa )

Bejbi ljubim te

tvoj bubanček Smile Smile Smile





objavil(-a): missyBee ob 22:15 komentarjev (0) ogledov: 22




sreda, 06. januar 2010

Kako delimo moške (po moško)



Po predstavitvi je to dejansko moj prvi blog tukaj, ko bom dejansko nekaj povedal.

Odločil sem se da bom danes razčistil kako jaz vidim in delim moške (popredalčkam).

Čemu zdaj to? ----> "vsi deci so prasci" je eden izmed najbol znanih in pogosto uporabljenih stavkov o mnenju o "decih"

moje oko razloči 4 dimenzije zgoraj navedenih, to so; copate, pičke, deci in pederajsi

Obrazložitev:

- copate:

so moški kateri se zaljubijo zelo hitro v vsako žensko z razlogom da niso osamljeni ali pa ne želijo da se veza ne konča. Tako da postanejo vodljivi, s časoma preveč nadležni s svojo prisotnostjo do ženske in na vse kriplje se dokazujejo v vseh pogledih. Izgubijo prijatelje, hobije, osebnost, svoje mnenje.

Copata pa lahko postanejo tudi če želi nasprotni spol imeti nadzor nad njegovim početjem (ljubosumje)

mnenje: nič od tega ni v redu in ni moj stil, kajti še vedno strmim k enakopravnosti in svobodi. praksa je da postanejo obsedeni z to osebo kar privede lahko tudi do možnostjo samomora

- Pičke:

so moški kateri imajo ogromen prazen ego, so skrajno ljubosumni in se najraje spravljajo fizično nad ženskami iz razloga ker pač mati narava jim ni dala intiligence in problemov ne znajo razčistiti.

Zelo veliko govorijo (prazne marne) in malo naredijo, hvalijo se z kvazi dosežki in ne poznajo bontona. Čeprav nisem rasist in nek velik nacionalist ampak takšni vzorci se ponavljajo pri tako imenovanih "čefurjih" in "hribovcih".

mnenje:do tega pride ker tej osebki vidijo žensko kot objekt, inventar, živo bitje (tako kot so to živali) in ne kot osebo homosapiansa r razumom, čustvi in možnostjo razsojanja.

- Deci:

bog ga je opremil z svojo karizmo. Očitna pozitivna energija ga izpopolnjuje šarmom in bontonom. Izredno razširjen spekter tem o katerih se lahko pogovarja. Zna poslušati in ko govori želi biti poslušan. spoštuježensko kot osebo in se ji popolnoma posveti. Dobri ljubimci (tako kot pri drugih to ni potrebno da drži), kateri radi presenečajo in so izredno pozorni. radi imajo drugačne stvari in niso monotoni.

Skrbi za samopodobo n ima svoj stil. Na prvi pogled umirjen. Ponavadi je človek načel, spoštuje življenski codex. Slabosti pri takšnih kvazi najpopolnejših ljudeh je tak da če imajo veliko denarja počasi preide v egoističnega in samega sebe polnega človeka. Je nestanovit kar se tiče družine in vedno mobilen.

Mnenje: ta mešanica antonia banderasa in 007 obstaja in je redko razpoložljiva. to je moj tip moškega in strmim k temu.

- Pederajsi:

Ni nujno da so gey-i, sem seveda spadajo metroseksualci, narcisi in transeksualci.

Verjetno mi ni potrebno razlagati o pedrih in transekualcih.

metroseksualci in narcise pogosto najdemo v kakšnih fitnesih solarijih in oddelkih ličil, kremic itd.

imajo zeloo veliko samopodobo na kateri stalno gradijo. ne rečem da ni primerno biti urejen in dobro zgledati. Govorim seveda o pretiravanju.

Te osebe so izredno arogantne ali nedostopne do nas običajnih nekvazislavnih ljudi. 5000+ slik na svojem Facebooku samo o sebi je premalo. Spekter tem o katerih se da pogovarjati je ozek in plitek.

Mnenje: Če ti videz daje kruh nič ne rečem in spodbujam dejanja. Ne podpiram zažgane od solarija polne vode (v mišicah zaradi steroidov itd) ljudi kateri so nosijo. "nazadnje ostaneš sam, tvoji navidezni prijatelji pa ostanejo v fitnesu"

zaključek:

to je bila neka matrica po kateri na hitro oceniš človeka. Ne sme biti osnova saj vsako bitje je nekaj posebnega in kot pravijo "videz lahko vara". Zato najprej spoznam in potem presojam dokončno...

z vami sem bil Cap. S.





objavil(-a): sedo88 ob 21:56 komentarjev (6) ogledov: 23




sreda, 06. januar 2010

JACK THE WOLFSKIN



Tina je rekla, da je čist nor. Jaz pa njej, da ga poznam. Če ga poznaš, pol pa ni nor. Vsi, ki so meni všeč morajo imeti crazy element... Začelo se je virtualno. Ob štirih zjutraj sva ugotovila, da poznava isti folk in se tudi midva na videz že poznava. Da ne bi ubila kemijo, sva sklenila, da se ne spoznava. Pustil je darilo zame pri punci, ki jo oba poznava. Kar solze so mi tekle, ko sem odprla darilo. Kako me lahko en virtualni tip tako zelo gane? Dobil je novi vzdevek od mene… Postal je Volk.Ne vem zakaj je človek volka predstavil tako negativno? V resnici ni tak. Ana je totalni fan volkov. Ko sem zagledala, knjigo o volkovih, sem jo intuitivno izbrala. Vsebina se me je zelo dotaknila… Zgodba ni izmišljena, ampak resnična. Preplezala sem grmado skal, da bi videla, kaj je za njimi in ko sem stopila na vrh… Sem odkrila brlog z volčjimi mladiči! Še vedno sem stala na vseh štirih in tako sem se jim počasi približevala. Bili so štirje, še zelo majhni, igrali so se. In nekoliko naprej sem opazila volkuljo, zleknjeno na previsni skali. Bila je na straži in zdela se mi je precej stara in zaspana. Bila je neke vrste babica Rita. Takoj sem pomislila, da je samica, saj je bila sama z mladiči. In oni so bili majhna čudovita plišasta skakajoča bitjeca. Igračke, ki jih nisem nikoli imela. Prišli so do mene in mi grizljali roke, tekali so naokoli in mi skakali na hrbet. In tedaj nenadoma je stara volkulja zaznala mojo navzočnost. Dvignila se je in mladiči so stekli v brlog. Zdelo se mi je kot bi jim pravkar rekla:« Le kaj počnete? Spet neumnosti?« Moj vonj ji očitno ni pomenil posebne nevarnosti. Kakor koli se ni pretirano vznemirila. Pa vendar bila je volkulja, a že v letih in se je gibala počasi. Pogledat me je prišla malo bližje, pustila sem ji, da me je povsod ovohala. Glavo, lase, zadnjico. Zdelo se mi je, da je precej zvedava, toda ni bila napadalna. Najbrž je na meni prepoznala vonj po živalih, prej kot vonj po človeku. Morda sem še vedno dišala po Riti in Iti. In takoj zatem je sedla ob mladiče. Opazovala me je, ni se premaknila, dokler se mladiči niso vrnili sami do mene in me suvali s smrčki, da bi se igrala z njimi. Prvi, ki je stopil iz brloga, je bil najpogumnejši. Povlekel me je za hlače, ovohal mojo torbo, od katere se nisem nikoli poslovila. Bila je še vedno dobro zavezana, to je bilo moje edino imetje… In drugi mladiči so mu sledili. V torbi sem imela sir, oziroma nekaj siru podobnega, bilo je suho in skorjasto, rumeno in brez okusa. Prej je imelo okus po lakoti. In mnogo stvari, ki jih je dobro pojesti, je takrat dišalo tako. Zelo redko, razen ob kosu konjskega mesa ali jajcih, sem uživala ob hrani, ki sem jo nakradla. Ko sem kradla, ne vem več kje, sem naletela na kos masla. Na moji poti ga že dolgo ni bilo. Kos sem narezala na manjše rezine, ki naj bi jih imela vsaj še nekaj dni. Volkovom so se zdele precej zanimive in jaz sem jim govorila:« A mojo torbo bi hoteli? Ah, ne,ne! Kajti jaz jo potrebujem, jaz… Razdelili si jo bomo!« In bili so veseli, da so lahko pojedli tistih nekaj drobtinic. Igrali so se, grizljali moja ušesa, nos, roke, skakali so mi na hrbet in se prevračali. Bila sem navdušena, srečna, spet sem našla življenje, ki je bilo takšno kakršno bi moralo biti. Življenje v popolnem zlitju z živalmi. Rada sem jih gledala, kako so se svobodno izražali. Kajti živali se izražajo. S seboj nosijo posebno držo, imajo čisto poseben način hoje, njihov pogled pa je prav tako izrazit kot človeški obraz.Brezpogojna ljubezen do volkov, ki sem jo čutila, in to se ni spremenilo do danes, me je obvarovala. Če bi me bilo takrat strah ali če bi hotela zbežati, bi to zaznali. Volkovi znajo začutiti napadalnost in strah. Prepoznajo željo po begu. In prav to povzroči napad.( Preživela z volkovi, Misha Defonseca)Letošnji prazniki so minili v duhu psa. Smejali smo se en cel dan, ker je v kuhinji nekaj lajalo na vsake toliko. Kaj zaboga je to? Mami je dobila sms s smrečico, ki je napolnila cel pomnilnik telefona. Ta zna včasih tudi lajati,ha,ha.







objavil(-a): mačka7 ob 15:59 komentarjev (2) ogledov: 22




sreda, 06. januar 2010

LUDI LJUDI



Upam, da nisem edina, ki ne mara razprodaj. Ne maram množice podivjanih kupcev in neskončne vrste pred blagajnami. Kot bi bilo kaj zastonj…Včeraj sem imela 4 ure samo zase in sem naredila izjemo. Šefica piše zanimive urnike… Šla sem v shopping. Sem kupila kavbojke, 2 nedrčka in parfum v 20 minutah. Moj nov hobi so hitri nakupi. Veste, da cene pred razprodajami gredo gor in potem jih znižajo, da kupci »prišparamo«? Včasih te za tvoj denar še pošteno nategnejo…



objavil(-a): mačka7 ob 15:08 komentarjev (1) ogledov: 28




sreda, 06. januar 2010

MAYBE BABY





»Sem jaz tebi všeč?« On:«Mogoče.« In se zasmeji. Love is. There is no maybe, baby.





objavil(-a): mačka7 ob 14:31 komentarjev (0) ogledov: 29




sreda, 06. januar 2010

moško mnenje/ zakaj brati bloge na diva.si



Pozdravljene dame oziroma dive.

Zakaj ravno napisati blog na strani katera naj bi bila namenjena ženski populaciji?

Odgovor: zakaj pa ne.

Nevljudno, bi bilo da se nebi predstavil tako da vsaj okvirno veste.

Po imenu Žiga, resnica je tudi da so zadnje številke mojega uporabniškega imena letnice rojstva.

Razčistimo da sem pravilno usmerjen in lahko trdim da imam za sebe urejena stališča in mnenja o tem ali onem.

Blogi na tej internetni strani so nekakšna pandorina skrinjica ženskega razmišljanja, kjer se damam razpletejo misli in se ubesedijo na digitalni papir. Resnice, težave ali izkušnje iz prve roke z svežimi občutki.

Vse drugačne, unikatne zgodbe so paša za tretjega opazovalca. nekatere zgodbe je potrebno prebrati dvakrat da bi probal razumeti globoke interne misli.

Vsak blog za seboj nosi neko odzadje pisateljice katero razkriva njen karakter, značaj, želje idt.

Kaj hudiča to pomaga moškemu?

ena od mojih življenskih misli je "če o zadevi nimaš pojma, potem drži gobec"

to pomeni da če želim komu pomagati (unisex), dati nasvet (kar se dogaja čedalje pogosteje), svoje mneje. Potem če se nisem pozanimal o stvari raje o tem ne bom diskutiral.

Ker pa je želja po neki razgledanosti logična in če želiš postati dober človek se moraš naučiti poslušati in razumeti stvari.

Moja želja je pisati bloge o reakcijah, obnašanju moških (zakaj so nekateri kreteni, kako razmišljajo copate, obnašanje metroseksualcev...) kakor vidijo moje oči.

Že od nekdaj razmišljam drugače in svet sprejemam skozi svoje oči (kar bo razvidno iz blogov) takšnega kakor jaz mislim da je.

nasnidenje cap.S.





objavil(-a): sedo88 ob 00:20 komentarjev (16) ogledov: 27




torek, 05. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 2



Drugi dan preobrazbe se je začel tako, da sem se zbudila s skoraj 40° vročine. Priklenjena sem bila na posteljo do prej, dokler mi cimra ni prinesla tablet. Popila sem Lekadol + C (prijazedn do želodca, prijazen do srca, vitamina C velikooooo imaaaa Smile ) in morm rečt, da se že počutim malo bolje... Sem se že zašvicala ful. Smile Dobra stran tega, da sem tok zbolela je to, da bom sigurno izgubila kak kilogramček ali dva, ker niti ni tako slabo. Smile

Poleg tega pa bom te dni deležna vse možne pozornosti, kar je super Smile Smile Smile

Zdej pa hop nazaj v posteljo!





objavil(-a): missyBee ob 14:17 komentarjev (2) ogledov: 25




ponedeljek, 04. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 1





Kot se za novo leto spodobi, je tudi letos padla zaobljuba, da je treba shujšat. Zaobljuba z ogromno resnosti! Smile NOT! Smile

Če bi naju, no bodimo realni, če bi MENE danes kdo vidu, po vseh izrečenih trditvah včeraj, bi rekel da se mal norčujem iz celotnega načrta. Cela navdušena nad današnjim dnevom, ko se začne preobrazba v lepotico s popolno postavo in popolnimi merami, sem zaplavala v totalno zgrešeno smer. Pred službo sem spila kavico. Za zajtrk nisem nič jedla, potem pa me v službi zagrabi taka lakota in si prvoščim ogromen sendvič-same nezdrave stvari! Pojem še dve sirovi štručki in na koncu še večerja-biftek... mmm... njami... Da pa to še ni vse, sva pojedli še pol vrečke čipsa. Še dobro, da je bila samo polovica vrečke, ker sem prepričana, da bi zmazale celo, če bi bila polna.

Tudi sprehoda ni bilo, kot je bilo dogovorjeno dan prej. Pa bi pasalo, glede na to da zunaj naletava snegec. Ampak... Smile

Upam, da bo jutri boljši in uspešnejši dan za začetek hujšanja-res sem ga potrebna! Smile

Pa lahko noč Smile





objavil(-a): missyBee ob 21:44 komentarjev (0) ogledov: 29




nedelja, 03. januar 2010

SILVESTERSKI POLJUB





" Prazniki so minili prehitro" je rekla bejbi.

Se strinjam. Imeli sva se tako lepo, pa čeprav sva bili doma. Poležavanje, gledanje filmov, cartanje... Ne bi se mogla naveličat tega. Sploh njenih objemov. Tako je sladka.

Nato je prišel silvesterski večer. Noro dobra večerja made by me Smile Povabili sva še prijateljico in njenega fanta. Ura je odbila polnoč in sledil je dolg, strasten slivesterski poljub. Skozi okno sva ob pitju noro dobrega koktajla made by her, gledali številne ognjemete nad Ljubljano. Po prijetnem večeru sva popadali v posteljo. Objela sem jo in jo poljubila. Rekla sem ji, da jo noro ljubim. Tudi ona mene. Vem. Čutim. Vidim jo.

Danes, ko sem se vrnila v Ljubljano se je oglasila do mene. Naneslo je na temo, da bi se poleti skupaj preselili. Sama ideja o tem je fenomenalna. Res želim, da nama to uspe, saj niti ne morem več spati sama oziroma ne znam spati sama brez nje ob meni. Ne znam biti sama. Preveč stvari naju povezuje, da bi lahko bili sami.

Po vsem tem času... Ok, res je "samo" dva meseca od katastrofe... Po vsem tem času imam občutek, da sva še bolj navezani druga na drugo. Osebno še bolj cenim to zvezo, ki jo imam. Takšen feedback kot da dobivam zdaj iz njene strani, ga prej nisem. Veliko bolj je pozorna do mene, lažje in boljše izraža svoja čustva. To mi ogromno pomeni! Upam samo še to, da se to ne bo spremenilo, ker je enostavno čudovito.

Ljubim te





objavil(-a): missyBee ob 23:49 komentarjev (0) ogledov: 21




nedelja, 03. januar 2010

2o1o





Leto, ki je za mano je vse prej kot cvetoče.

Imela sem več padcev kot vzponov. Finančnih sredstev je primanjkovalo na vsakem koraku, osebno sem bila nad sabo zelo nezadovoljna in razočarana, ves čas sem imela občutek kot da stojim na mestu in se nikamor ne premaknem. Potem je tle še moja zveza, ki jo sedaj še bolj cenim, saj je skoraj razpadla.

Vam divicam želim uspešno, zadovoljno, zabavno, polno ljubezni in izzivov novo leto.

Zase pa v tem letu 2o1o želim le to, da postanem boljši človek. Želim pregnati vse temne oblake iz mojega življenja in pogumno sprejeti vse kar se mi bo ponudilo.





objavil(-a): missyBee ob 21:20 komentarjev (1) ogledov: 19




nedelja, 03. januar 2010

Ni lahko



Sama sem na tem svetu.brez poštenih prijateljic.čez celo moje šolanje sem imela res dobre prijateljice.vsaj tako sem mislila,ko so rabile pomoč sem jim prva pomagala koliko je bilo v moji moči.ko pa sem jaz rabila njihovo pomoč pa so mi obrnile hrbet in me zelo prizadele.celo govorile grde stvari o meni mojemu fantu,hvala bogu da je bil tak pameten da jim ni verjel!sedaj me kličejo in pišejo a se ne bom tako nizko spustila,saj nikoli ne veš.če katera to bere ji ponujam svoje prijatelstvo..sem iz mb*petra



objavil(-a): Mimia ob 11:48 komentarjev (3) ogledov: 17




nedelja, 03. januar 2010

I'm back



Evo me.. Spet nazaj. Razlog? Nimam komu tarnat o tem kak sm boga in oh in sploh, pa sm pršla nazaj na Divo, ki me je vedno sprejela z odprtimi rokami.. Smile

Ka me muči? Moj dragi.. tle je cela štorija za tem.. Včasih mi ni nč jasno. Na kratko (upam da se bo dalo..): Skupi sma že eno leto. On je star 27, jz 21. Oba živima v istem domu, tak da kar se tega tiče sma dost skupi.. Rečmo.. Problemi?

1. noben od familije, ne moje ne njegove še ne ve za to zvezo. Zakaj? Ker je moj dragi reku: Pejma počas.. Pa sma šla.. en mesec, suuuuper.. Dva mesca.. Še zmer ok, za vse je čas.. In pol je iz tega da grema počas, ratal to, da sma že eno leto par pa noben ne ve.. Razlog? Ker... PAZI TO!! (Me razkuri vsakič ko se spomnem..) Ker je v prejšnji zvezi (4 leta) že po enem letu živel s tisti pupo, in zdej noče delat napak k jih je delu v prejšnji zvezi.. Moj pogled - prestrašen do amena in ni fer do mene, da hoče "popravit" napake iz prejšnje zveze v najini zvezi. JZ NISEM ONA IN Mi2 NISMA ONADVA!! kak mi gre to na živce.. Včasih se počutim k da sma par sam v domu, drugje pa ne obstajama.. Ker se boji. Sad

2. Domsko življenje.. Kak faaaaaaaaaaaaaajn.. Niti ne Sad Težko si sam. Ko sma, je itak vmes seks, ker če bi se pa jz rada enkrat sam pogovarjala, je pa zihr neki narobe.. ?? Ko pridem "na obisk" k njemu je itak VEDNO polna soba folka.. Če bi pršla jz al pa soseda bi bil tak isti kurac. Aja, al pa ta fora.. Cel večer polna soba folka, k se itak noben ne sprav nikamor, in pol ka dobim k hočem bit eno uro SAMA z njim? Ja pa lubica.. Sej sma bla cel večer skupi.. PROSIM?!?!? Cel večer sm sedela v sobi in se počutla tak samoumevno da glava peče, pol sma bla pa cel večer skupi..

Zdej ne vem al jz pretiravam al je to normaln.. ? Ne me narobe razumet, mam ga ful rada, sam take malenkosti me pa ful motijo..

Upam da dobim kak feedback.. Da vem kdo si more pošlihtat v glavi Smile)

Be Bad Smile





objavil(-a): Micena ob 00:50 komentarjev (2) ogledov: 9




sobota, 02. januar 2010

Vsem parfumarjem na Divi





Kako bi se vam zdelo, da naročim za 500 EUR parfumov v vaši spletni trgovini, paket prevzamem, plačam pa ga nikoli ne. Kraja? Ustreza definiciji.

Ravno tako definiciji kraje ustreza vaše početje - nedovoljeno oglaševanje na Divinem forumu, torej kraja oglasnega prostora - naše storitve. To vneto počnete in to kljub temu, da vas moderatorke neprestano opozarjajo.

V pogojih in pravilih za uporabo Divinega foruma zelo jasno piše, da bo vsak, ki bo na portalu oglaševal svoje izdelke ali storitve, dobil za to oglaševanje račun in verjemite, da bomo poskrbeli tudi za to, da ga boste plačali.

Diva.si se financira izključno iz oglaševalskih prihodkov, zato upam, da boste premislili o svojih dejanjih in začeli poslovati pošteno. Začnete lahko tukaj: http://www.diva.si/ostalo.php?stran=oglasevanje





objavil(-a): megafotr ob 20:26 komentarjev (2) ogledov: 27




sobota, 02. januar 2010

2010 poljubčkov!





Drage moje najdražje!
Ker nimam keša za jumbo plakat, sem pomislila, da bo Divin blog tudi dobra alternativa? Razz Mr. Green
Naj vam pošljem pošiljko najlepših želja. Objem Da bi uresničile zadane cilje, da vas useka amorjeva puščica, magari še 1x, če vas je že Mr. Green , da bi blo dnarja ko toče in veselja vsak dan! Very Happy

Spešl poljubčki in objemčki pa za moje lubice: Razz

Tuilie, Kajira, Lilu, Gaja, pretty, Killyka, Brižit, Holly, barby84, Dancy, lanaa, Bjondika, Lizzy, dasa11, Cath, drama!
In še: Slay, Mashika, Lani, Jorja, Poppy, Hrček, Šestka, Glam, 1_girl, Tofsy, Štunfi, Hruška

Objem Objem Objem

Teta Luly ma vas rada! Razz





objavil(-a): Talulah ob 19:36 komentarjev (3) ogledov: 23




sobota, 02. januar 2010

...ma mi vsi smo eni mali... MAGNETKI ...




... in se privlačimo ... ... eni z mičkeno večjo močjo, drugi pej bodo to moč še uštimali, da bo zacvetela do neba in še čez ... ... no, ja ... eni magnetki zaupamo vase ... drugi pej to še bodo ko se jim bo pač zluštalo ...... in v tej čudoviti čarovniji medsebojnega magnetizma si u svoji bučki ali pri srčku zmišljujemo želje, ki si jih želimo uresničiti ...

... sam naše bučke in naši srčki so nagajivci ... u naši bučki in srčku zrasejo tudi take želje za katere so nam drugi ucepli, da jeh niti ne smemo imeti ... kaj šele uresničiti ... ki če jih samo omenimo, smo v njihovih učkah prau eni ... (hm, cenzura) ... ampak ... to je problem njihovih učk ... saj mi smo magnetki z željami ... in želje ... hihi, ja, tudi take ... živijo v nas .... pa če hočemo ali nočemo ... in za nekatere med njimi z vsem srčkom poskrbimo, da tudi eksplodirajo na plano ... in se uresničijo ... in nam na lička narišejo tisti smehec sreče, ki si ga zaslužimo vsi ... saj smo ja magnetki z bučko in srčkom ... in kaj bi magnetki v življenju brez privlačne domišljije ... in brez reallitya v katerem se počutimo dobro ...

... ben, danes je konec mojega dopustka ... takega, čisto pohajaško-toplo-nasmejano-mičkeno divjaško-lenobno-hecnega v katerem sem spoznala kar nekaj novih nasmejenih in privlačnih magnetkov in magnetkic ... in ki sem ga zaključila čisto PINGASTO ... s prijetnim šibanjem po naravi Rakovega Škocjana ... odkrivanju nove avtoceste čez Rebrnice in kasneje v fotkanju divjaških Relly autiću sredi Ajdovščine ... ben ... danes se bom kot priden magnetek igrala gospodinjico in ... likala ... kuhala ... in palačinke pekla ... in ... razmišljala ... in si vzela čas za uresničevanje prihodnosti ... jej, sej nisem še povedala ... ampak ... na svojo TABLO ŽELJA , ki jih bom uresničila sem zapisala in nalepla TRI NOVE ŽELJE ... take, čisto pozitivne in čisto srčne ... dve z mnogo truda povsem dosegljivi ... in eno tako, za katero pojma nimam, kako se bo uresničila ... sam vem in zaupam vesolju in vsem magnetkom tega sveta, da se bo do letošnjega silvestrovega brez mojega truda uresničila ... saj sem ja magnetek ... tisti tapravi ... ... ki bo zdej veliko cajta porabu za ... reallity ...

(tekst je napisala oseba Pingec iz Izole)ne morem ga pustit da leži nekje osamljen..ker je res maksimalno pozitiven...

...tudi tebi,ki to bereš, želim da bi bil maksimalno privlačen magnetek...





objavil(-a): PUBA ob 11:48 komentarjev (0) ogledov: 22




petek, 01. januar 2010

..pobegla kokoš..



...išče se ...a jo je kdo videl...



objavil(-a): PUBA ob 21:04 komentarjev (0) ogledov: 14




četrtek, 31. december 2009

...opozorilo...



Opozorilo na kartonu za puzzle zemljevida EU.

"Ni priporočljivo za otroke mlajše od treh let,ker bi lahko pogoltnili Slovenijo."





objavil(-a): PUBA ob 18:15 komentarjev (0) ogledov: 20




četrtek, 31. december 2009

Ker ljubim pisanje...





Ravnokar Sem prebrala knjigo Čarovnica iz Portobella. Paulo Coelho. Njegove knjige so pravi sprehod po potovanju optimizma in idealističnega duha. Njegove knjige stalno privedejo človeka do ekstaze in ga odmaknejo od realnosti, ki se je z leti začnemo še kako dobro zavedati. Potem pa z navdušenjem zbežimo malo pogledati v svet popolnosti in zapolnitve. Svet Paula Coelha, ki nas ubogati z zamaknjenostjo. Sama imam dovolj realen pogled na življenja. Globji, a realen. Takšni smo ljudje. Zapleteni. Pravzaprav so dnevi in dogodki odraščanja takšni kot knjiga. Če knjigo prebereš danes in potem še enkrat čez kakšni dve leti, jo boš bral drugače. Pretekle izkušnje nas izoblikujejo v unikatne osebe. Zaradi izkušenj si spreminjamo mnenja. Brez njih ne bi bili to kar smo danes. Pravzaprav smo mi že od nekdaj mi. Naše središče osebnosti je stalno že od nekdaj. Samo tiste drobne malenkosti se spreminjajo zaradi izkušenj, razvitejše pameti. Če v življenju ne bi doživela vseh bolečin, nihanj in čustev, ki sem jih, bi danes predstavljala lik prazne in neizoblikovane osebe. Napisane vrstice bi bile prikrajšane čutnega čara izpovedi. Idej. Misli. Mojega jaza. Hrepenenja nas bogatijo. Ogromno sem se naučila o družinskih vlogah. Ogromno brala o tem, da sem se lahko spopadala s situacijo. Razširila sem si obzorja in si nabrala novega znanja za 10 let naprej. Koliko odzadja se skriva v vlogi ljubice in v vlogi družin. Oh, kako težko si je predstavljati to vlogo, če nisi bil sam postavljen vanjo. Pravzaprav je vsak svet veliko enostavnejši iz opazovalnega kota, kot pa takrat, ko sami vstopimo vanj. Ko nekaj izkusimo na lastni koži, se nam zadeve približajo in zapičijo globoko v srce. Danes me pogled na družine skoraj ne zmrazi več. Kako dolgo sem potrebovala, da sem se znebila tega motnega in srhljivega občutka. Ja, vsekakor je vloga zaljubljene ljubice najtežja naloga, ki mi jo je podelilo življenje. Najpopolnejši vzdihljaji se prelivajo v najgnusnejše in najbolj boleče kremplje. Zaprtost v zlato ječo. Tipično obnašanje v taki situaciji? En dan srečno, drug dan nesrečno. Na nek način me bo zaznamovala za vse čase. Ali pa sem si jo izbrala sama. Izklesala mi je trdno kožo, močan, odločen, samozavesten in načelen karakter. Zase vem, da včasih svojo miselnost zaviram, da ne bi človeka potlačila s tem in mu pohodila samozavest. Rada imam pametnejše od sebe. Takšne, s katerimi lahko odprto izrazim svoje dojemanje. Predstavlja mi izziv, kadar se lahko postavim na nivo izredno inteligentnega petdesetletnika.

Danes sem zopet oblečena v plašč različnih obrazov. Osebnostna nasprotja. Večplastnost. Najraje bi izrazila vse naenkrat. A se učim živeti z njimi in jih povezovati v smiselno in praktično celoto! In ponosna sem, da me pokriva obleka vsestranskosti! Sedaj vem, da so to prednosti življenja. Utrujajoče včasih, niso za strahopetce, ampak vseeno prednosti!

Največji point pisanja blogov je ravno v tem, da toliko vemo en o drugem, po drugi strani pa se ne poznamo v živo. Zaradi globoke intime bi se v živo najverjetneje pogreznili v zemljo od vseh skrivnosti, ki jih odkrivamo tukaj. Od sramu. Tukaj si razkrivamo najintimnejše stvari, po drugi strani pa se v živo ne poznamo. Ravno to je fascinantno. Anonimne izpovedi.

Zakaj smo včasih zmedeni? Zaradi prenasičenosti z informacijami. Vsi, ki radi pišemo in radi razmišljamo, smo tu in tam zmedeni. Težko razumljivi. Tudi sami sebi zapleteni. Tu in tam samotarsko zadirčni. Ljudje bi morali zraven nas preživeti ogromno časa, da bi nas vsaj približno spoznali, da bi se vsaj malo okužili z našim vesoljem. Nekako sem ugotovila, da bo res držala njegova izjava, da se najde nekaj ljudi z dobrim in razvitim dojemanjem in da gredo vsi ljudje večkrat skozi zmedene faze življenja, skozi napor samega sebe, pa čeprav se tega ne zavedajo tako dobro, pa čeprav jim besedno izražanje ne leži najbolje. Slabo razvita besedna inteligenca bi se temu reklo. To ne pomeni, da so prazne osebe. Tako ali tako se nikoli popolnoma ne spoznamo. Za vedno ostaja nekaj procentov zakritega, nezavednega. In ravno s pisanjem pokažemo sebe, včasih pa si ljudje to pisanje interpretirajo popolnoma po svoje. Včasih je pisanje samo izbruh nakopičenih čustev ali pa razkritje trenutnega razpoloženja, ki ga je včasih prekleto težko obrazložiti in pokazati v živo, včasih pa lahko preko branja blogov zelo dobro spoznamo človekovo stalno osebnost. Najprej sploh potrebujemo analizirati občutke, šele nato jih zmoremo obrazložiti človeku. S pisanjem pokažemo sebe, včasih pa si ljudje to pisanje interpretirajo popolnoma po svoje. V pisanju ni tona, ni kretenj, ni bralčevih podvprašanj, ni pogledov in ni telesnih gibov. Bralec si pisanje lahko razlaga s svojim pogledom. Tako kot sam želi. Tako kot ga dojema on. In lahko ga interpretira drugače kot pisatelj. Nekateri pa se znajo približati pisateljevemu namenu. Čuti pa se izlitje duše. Pisanje je lahko izvor notranjih kvalitet ali pa brezveznega blebetanja, ki ga povzročijo močna, trenutna čustva . Tukaj se nam pa res ni potrebno zadrževati, tudi, če nismo zmožni uporabiti pravih in premišljenih besed. Ponavadi v pogovorih uporabljam jasne, premišljene, direktne in enostavno dojemljive besede(razen kadar se pretirano zafilozofiram, ali pa razjezim, takrat me človek ne potegne več ven), da sogovorniku nazorno približam in prikažem svoje mnenje. No, odvisno s kom se pogovarjam in kako začutim sogovrnikovo dojemljivost. Včasih je pač bolje modro molčati. Pri pisanju pa vse zavore in vsa prilagajanja izpuhtijo. Vesolje pisanja obsega ogromno različnih resnic. To mi je všeč. V pisanju je vse širokomiselno in dolgovezno opisano. Svoje opazovanje pri pisanju zafilozofiram s svojo globjo, nepovršinsko dojemljivostjo. Obstajajo drugačni, posebni ljudje, ki vidijo in vedo več od povprečnežev in vse to je stvaren pogled. Ne sanjski. Ne domišljijski. Ampak realen in globok. Življenje je kaj več, kot pa skupek sivine, da zjutraj vstanemo in se slepo, povprečno odpravimo v službo, dnevu naproti, zvečer pa zaspimo od utrujenosti dolgočasja, nesmisla. Kaj je bistvo tega zapisa? Širiti svoja in tuja obzorja. Pa srečno novo leto Vam želim! No, sebi pa želim predsem manj razočaranj na vseh področjih in veliko novih, bistrih, pozitivnih pogledov.





objavil(-a): Inča ob 00:53 komentarjev (1) ogledov: 27




sreda, 30. december 2009

...recept za 2010...



recept za prihajajoče leto

Vzemi 12 mesecev,prav skrbno jih očisti zagrenjenosti,strahu,laži in slabih dni. Vsak mesec razdeli na 30 ali 31 dni, tako, da bo zaloga zadoščala natanko za eno leto. Potem pripravi vsak dan posebej iz enega dela, delo in iz dveh delov veselje. Dodaj tri zvrhane žlice optimizma, čajno žličko potrpežljivosti in zrnce razumevanja. Nato dodobra prelij vso maso z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi s šopkom majhnih pozornosti in jo vsak dan postrezi z nasmeškom, kjerkoli že boš.

Iskrenih nasmehov, toplih objemov, prijaznih besed, vedrih pogledov, zdravja, sreče, veselja, ter novih prijateljstev do rojstva naslednjega leta 2011 vam želi Puba.





objavil(-a): PUBA ob 21:06 komentarjev (1) ogledov: 33




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani