Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

torek, 15. december 2009

unbelivable



Ne morem verjeti, da si res zmožen biti tako krut. Že tako mi je dovolj hudo, vendar ne - ti nisi srečen, če me ne potreš še bolj, zabiješ še bolj proti tlem, me potisneš še bližje depresiji. Kaj za vraga ti ni jasno?! Ti si tista oseba na katero bi se morala zanesti, tisti ki bi moral stati meni ob strani in me podpirati ne glede na vse! Ne pa da skrbiš samo za svojo egoistično rit, vsi ostali pa pridemo na vrsto samo kadar tebi tako zapaše!

Ne razumem zakaj si tak. Enostavno ne morem dojeti, da si lahko tako egocentričen. Da mi rečeš, da ti nisi za cmere in da naj si najdem nekoga drugega s komer bom lahko jokala, kadar mi je hudo, je najhujša stvar kar si mi jih rekel do sedaj. Zakaj ne moreš enostavno biti tam ko te potrebujem? Zakaj me ne moreš zvečer stisniti k sebi in zaspati? Zakaj ne moreš mi skuhati čaj ali pa pač samo sedeti ob meni, kadar me boli, kadar mi je hudo? Zakaj vedno siliš v sex, zakaj so pomembne samo tvoje potrebe? Prijatelji so mi v večjo uteho kot ti - narobe svet, se ti ne zdi? Oni nikoli ne vpijejo nad mano, če se zjokam, nikoli me ne očitajo da sem cmera, nikoli mi še niso rekli, da ga moram pozabiti po samo enem mescu. Zakaj ne razumeš, da ne morem kar pozabiti, da ga ni več med nami? Bil je del mojega življenja 21 let!

Zakaj se mi ne moreš opravčiti? Zakaj vedno pričakuješ, da bo poljubček in pa "Ljubica, rad te imam" vse popravilo? Dojemi že, da v zvezi sta vedno dva, ne pa ti in pač nekdo, ki mora skrbeti zate! Dovolj imam tega, da sem vedno na drugem mestu, dovolj imam tega da se moram kregati s tabo zaradi samoumevnih stvari in predvsem imam dovolj tega, da nisi zmožen pokazati niti kančka čustev! Pogoltnila sem, da te ni bilo na pogreb, pogoltnila sem marsikaj, ampak tega pa ne bom! Da mi rečeš, naj si najdem nekoga drugega s komer se bom lahko cmerila in prebolevala smrt dedka, tega ti pa nikoli ne oprostim!!!





objavil(-a): Lizzy ob 19:38 komentarjev (15) ogledov: 20




torek, 15. december 2009

odvisna...



res je.in že kr neki časa.sploh ne morm nehat.sm že poskusla pa je blo bolš tko ene 3 mesce.ampak potem me pa spet povleče nazaj.namreč odvisna sm od prebiranja horoskopov Surprised .sam da zdej je mal bolš no,ker ne preberem več čist vsakega,ampak mam tak 2 določena medija za ktera dva lahko rečem da kr približno zadanejo kar napišejo.

še predober se zavedam da ne more vse kar piše tam držat za vse ljudi k so isto po horoskopu kot js.

mi je pa ljubši kitajski horoskop.letos je "moje" leto.leto bivola.najhujše leto kar je možno.tok slabih stvari k se je pa letos zgodil...zato tud komi čakam da ga bo čimprej konec.

nevem kak se naj odvadim te razvade oziroma to je zdej že res kr odvisnost.bi se pa rada,ker zadne čase v vseh horoskpih pišejo same lepe stvari ki se dejansko navezujejo na določeno stanje s tem da tam piše da se bo vse uredilo,js pa vem da se ne bo ker je dost očitno.in potem sledi na koncu dneva razočaranje,zato ker je tam tak pa tak pisal...uresničl se ni pa nič....AMPAK navezoval se je pa resnično na to kar se zdej dogaja...

aaahhhh,včasih znam bit prav naporna Wink





objavil(-a): žasminn ob 10:43 komentarjev (3) ogledov: 23




ponedeljek, 14. december 2009

Ali pa če ne...



Song.

Sem že omenila, da reees ni fino, da te skrbi še kdo poleg sebe. Ja, res, ne maram navezovanja, prakticiram ga vedno. Logika, kaj pa :S

Ker pač ni dost da mam zadnje čase spet drago psiho na udaru, morm se sekirat še za miljon zadev :S Dejansko mi gre na jok. pa joka ne maram, to je psiho in skeri. :S

samo zdejle bi se zjokala, tko čist mal, da bi se boljš počutla.

Hug?





objavil(-a): tamejhnaT ob 22:06 komentarjev (0) ogledov: 18




ponedeljek, 14. december 2009

Erotični sejem v Celju 2009





Izjemno zabaven vikend. Kelnarjenje na erotičnem sejmu. Iz šanka smo imeli pregleden razgled na oder dogajanja. Vstop v nori svet človeških skrajnosti. Prvi dan sem se po dvorani sprehajala sramežljivo, drugi dan sem sramežljivost pospravila v navado. Svet, kjer se pokopljejo vsi človeški tabuji. Svet, kjer se povsem povprečni ljudje spremenijo v drugačne. Kjer se spolna enostavnost potopi pod vodo. Svet, kjer vse zaplava v skrajnostno vesolje. Všeč mi je bila ta odprtost, širokost. Zelo estetski šovi, ženske in vzdušje samo. Adrenalin se sprošča do onemoglosti. Zmes različnih ljudi. Nasmejanost, živahnost in obnoreli hormoni se raztezajo na vse strani. Evforija moških, ki se navdušujejo nad igračkanjem kot mali otroci. Moškim se raztezajo kavbojke v mednožju, ženske postajajo mokre. Sicer malo bolj zadržane, diskretne, a jih vseeno ob pogledu na elegantno erotiko oblije perverznost. Seveda se opazi razlika med moškimi, ki pridejo v spremstvu spremljevalke in tistimi, ki pridejo brez. Prihodi raznoraznih umetnikov, ki iz seksualnih prizorov dobivajo navdih. Fotografi tekajo za žensko goloto in se trudijo poslikat vsak kanček njihovega telesa. Tega ne vidiš vsak dan. Toliko razkritega, izklesanega telesa. Tu in tam se pojavi kakšen prijatelj, ki mi strogo zabiča, da njegova ženska ne sme vedeti kje se on trenutno nahaja. Ogromno zaljubljenih parov. Mladih, starih. Nekaj gruč ženskih prijateljic, ki jih oznanja firbec, da odkrijejo vse kar spada v onkraj sveta. Nekaj poparčkanih ljudi slabšega izgleda, ki se zadržujejo v odzadju. S pogledom lahko najdeš tudi zdolgočasene poročence, ki si želijo popestriti domače spolno življenje. Tukaj najdejo odgovore. Tukaj je pravo mesto. Pa Slovenci le nismo tako zadržani in konzervativni, glede na veliko število udeležencev. Mladostniki, ki se sramežljivo sprehajajo skozi cesto pornografnskih umetnin. Staršem se verjetno še sanja ne, kje se nahajajo njihovi otroci, ki so dopolnili komaj 18 let. Uglajeni gospodje v oblekah, ki razumejo ustvarjalnost tega sejma in jih doma najverjetneje čakajo skrbne žene. Slinasti samotarji, za katere sklepam, da niso spolno občevali že kakšno leto. Spolnem se nekega prizora, ki resnično odvrne od seksa. Starejša, obilna ženska v prijemu mlade lepotice. Ljudje so se norčavo smejali, v sebi pa mogoče nosijo to skrivno fantazijo. Tam ženske dobijo ideje, kako zadovoljiti moškega, po drugi strani pa jim iz pogleda sije ljubosumje in manjvrednosti kompleks ob vseh teh golih, privlačnih, plesno nadarjenih lepoticah. Vedo, da jim niso kos. Vedo, da moškemu trenutno stoji tič zaradi pohotne okolice, o kateri naskrivaj sanja, da bi jo uresničil zares. To zna boleti, ko nekoga ljubiš. Rastavljalci so imeli nekaj zanimivih izdelkov. Najbolj odvratno območje zame je bilo vsekakor tam, kjer so imele mesto prostitutke. Predstavitev nočnega kluba Red Heart. Mrtvo so ležale na rdečih sedežih in pozirale. Promocija svojega dela. Spominjale so na obupane pocestnice, ki so prisiljene v ujetost tega biznisa. Ena izmed njih je bila črnka. Skratka, sprehod mimo tistega štanta je bil zame zares srhljiv. Tam sem se odpeljala v svojo zamišljenost. Tam se mi je zabavnost ob vseh dogodkih sesula na koščke. Skratka, če pogledam celoto, sem zelo uživala v opazovanju in doživljanju tega prostora. Nekaj nastopajočih je bilo izredno dobrih in okusnih, nekaj prizorov pa zelo cenenih, odvratnih in nedoživetih. Najbolj so me prevzele evropsko znane striptizete, ki so svoje delo izpeljale zares vrhunsko in pomešano z umetnostjo (npr. Tara White). Naša La Toya jim ne seže niti do kolen. Njen nastop je bil dotalno nezanimiv in brezvezen. Ravno tako kot je brezvezna ona sama. Ogledalo njene brezizrazne, neumne in prazne osebnosti. Neprivlačno. Drugače pa, takšni obiski ti obrnejo možgane. Priznam. After parti pa je naredil svoje. To je izgledalo nekako takole. Na vsakem vogalu ali pa kar po sredini se vzburjajo pari tako ali drugače, na odru se odvija seks v živo, vse okoli in okoli pa spominja na seks. Skratka, vse te ponografske dive morajo imeti zelo dobro sposobnost igranja. Zelo močno samozavest, sproščenost, da lahko nastopajo pred gručo tolikih ljudi in vzpostavijo napeto vzdušje. Imajo pa neko mejo. Tudi ko pripeljejo na oder prostovoljca. Tudi tukaj ni dovolj lepo telo. Te ženske, ki so predstavljale svoje nastope imajo tudi zelo močno karizmo. Sposobne ženske pri svojem delu. No, vsaj nekatere. Nekaj izmed njih zelo olikanih, inteligentnih in izobraženih. Spomnim se tako imenovane Dark Angel, ki je svoj fenomenalen nastop obarvala temačno, rokersko, z glasbo skupine Linking Park in strupene rdečelaske Lynde P. Ona mislim, da je samo pozirala. Svetovna, divja in zelo osebnostna ženska. Nekaj prizorov je bilo samo razgaljenih, nekaj plesnih, nekaj pa v pravi hard core varijanti. Domov sem prišla podivjana in zrajcana tudi jaz. V meni se je po dolgem času zopet prebudila divja, energična in pohotna plat. Ampak domišljijski svet rajcanja je nekaj, realnost pa druga. Vsi zmedeni obiskovalci, prosim, da se danes priklopite nazaj ne delovne vsakdanjike! Ženske smo še vedno subjekt in ne objekt poželenja!Smile





objavil(-a): Inča ob 18:29 komentarjev (6) ogledov: 52




ponedeljek, 14. december 2009

Zima zima bela





Čas: 5.50

Budilka na mobitelu zazvoni, treba se je zbudit, se skobacat iz tople postelje, se zbrihtat, zrihtat, oblečt...

Čez 20min stopam iz hiše in (v šali) rečm lubiju, ki je bil za mano: "Uuuu, sneeeeeg". Pridem na dvorišče in vidim, da res (rahlo) sneži. OK, ful dobr, sej je pa ja veseli december in zravn spada tudi sneg.

Dragega odložim in se odpravim proti domu. Tisto, kar je bilo prej (rahlo) sneženje, je zdaj že skor snežni metež in mi že (rahlo) najeda živce.

Čas: okrog 7h

Še vedno se po zasneženi cesti prebijam domov. Kje so zdaj tisti možje, ki so kao ob tem času v letu (in ob vremenskih napovedih, da bo snežilo) vedno v pripravljenosti? Ki bi morali posipati ceste? Jih ni. Pika. Vozim 30 na uro pa me vseeno zanaša k pr norcih. OK, gremo počasnej, jupi.

Čas: cca. 7.25

Končno doma jeeeeeeeeeeej. Skuham si kapučino in gledam skozi okno kako sneži. Pa sej ni tok slabo, prav lepo zgleda tkole, ko si doma, na toplem. Je kr prijetno. Sam da meni ni treba spet vn (no, vsaj na cesto ne). Very Happy

Popoldne, ko bo treba na šiht, bo pa druga zgodba, ampak za zdej... LET IT SNOW, LET IT SNOW, LET IT SNOW Smile





objavil(-a): Chica ob 07:48 komentarjev (3) ogledov: 18




nedelja, 13. december 2009

Sneg





včeraj na kavi, sem mogla izustit: Tema je. Ja, sounds like me. ena pametna izjava, khm khm. Pa v redu, dokler so te izjave v krogu prijateljic. Danes podobna situacija: fotru rekla nej pogleda k je sneg. ja, znam biti rahlo posebna. khm khm.

drugače pa , danes je zblojen dan. totalno.ob štirih kava in Winston čiki (to se vidi, da je res kriza, da kupim čike, ki so ogabni,samo zato da imam čik, juhuhu...) pa vaje za nastop pa blodnje doma pa delanje seminraske. ne da se mi nič...

:$ a prideš me zmasirat? :$

hm, ja. izjava dneva: saj ne bom umrla kot stara devica.





objavil(-a): tamejhnaT ob 21:07 komentarjev (0) ogledov: 20




nedelja, 13. december 2009

Vikend s Fiesto





Sploh nevem, kje naj začnem, ker me je tale avtek tako prevzel, da adijo Very Happy

Najprej moram pohvalit zaposlene na Summit-u, ker so ful prijazni, res super odnos tako gospa na recepciji kot gospa/gospodična Polona in gospa na blagajni. Res so ful vredu.

Avtek pa je itak adijo, sploh v tej magenta barvi. Vožnja domov je bla spoznavanje kako se avto odziva in navdušenje nad gumbom za muziko na volanu Mr. Green To pri mojem ful pogrešam ker ni boljšega kot musko štelat na volanu - u izi in hitro, pa še na cesto skos gledaš zraven in ni nobene panike. Miljon gumbov, ki jih, priznam, najverjetneje še dolgo časa sploh nebi uporabljala oz. bi mogla preštudirat za čist vse, čemu so namenjeni. Armatura je fenomenalna, avto je v notranjosti res lep lep lep...ma kaj lep prečudovit. Usnjeni sedeži so njami Srček Samo ozvočenje je super - tudi to pri mojem pogrešam, ker tu res špila, tko kot se zagre Mr. Green Sama vožnja je fenomenalna, avto je poskočen in se dobro odziva, lega na cesti je tudi super. 1.6 mašinca, lepo "stegne", ko je to potrebno. Ima veliko več, kot si marsikdo predstavlja. Prtljažnik je velik, glede na to, da avto od zunaj zgleda dokaj majhen, prostora je komot za 4 osebe, se ni treba prav nič stiskat ampak štirje čist udobno sedijo. Totalno navdušena tudi nad ogledali, ki so super. Skratka nevem, če mam sploh kaj slabega za povedat čez avtoček.

Prevozila sicer nisem ful ful ful. Domov pokazat avto, vsi so bili ful navdušeni in vsem je bil ful všeč - sem atija peljala naokoli pa tudi star ata se ni mogel načudit, kako lep je - je reku: o madona kakšne moderne luči pa ima tole Mr. Green Potem sem pa pičila naprej, manjši izleti - Kamnik, Ljubljana, do naše moderatorke na Vrhniko, Domžale, malo fijakanja naokoli. Prehitro je minilo, sm se ga čist navadla in bi tale avtek komot vzela za svojega zdej takoj Mr. Green Alpa vsaj še za par dni, ker avto je res 1A. Navdušena res...preveč se mi zdi.

Jutri bom kar mal žalostna, ker jo moram zjutraj peljat nazaj.... ampak bilo je kratko in sladko. Meni je zakon Srček

Slikce bodo pa danes ali pa jutri v temi objavljene.





objavil(-a): KiLLyKa ob 19:01 komentarjev (7) ogledov: 23




nedelja, 13. december 2009

R.I.P.



Minil je skoraj že mesec dni. Že? Ali šele? Včasih se mi zdi vse kot daljna preteklost, meglen spomin ki ostane nekje v ozadju misli, vendar nikoli popolnoma ne zbledi. Ne znam se spoprijemati s temi čustvi - včasih imam občutek kot da mi bo prsa zdrobilo, srce razneslo in da od mene ne bo ostalo nič - le prazna lupina.

Govoril si mi, da ne smem biti žalostna, da se moram spominjati lepih dni, se oklepati lepih spominov. Ampak spomini mi niso dovolj. Grem na grob, gledam črke in številke na križu, pa še vseeno ne morem verjeti da počivaš tam spodaj, počivaš končno v miru. Velikokrat te sanjam. Sanjam kako si me presenetil z maminim kolesom, kako se ti je obraz razsvetlil kadar si me zagledal, kako vesel si bil kadar smo bili skupaj. In sanjam dan, ko sem te zadnjič videla. Vedel si, da se ne bova nikoli več videla. Na nek način si se poslovil od mene, poslavljal si se ves čas mojega obiska. Nisem si hotela priznati, da te mogoče ne bom nikoli več videla. Nisem si hotela priznati, da je vse res. Želela sem si, da bi se zbudila in ugotovila, da so vse samo grde sanje. Še vedno si.

Še vedno te pričakujem v kuhinjskem kotu ali na sedežni, kadar pridem dol. Vsakič znova me zadane vsa teža novica, da te ni več z nami. Mogoče je preteklo premalo časa, da bi se že popolnoma zavedala, da te ne bom videla nikoli več. Da me ne boš nikoli več stisnil k sebi, nikoli več govoril o svojem otroštvu, nikoli več z nasmehom na obrazu poslušal mojih dogodivščin. Nikoli več ne bom slišala tvojega glasu. Ostale so mi le slike, spomini in tvoj grob.

Vsi mi govorijo, da te moram pozabiti, da te moram pustiti oditi naprej. Kako naj te pozabim? Bil si stalnica v mojem življenju, nekdo za kogar sem vedela, da boš vedno tam kadar te bom rabila. Ne morem te pozabiti - lahko se le oklepam misli, da ti je sedaj bolje. Da si sedaj nekje kjer te nič ne boli, kjer je vse v najlepšem redu.

Želim si da bi bil še vedno tu, želim si da bi bil še vedno del mojega življenja. Pogrešam te in vedno te bom. Rada te imam. Počivaj v miru, kjerkoli že si:*





objavil(-a): Lizzy ob 17:03 komentarjev (2) ogledov: 21




sobota, 12. december 2009

Obliž za mojo dušo...



Lebdim.

Počivam, poslušam Reamonn...preprosto srečna sem...Zakaj? Nimam vsega. Zavedam se, da vsega tudi nikoli ne bom imela. Vsega pač ne moreš imeti. Vseeno je moja duša tako spokojno mirna....

Moja duša je tako mirna in počiva. Kar je redko. Vedno obstajajo zadeve, ki me žrejo, ki me pijejo...trenutno ne... tako malo se vam javljam...pa ne hote, ampak preprosto ni časa. Moram priznati, da sem trenutno na polno zaposlena. Pozna se, da odkar živiva skupaj, da je manj časa za ostale zadeve, ki jih vsi počnemo v prostem času. Saj kaj pa počnem sploh - delam v službi, delam za študij (če), jem, pospravljam, kaj malega skuham in grem spat...tako nekako poteka moj vsak dan. Ma je tako fino. Tako zadostno. Vem, da študij bo tudi (upam, da kmalu) končan in bo potem več časa. A vseeno....srečna sem. Manj žuram, manj hodim vem, vsega je manj. Jaz pa sem še vedno ok. Moj dragi me vsakič znova, ko padem zadrži in ujame. Saj ne rečem, pridejo dnevi, ko se mi zdi, da ne bo šlo več, a vedno znova me on pobere in spravi pokonci. Pa vem, da je včasih njemu še težje. Vedno znova me spodbuja. Vedno znova. Daje mi vse kar potrebujem. Vse in še več. Vsak dan znova se dokazuje. Da je res. Da midva sva. Odkar živiva skupaj je tako super vse. Povezana sva stokrat bolj kot pa prej. Seveda se tudi skregava (večkot prej) a se je tudi sama komunikacija izboljšala...pogovor vse reši...neprecenljivo je že samo dejstvo, da se zvečer uleževa skupaj v isto posteljo in se zjutraj tudi skupaj zbudiva...tega res ne znam opisati drugače kot neprecenljivo...in neprecenljive so tiste majhne zadevice, ki ti pokažejo pripravljenost do "IT"...pa so čisto banalne zadeve...delanje sendvičkov za v službo, ker se jaz zjutraj zamudim v kopalnici bolj kot bi si mislila; kuhanje kave; presečenje za roj.dan (največje sploh možno) itd. Lahko bi še naštevala in naštevala....hmmmm....sploh si ne predstavljam več, kako bi bilo življenje brez vsega tega...verjetno bi se počutila tako sama samcata v tem svetu...ne vem....

Tako ga pa imam.... Smile

Imela sem hudo preizkušnjo mesec nazaj, ko se je med mojimi najdražjimi ena oseba zelo hudo ponesrečila in nisem vedela ali bo sploh preživela...vsak dan je bil ob meni in me spralvjal v dobro voljo, me objemal v napadih joka in bedel z mano, ko nisem mogla spati....to mi pomeni toliko...ne znam sploh izraziti z besedami..lahko mu rečem samo hvala....hvala...

A zdaj je vsaj približno vse ok. Kar se tega tiče. Ostalo pa gre. Kot vedno. Saj mora iti. Tale december je eden najlepših v mojem življenju. Tako poln je. Tako svetleč. Tako moj. Zaradi oseb, ki me obkrožajo. Srečna sem za vsakega, ki je ob meni.Samonežno padanje snežink mi še manjka. Dovolj zgodaj bo, če bo na predbožični večer...





objavil(-a): Mirella ob 20:06 komentarjev (1) ogledov: 29




petek, 11. december 2009

zate..................





... krasen, čudovit,..... nekaj kar je men ful ............



objavil(-a): aneja ob 12:31 komentarjev (0) ogledov: 24




četrtek, 10. december 2009

O zarečenem kruhu...in kuhanju žabe no.3





In sta naokoli že 2 meseca "žabokuhanja"...malo čez že, ampak sem čisto pozabila, da sem obljubila, da se vam oglasim ter poročam o tem kako uspeva moje "kuhanje žabe" ( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=4186 )

V tem času je bilo dodanih kar nekaj sprememb in sicer:

-korekcijske vaje za popravljanje napačnih gibalnih vzorcev

-pravilo, da ne jem sadja zvečer, razen po treningu in da po treningu pojem tudi nekaj beljakovinskega

-med treningom pijem izotonične napitke in ne samo vodo.

Dobila sem tudi nov program treninga in program teka, s katerim začnem naslednji teden. Kar se tiče prehrane je precej sprememb, saj je moja nova služba od 9h do 17h tako, da je razpored obrokov: zajtrk, malica, malica, kosilo, večerja. Še vedno se borim z večerjo, ki ponavadi sledi treningu, saj ne morem jesti. Prav prisiliti se moram, da spravim kaj vase...nikoli si nisem mislila, da se bo kaj takega dogajalo meniSmile

Zdaj pa k sadovom dvomesečnega dela...Rezultati veljajo od začetka "Kuhanja žabe" to je 24.9.2009

-kilogrami: - 6,1 kg (kar se mi zdi naravnost fantastično!)

-odstotek maščobe: - 3,1%

-odstotek vode : + 0,5 %

-visceralna maščoba(maščoba na trebuhu) se je zmanjšala za 1 enoto.

-mišična maša: - 1,2 kg

Obsegi: Skupaj sem po telesu izgubila kar 25, 3 cm

-pas: -7,7 cm

-boki: -4,3 cm

-prsi: -9,9 cm(na srečo ne na škodo košarice Smile

-biceps: ostal enak

-noga: -2,7 cm

Kožne gube se tudi že manjšajo, kar je jasni pokazatelj, da se stvari premikajo v pravo smer. Najbolj me je "pobralo" v zgornjem delu, zdaj pa se počasi že začenjajo porabljati zaloge v spodnjem delu telesa, ki že dobiva drugačno obliko, kar me nadvse veseli. Odličen občutek je tudi zato, ker sem prebila magično mejo v kilogramih pod katere se nikakor nisem mogla spustiti v zadnjih 5 letih, odkar me trenerka testira.

Najlepše pri vsem je, da se pravzaprav sploh ne mučim, jem kar mi paše, športam na načine, ki mi najbolj ustrezajo in kljub noremu delovnem urniku(zdaj poleg redne vsakodnevne 8h službe, vodim 2x na teden Zumbo, ob vikendih pa opravljam novinarsko delo) uspem veliko trenirati pa še ostane nekaj časa zame.

Zdaj se predvideva upočasnitev hujšanja in poudarek na preoblikovanju telesa. Veliko ljudi je že opazilo, da me je manj skupaj in ogromno oblačil mi je prevelikih. Trenerka je napovedala, da bom s takim tempom na idealni teži že nekje čez 5 mesecev, kar pomeni še pred poletjem Smile Danes sem si kupila tudi Elancyl kremo proti celulitu in bom poskusila še redno delati kaj na tem področju Smile

Trenutno nimam večjih težav, tudi nekih kriz ni bilo, saj če si česa zaželim, si to tudi privoščim. Malce je problem usklajevati naporen delovni tempo, treninge, vadbe in vse ostale aktivnosti, ampak ne dvomim v uspeh Smile

Tako...pa gremo pogumno naprej!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:49 komentarjev (5) ogledov: 28




sreda, 09. december 2009

december...



...veseli december....čas radosti in rajanja....čas, ki se ga preživi z bližnjimi....čas ko si povemo, da se imamo radi....

....vse to mi je všeč, zelo všeč......

...a ni mi všeč, da mi zmanjkuje časa za vse kar bi želela narediti, časa za vse obiske, ki si jih želim, časa za vse oglede, časa za vse nakupe....preveč obveznosti, ki se kar kopičijo in kopičijo in kopičijo....in nočejo izginiti...

...in hitim...in drvim....ker si želim, da bi trenutek, ko se bomo umirili, skupaj praznovali in odvijali darila, bil lep trenutek....

...in si mislim, da če bom dobre volje....se nikomur ne pustim razjeziti....če le delam in se trudim, da čim več čim prej naredim...potem mi bo uspelo vse narediti in praznovanje bo užitek...

...užitek, ki ga bom delila s svojimi malimi in velikimi škrati!

Veseli december vsem skupaj!





objavil(-a): @ndri ob 09:48 komentarjev (2) ogledov: 16




sreda, 09. december 2009

Njeno temačno življenje požira smrt



Nedoumljiva boginja. Edina ženska do katere sem čutila magično privlačnost, ki se je prelivala z seksualno poželjivostjo. Pokličem jo, da mi opiše pot do svojega bloka. Vozim po okvirju neznane ceste, grizem nohte in se povezujem z živčnostjo. Prvič slišim njen glas preko telefona. Očarljivo. Ženstveno. Kot erotično poplesavanje izgovorjenih besed. Sedaj vem, zakaj je bila tako uspešna pri delu na vroči liniji. Nekoč je pripovedovala, kako pokvarjeni so moški preko telefona. Ena izmed najhujših fantazijskih zgodb, ki jih je mogla vzdihovati sogovorniku, je bilo v smislu uriniranja in sranja po obrazu. Gnusno. Zato pa moški obiskujejo prostitutke, da lahko tam uresničijo svoje skrito nedobrodošle fantazije.

Oh, ta ženska. Prefinjenost ljudi, ki nam razvijajo inspiracijo je zlata vredna. Prefinjenost, ko stvarnost oblije umetnost. Uživam odkrivati človeške slabosti, ki potrjujejo pravilo, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo. Kako dobro se spominjam prvih podarjenih stavkov njenih sočnih ustnic, ki spominjajo na ustnice Angeline Jolie. Obstanem pod njenim blokom. Že samo vstop do njene dobrodošlice in vrtača njenih rok me popeljeta v drugo vesolje. Postarana je videti. Gube na obrazu so odraz njenega neozdravljivega sindroma. Revno, dvosobno stanovanje. Za zaprtimi vrati čutim vzhičeno romantiko. Stene predstavljajo njeno otroško skromnost, od katere ni napredovala vse do danes. Vstopim malo bližje. Do njene sobe, ki izraža srhljivo nenavadnega človeka. Odprto okno. Plašna mačka. Na mizi dišeča svečka. Pripravi mi večerjo. Izkustvena napetost nepoznanih atomov se giblje okoli naju. Zopet nekaj novega zame.

Usede se poleg mene. Govori, govori in govori. Njenim besedam kar ni konca. Pada v svoj utrujajoč svet. Že dolgo ji ni nihče namenil pozorne upoštevanosti. To je vidno v parih minutah druženja. Potrebuje sprazniti vso ujetost, ki jo nosi v sebi. Razumem njeno potrebo in jo z veseljem uresničim. Molčim. Tu in tam pripomnim s svojim komentarjem. Njeno telo trese od trpljenja. Njene kretnje in poteze obraza se prebujajo z ranljivim udarcem. Pogled na ta prizor me oznanja nanjo še danes. Kar zmrazi me. Čutim strto srce. Kako težko je ohranjati trezen pogled na nesrečnike. Videla sem jih že ogromno, ampak tako srčne in krute izpovedi pa še ne. Na trenutke vidim v njej odsev sebe. To me zadane še bolj. V otroštvu je bila posiljena. Tukaj njene solze dobijo največji napad nekontroliranosti, moje telo pa najmočnejše padanje v prepad njenih tegob. Poročeni moški je bil edini moški, ki jo je občudoval, poveličeval in spoštljivo nosil po rokah. Pomagal ji je pri spopadanju s posilstvom, ki ga še ni prebolela vse do danes. To je bilo zanjo nekaj povsem novega. Direktor pomembne slovenske firme, katere ime ne smem izdati. Očarala ga je kot gogo plesalka. Zanjo je bil pripravljen žrtvovati svojo družino, samo zato, da bi mu podarila 5 let ljubezni. Nato bi ji prepustil prosto pot. Kaj vse naredijo ljudje, samo zato, da lahko čutijo. Ni ga ljubila, zato ga ni vzela družini. Par let nazaj ji je umrl oče, na katerega je bila izjemno navezana. Ljubi moškega, s katerim je doživela prvo, pubertetniško ljubezen, sedaj pa sta se ponovno začela srečevati po desetih letih. Postal je drugačen. Sedaj je njuna sreča daleč stran, zaradi njegove psihične motnje in nasilnih izbruhov. Ogromno razpadlih zvez, za nekatere je bila kriva sama, za nekatere pa moški. Bolna mati, s katero ima zelo odtujene stike. Brat na invalidskem vozičku. Zelo revno, trpeče otroštvo. Izguba službe pred kratkim. Nobene podpore. Pa vseeno tako radodarna in dobrosrčna. Želela sem ji pokloniti nekaj denarja, pa me je premagal sram, da ji poklonim to ponudbo. Imela sem slabo vest in si postavila vprašanje Zakaj imam jaz toliko udobja, ljudje na drugem koncu pa živijo na nitki bede? Nekaj let nazaj pa je izvedela za novico, katere ne more premagati. Ne pomagajo knjige, ne pomaga pozitivno razmišljanje, ne pomaga borba, ne pomaga upanje. Neozdravljiva bolezen. Zdravniki so ji pred kratkim napovedali par mesecev življenja. Navzven kaže divjo, srečno žensko, navznoter propada in živi življenje čustvenega invalida. Telesno in psihično. Želi si družine, pa ve, da je ne bo nikoli imela. Ljudje se je izogibajo. Moški se bojijo navezati nanjo.

Težko ji sledim. To mi je všeč. Končno ena oseba, ki me prekaša v polnosti in kompleksnosti svojih čustev, domišljije in miselnosti. Če ne bi bila dovolj močna in samozavestna oseba, bi ob njej čutila zadušitev in občutek manjvrednosti. Tisti občutek, da nekomu nisi kos. Sedaj razumem, zakaj sem ponavadi jaz tista, ki ljudi s svojim bitom zakopljem v prestrašenost. Tokrat je ona tista oseba, ki mi riše prestrašenost. Plaši mene, ali se bojim zanjo? Omamljeno lesketanje njenih solz mi pribori kurjo polt. Tako dolgo je že nisem čutila tako močno kot ob njenem izlitju duše. Naj gledam njo, naj gledam stran, ali se naj spojim z njenim jokom? Težko je tolažiti človeka, ki se ti je približal v tako kratkem času. S tem daješ sebe. Kot bi naga stala pred nekom. Obliv strahu po celem telesu. Sedaj vem, kako težko je opravljati delo socialne delavke. Prisluhniti iz globine srca, ustvariti doživeto empatijo in se hkrati izogibati premočnemu odvzemu bremena, ki ga ne smeš prenesti v svoje naročje. Biti trden in hkrati polit s kapljicami sočutja. Njeno obnašanje je tu in tam moteče, njen odsev čudovitosti pa me posrka vase. Takšni osebi ne moreš ničesar zameriti.Lahko se na pol gola giblje po gručastih ulicah mesta, kriči na sredini pločnika, hodi kot kura brez glave, vulgarno pleše v odvratnem ritmu plesišča, pa ji je vse opravičeno. Lahko počne vse kar je podobno nič in vseeno hkrati s tem razbremeni sebe. Pri takšnem človeku vse potrpežljivo in razumsko sprejmeš. Že zaradi usmiljenja. Odpraviva se žurerskemu večeru naproti. Ta večer je njen. Samo pozornosti si želi. Samo razdajati se hoče okolici. Samo ljudem želi pokazati, da se lahko tudi oni sprostijo. Da je življenje samo eno. To so mogoče njeni zadnji izdihljaji življenja. Zadnji večer, v katerem lahko izpuhtijo na površje vse njene nenormalne sile. Strahopetci pa samo strmijo in jo obsojajo. Znotraj maske so isti. Skrivajo drugo stran medalje. Ljudje ne razumejo, da počasi umira. Ne pozna datuma, ne pozna ure, kdaj se ne bo več zbudila, kdaj ne bo več slišala človeškega glasu in odmev glasbe. Pa vseeno se jasno zaveda, da počasi izginja na drugi svet. Mogoče bo tam njeno bivanje manj onesnaženo.

Kako je lahko bog tako krivičen? Kako lahko nekomu naloži tako nizkotno usodo? Toliko trnov bolečine? Kako zmore ona? Kako zmore kljub vsemu ohraniti kanček razsvetljenstva in si podaja roko z vztrajnim pogumom? Spala sem poleg nje in bila deležna njenih bolezenskih napadov. Grozen občutek spanca. Ženska umira. Meni pa prirašča k srcu. Posebna je. Dopoldne sem jo odpeljala na kosilo. S težko prepojenostjo sem odšla od nje. Počutila sem se podlo, ker sem jo pustila samo. Samo, samcato. Pobožala sem jo po laseh, ji obljubila ponovno srečanje in strmela za koraki te uboge ženske, ko se je vračala proti svojemu domu. Pravzaprav stanovanje ne naredi doma. Dom naredi družina. Kje je torej njen dom? Nikjer. Veliko mislim nanjo. Ohranjam stike. Poskušam jo dvigovati, ampak kako sploh lahko povzpeš človeka, ki je bil deležen tolikih travm in umira? Razpada. Notranji organi ji iz dneva v dan slabše delujejo. Bolezen jih razžira. Počasi. Košček za koščkom. Ne morem ji vrniti življenja, lahko pa ji podarim trenutke in v tistih trenutkih vso pozornost in najlepšo, najtoplejšo plat človeka. Ona je zopet ena izmed teh ljudi, ki božajo srce brez dotikov. V moje življenje je bila poslana ravno toliko, da mi je pustila pečat, globoko poljubila notranjost, moje življenje pa se odvija naprej. Brez njene prisotnosti. Telepatska naveza. Kljub vsemu ima cilje za prihodnost. Naj plava v oblakih sanjskega in rumenega potepa, ki ga ne bo nikoli uresničila. Naj živi kot otrok v svojih neizvedljivih utvarah. Njej je dovoljeno.

Pravi, da sem njena prijateljica. Na daljavo. Rekla je, da me ima rada. Da me moški požirajo z očmi. Da me obožuje tudi ona. Da čuti mojo dobroto. Mojo čustveno zavzetost zanjo. Da sem prekrasna oseba. Da piše o meni že od prvega dneva najinega klepeta. Da bom del njene knjige. Da bom te strani dobila od njene prijateljice, ko nje ne bo več. Da si želi, da pridem na njen pogreb. Ima nekaj prijateljev, ki jih osrečuje, jim daje ogromno sprejemanja in ki ji znajo stati ob strani. In še nekaj ima. List papirja in pisalo. Dva največja prijatelja, brez katerih nebi preživela. Ta dva prijatelja zmoreta prenesti vse njene misli, vso njeno osebnost.

Tiho spregovori Hvala, ker me ceniš in znaš sprejeti. Veš kaj je največja vrlina? Da sem znala oprostiti človeku, ki me je posilil, ko sem spoznala njegovo preteklost. Zapomni si nekaj. Vedno moraš človeku pustiti do besede, preden ga obsojaš. Veš...najhuje je počasi umirati. Še huje pa je nositi v sebi vsa hrepenenja po otrocih, ki jih ne bom nikoli imela. Obrišem si solze žalosti, ki jih prekrije moja sreča. Odpeljem se proti svojemu domu, kjer me čaka družinsko, nedeljsko druženje. Sedaj sem dvignjena, ker nisem bila nikoli deleža grobega poniževanja iz strani moških. Sedaj sem srečna. Srečna za svojo družino. Srečna, ker sem zdrava. Srečna, ker moja soba ne uporablja parfuma z vonjem po smrti.

/napisano dobrih 14 dni nazaj/





objavil(-a): Inča ob 00:09 komentarjev (2) ogledov: 27




torek, 08. december 2009

Jensen Ackles





mogla sm ga prlept sem not,ker pa.....aaaaaaaaaaahhh *.*

just one night with him...mmmmmm Very Happy Very Happy





objavil(-a): žasminn ob 10:06 komentarjev (6) ogledov: 15




ponedeljek, 07. december 2009

V postelji z neznancem...





Danes je nedelja in se privajam nazaj na delovne vsakdanjike tega tedna, ki se mi obeta. Za menoj je pester vikend. Poln različnih občutij, zavitih v raznorazna presenečenja. Prepojen s polnostjo dogodkov. Naporna zadeva za možgane. Človek težko sledi vsem tem občutkom, ki sem jih doživljala v teh dveh dneh. Fak. Kako zmedeno mora biti življenje ljudi, ki varajo in živijo igro dveh življenj. Sedaj razumem to obremenitev. Spustiti dva, tri ljudi v svoje misli in srce. Še vedno ostajam večna iskalka čustev, zapolnitve, strasti, smisla in hrepenenja. Stalni raziskovalci pa nismo nikoli popolnoma zadovoljni. Stalno iščemo, zahtevamo in potrebujemo še več. In še več. Doma mi pravijo, da bo največja diploma zame, ko bom odkrila moškega zase. Od moških pričakujem tisto nekaj, kar ne bodo nikoli postali. Neko čudo. Sploh kar se tiče resne zveze. Pa saj popolno zadovoljstvo tako ali tako sploh ne obstaja. Ne sme obstajati, da se lahko povzpemo na še boljše stopnje in zaradi težnje po uresničitvi novih in novih ambicij. V petek sem v postelji pristala z neznancem. Bežno sem ga poznala že od prej. Leta, stan, stopnja izobrazbe, ime, priimek in podobne stvari so zame tako nepomembne informacije, da včasih sploh pozabim vprašati sogovornika zanje. Mene zanima človekov pogled, dostoj, duša, vrednote in možgani. V soboto sem obiskala *****(ženska, ki ima še nekaj mesecev življenja. Naslednjič jo peljem na izlet. Kamorkoli si bo zaželela. Človeku, ki je izkusil toliko temačne bolečine kot ona, ne moreš ničesar odreči. Samo da ga vidiš en dan z iskrenim nasmehom. A pustimo to za drugič). Izklesani moški brez osebnosti in gradiva me zelo redko privlačijo. On me je. Torej je le bil nekaj več kot le kup moškega ogrodja. Zapletenost je sijala iz njega. Ali pa sem samo jaz postala tako prekleto dojemljiva za detajle in za posebnost ljudi, ki jo zaznam že v parih minutah klepeta. Mogoče niti ne klepeta, ampak kakšnega drugega dotika. Takšni ljudje se enostavno zavonjamo med seboj. Skratka, včasih že samo pogled tujca izmozga iz mene misel V tem človeku je nekaj več. V nekaterih ljudeh opazim osebnostne malenkosti, o katerih se drugim ljudem še sanja ne. Več kot komuniciram, več kot opazujem ljudi, boljša postajam v presojanju in psihologiji. Čutila sem, da mu tisti večer lahko zaupam sebe. Sebe pijano. In tudi tokrat me intuicija do >neznancev< ni pustila na cedilu. Zraven njega sem bila na varnem. Enostavno čutiš. Nekaj prijetnega ali pa neprijetnega. Vse je v energiji. Odpeljala sem se z njim, ko je domov peljal brata(prej sem se na lastne oči prepričala, da je njegov večer na brezalkoholni pijači). Razkaže mi stanovanje. Presenetljivo. Dnevna soba in kuhinja sta narejeni po podobnem principu kot stanovanje *******! Pospremi me do prostora, v katerem ustvarja. Kjer si vzame svoj mir in riše(prednost številka 1). Jaz seveda vsa navdušena. Ljudje, ki dišijo po drugačnosti, samosvojosti, kakeršnikoli ustvarjalnosti me privlečejo na svojo stran. To je gorivo za mojo kri. Voziva se v avtu nazaj do ljudi, nazaj do lokala. Nočem med ljudi. Hočem odkriti njegovo podrobno vsebino. Izgovorim Pelji me na Petrol na kavo, jegerkolo, karkoli, samo nekam na samo! On odgovori Kakor želiš. Zapleteva se v močno debato. Jaz pijem jegerkolo, on pije sok (prednost številka 2). Ne moti ga, da sem pijana(prednost številka 3). Povem mu za strast do ljudi in pisanja. Všeč mu je(prednost številka 3, takoj vidim iz kakšnega testa je). Zanimiva življenjska naloga-raziskovati moške. Rad obleče obleko in se odpravi v gledališče(prednost številka 5, to bi tudi jaz z veseljem počela v družbi moškega. Kje se skrivajo takšni, ki se jim to ne zdi neumno?!). Tu in tam rad posluša jazz in klasično glasbo( oja, to ogromno pove o intelektualu človeka). Zares zanimiva oseba. Sem vedela. Veliko potuje, je navdušenec za ekstremnimi športi(prednost številka 5, skratka ogromno všečnih in skupnih pogledov najdeva). Malo še odideva v lokal, nato pa v njegovo stanovanje. Med vožnjo pove Nisi prva, ki bo prespala pri meni. Imam pa mejo. In visoka merila. Ni jih bilo ravno veliko, odkar sem končal zvezo. To seveda ne pomeni, da ne podivjam in ne flirtam. Predsem, ko sem pijan. Ampak do poljuba in seksa pride redko katera. Pripomnim Ni pomembno. Ne potrebuješ razlagati. Nocoj me ne zanima. Odpreva vrata njegovega stanovanja. Črna posteljnina. Tako ali tako sem vedela, da to noč ne bom spala doma. Znajdeva se v postelji. Človek noče seksati, noče se poljubljati, noče obojestranskih dotikov po intimnih delih!!!! Wtf? Zakon! Ok, kaj takšnega pa še ne. Njegova seksualna zavrnitev me še bolj privlači. Prvi moški v življenju, ki se izogiba seksa za eno noč. Imava skupno hrepenenje. Preživeti noč v bližini in nežnosti. Svetovno. To mirne duše spoštujem, čeprav bi mu najraje porinila jezik globoko v usta. Vse bolj me preseneča. Celo noč me razvaja. Igrava se igro brez poljubov. Z dotiki raziskujeva telo drug drugega. Pravzaprav poznam njegov razlog. Preizkuša moje zadržke, samokontrolo in sposobnost potrpljenja. Ok. Pa naj bo tako. Moški obvlada. Drgetava. Počasi, nežno. Boža mi srce. Šit. Z ustnicami polzi po telesu. Ovita sva v mistično pomirjujoče občutke. Gola sem. Skoraj. Tu in tam gre predaleč, a se zadrži. Zna držati mejo. Like it. Ima svoj jaz, zelo nenavadna načela in izjemno dobro samokontrolo. Like it. Like it very much. Všeč mi je njegova milina, njegova mehkost. Hotela sem odkriti še kakšne druge njegove plati, pa ni spadalo v trenutke. Z vulgarnostjo bi pokvarila čistost momenta. Vsakemu pač ne moremo dati svoje domišljije. Človek mora biti izredno neustrašen, močen, pogumen in zelo odprto dojemljiv za to. Zelo me je zanimalo, če se v njem skriva tista perverzna pokvarjenost, nepredvidljiva nevarnost, vznemirljiva divjost, ki človeka prestraši. Da te moški grobo zagrabi, ukazovalno potisne ob steno brez vprašanja, te našeška in potegne za čop. To je ena izmed komponent, ki da moškemu dodatno piko na i, če je seveda izražena na okusen in trenutku primeren način. Bemti. V ****** je bilo vse hkrati. Ogromno skrajnosti. Nedolžna nežnost in hkrati živalska, nenormalna energija. Tak moški pa stalno išče čustvene in seksualne razburljivosti, ki pa se v rutini slej kot prej razblinijo. Tako pač je. Ženske si za življenjskega sopotnika izberejo mirnega, skuliranega, normalnega, zanesljivega in zaupanja vrednega moškega, s katerim so priskrbljene(tudi finančno), tudi če ga ne ljubijo zares. Šit. Zopet mislim nanj. Pizda. Zopet nekoga primerjam z njim. Šit. Napaka. Nato poskušava zaspati. Z očmi si ogleduje moje telo. Čutim. Odprem oči, on pa izgovori Zelo lepa si, lepo telo imaš. Lepo te je opazovati. Fajna in obetavna punca se mi zdiš. Molčim. Nato mu odgovorim Kako veš? Saj me ne poznaš. Ne sklepaj prehitro. Nato reče Čutim. A se mogoče motim? Mislim, da se ne. Poskusim zaspati, a mi njegove dlani ne dovolijo. Ne more se odstraniti iz mojega telesa. Njegove roke ostajajo pritrjene na mojo zadnjico.

"Zakaj me nočeš poljubiti? Te ne privlačim? Lahka mi odkrito poveš. Ne bom jezna."

"Daleč od tega. Imam svoje razloge"

"Ok. Bom spoštovala. Samo nekaj me še zanima. Pa brez zamere. Imaš mogoče kako spolno prenosljivo bolezen?"

"Ha?"

"Eh, nič. Zaspi zdaj."

Še bolj me vleče odkriti njegovo notranjost. Njegove skrivnosti. Zjutraj naju zbudi skupina U2. Razkaže mi čudovit razgled na dolino. Zelo vsestranski človek. Mogoče prepoln, da bi v njegovi okolici bil prostor za druge. Kakor ljudje zadnje čase očitajo meni. Da človeka zadušim, plašim, kadar pokažem preveč sebe. Mogoče on ni tako poln čustev, je pa poln dogodkov. Nato me odpelje do mojega avta.

"Si že od nekdaj tako strog do sebe in do ljudi?"

"Velika pretekla izkušnja me je naredila takšnega. Prej sem bil čisto nasprotje. To je bilo to. Se vidiva, ko se vidiva. Samo na tečaj salse me boš pa vseeno peljala. Ful si želim"

"Ok. Zmenjeno. Meni ustreza"

"Veš zakaj hočem brez telefonske in brez ponovnih večerov? Ker imam občutek, da mi lahko zmešaš glavo. To mi pa lahko podre vse načrte"

"Si se imel lepo?"

"Ful. Ti?"

"Ful. Zanimiv si. Izredno"

"Oprosti, če sem bil preveč vsiljiv"

"Ha? Ne, neeeee. Daleč od tega!"

Hja, dobra sem v zapeljevanju in dosegu pripraviti moške, da se v moji družbi počutijo odlično. Lahko mi rečejo, da slabo kuham, da sem slaba v matematiki, te prednosti pa mi ne more zanikati nihče. Ampak, ko se zaljubim, se moj zapeljevalni čar razblini. Takrat se spremenim v sramežljivo punčko s tresočimi koleni, ki obstane v luži šibkosti brez komentarja in besed. Ah, kako sovražim to blokado zaljubljenosti, ki včasih resnično ovira dobro komunikacijo. Podobno je bil narejen tudi *******. Včasih se mi zdi, da imam moško psihologijo že v malem prstu. Vsak posameznik je drugačen. In včasih v zelo kratkem času pridem do človeške duše in ugotovim kaj nekdo potrebuje. Različne so potrebe seveda. Tukaj pa pride prav moja fleksibilnost. A vsem je nekaj skupno. Omrežiš jih s tem, ko odpreš sebe, jim daš ogromno topline, upoštevanosti(in hkrati malo ignorance) in zanimanja za njihovo življenje. Prilezeš se tako na skrivaj. Prikupno in nevsiljivo. Zlezeš jim pod kožo, še preden se sploh sami zavejo. Tukaj seveda govorimo o moških in ne o klovnih ali otrocih. Seveda je odvisno kaj pričakuješ od moškega in od neke noči. Želiš zgolj zabavo ali želiš pustiti pečat za nadaljno srečanje. Ker z nekom preganjaš dolgčas zabave in te ne zanima kot oseba, res ne potrebuješ kazati območje svojih globjih vrlin.

Spontanost in nepričakovanost nas čakata na vsakem koraku. Pa je življenje res kot bomboniera. Nikoli ne vemo, kaj bomo dobili. A nekaj sem vedela, ko sem se zjutraj zbudila v njegovem naročju. ******je bil edini moški, do katerega sem čutila nekaj nenadomestljivega, v katerem sem videla svojega življenjskega sopotnika in očeta svojih otrok. Edino njegove besede so se me resnično dotaknile. Z njim sem jemala vse pretirano resno. Z njim sem želela deliti vse, vsak trenutek dneva, vse svoje prijatelje, spoznati njegove starše, bila srečna, ko je bil srečen on in trpela, ko je trpel on. Vse je bilo pri njemu. Z njim nisem poznala ničesar, kar je odmaknjeno od globine. On me je lahko čakal 6 ur skupaj v lokalu, pa me ni motilo(pri vseh drugih bi čutila utesnitev-najverjetneje bi znorela!!). On je bil moj psiholog. Moj vse. Tiste škorpijonove premoči, vpliva, strasti in domišljije onkraj sveta ne more nadomestiti nihče. Nekaj takšnega verjetno ljudje doživimo enkrat v življenju, da te nekdo izredno zaznamuje. Z njim je bilo vse tako resnično, željno. Še vedno se mi zruši telo in obrnejo možgani, ko se vidiva. On me je poveličeval, jaz sem občudovala njega. Ali pa je to samo čar in cenjenost ukradenih, idealiziranih momentov. Ali pa se temu reče samo ljubezen, mar ne? Pravijo, da so ženske 3krat v življenju zares zaljubljene. Če je to res, sem jaz svojo dozo že dosegla. Je pa nekaj res. Dva močna človeka z izredno udarnimi, agresivnimi čustvi težko funkcionirata skupaj. Mogoče je bilo pri nama z ******** preveč močne energije, ki bi s časom vodila v obsedenost, uničenje in morečo, posesivno zadušitev. Tudi to noč so bila čustva, a ne ljubezenska. Ljubezenska čustva še vedno pripadajo samo eni osebi. Če te zadane ljubezen, ti bo sledila kot lačen pes. S tem sem se že počasi sprijaznila. To sem se naučila shraniti v poseben predalček svojega srca in živeti naprej. Ni bilo toliko obojestranske dominantnosti, temperamentne moči in impresionistične kemije kot z *******, pa vseeno se je bilo lepo zbuditi z nekom. Z njim, od katerega sem odšla brez slabe vesti, brez solz in izpopolnjena. Z njim, ki je razblinil željo po *******. Z neznancem, ki danes ni več neznanec.

Življenje je tako ali tako ena sama sestavljanka spominov, ki se zasidrajo globoko v srce. Vse ostalo je ujetost v rutino vsakdanjikov. Zbudila sem se v tuji postelji. Z nasmehom. Stala sem pred neznanim ogledalom. Z nasmehom. Izstopila sem iz tujega avtomobila. Z nasmehom. Prekrasna noč je za menoj. Kako lepo sem se počutila brez oralnega seksa, brez mokrega poljubljanja, brez umazanosti, brez družinskega odzadja in brez seksa. Samo bližinska, brezmadežna ujetost. Še obstaja kaj lepšega kot to, da te celo noč nežno razvaja starejši, izkušen, prijeten in postaven moški? Ne, vsekakor ne. Nauk te zgodbe? Privoščite si pustolovščine, vendar na skrivaj, po pameti in seveda ne z vsakim idiotom, ki pride mimo. Tukaj je pač pomembna lastna presoja. Skratka, živela ljubezen, takšna ali drugačna!! Zanjo tako ali tako ni definicije!





objavil(-a): Inča ob 21:59 komentarjev (11) ogledov: 19




ponedeljek, 07. december 2009

presenečenje ob 22h zvečer



ka se to dogaja...sj to se lahk sam men zgodi.resno duh .že 2 dni nevem kaj si naj mislim.na trenutke se mi celo zdi kot da se mi je sanjalo.

čist na kratko: neki čez 22h mi zvoni telefon in me kliče kolega od bivšga,k me ni nikol prej klicu.mi reče da pridejo k nam (v naše prelepo mesto),pa če bom mela kej časa za kakšno pjačo.js tak da ja,da me naj pokliče k bojo tle.nism pa nč vprašala kdo vse pride.okej,me on pokliče,pove kam naj pridem..pridem js tak tja in ga že na daleč zagledam.pomaham vsem trem,s tem kolegom se objameva,pomaham ta drugmu kolegu in nazadn še bivšemu.

pride do mene in namest da bi mi reku "zdravo","živjo","helou" al neki mi reče: maš kakšnga fanta?

ga pogledam pa rečem: ne.

on ma punco,kakšne 3 al pa 4 mesce zdej...baje je zelo ljubosumna-njegove besede.zarad tega se tud nisva smela več slišat in si pisat,ker mu s tem povzročam probleme.baje.

u glavnem blo je ful fajn k sm jih res htela videt k se nismo vidl že 5 mescov in sm jih res pogrešala,ampak ne gre mi pa to v glavo ,čigava ideja je bla da bojo mene poklical,sploh po tem k se naj nebi smela z nekom videt in nič Surprised na konc smo bli pa 3 ure pa pou skup...

blo je res ful fajn,ampak se je pa čutlo med nama eno tako "napeto" ozračje.

in zdej mi ni nč jasn...





objavil(-a): žasminn ob 18:55 komentarjev (1) ogledov: 18




ponedeljek, 07. december 2009

kriza



Kako so lahko eni ljudje takšni? Kako lahko tako zavidajo? Kaj res ne privoščijo sreče?

Res je,da sva imela zadnje čase kar nekaj težav. Sploh ne vem kako je do tega prišlo. Pogosto sva se prepirala in bila kar malo naveličana že vsega skupaj. Verjetno sva preveč časa tičala drug ob drugem.

Večkrat sem šla žurat sama oziroma s prijatelji. In skoraj vedno ko sem šla, je bilo nekaj narobe. Ljudje so govorili in govorili. Sej o meni govorijo že od nekdaj, ampak zdej je bil nekaj časa mir. Nato pa spet izvem, da se o meni govori da sem k...., da se vlačim okrog in da moj bogi fant ne ve kaj se dogaja. Mislim haloooo. Res je,da prihajam iz zelo majhnega kraja, in da ljudje nimajo kaj drugega za počet kot pa obrekovat.

Kako lahko nekaj vidijo kar ni res?! Vem, da zgledam lahka...Pa ne toliko po obnašanju, ampak po videzu. Že sam način oblačenja, se razlikuje od drugih...ne v večjih mestih, ampak tam pri nas. Vsi pogledi so ponavadi uprti vame. Očitno ljudi motim. Moti jih, da iztopam. Moti jih, ko me vidijo srečno s fantom.

Kaj sem res js nora? Da se lahko vsega spomnem, samo tega ne, da sem bila z drugim moškim?

Mislim ljudje, brigajte se zase. Pustite mene in mojo zvezo pri miru. Že tako ali tako imava težave in se prebijava iz dneva v dan.

Rada se imava in upam, da bova prebrodila težave. Upam, da se bo vse dobro izteklo in, da bova srečna kot nekoč.





objavil(-a): taprava ob 09:14 komentarjev (3) ogledov: 18




nedelja, 06. december 2009

PARTY TIME!





Iz službe sem šla direkt na zabavo. Fajn je bilo. Ravno pravšnja kombinacija vsega. En VIP se je pogovarjal z mano. Kje je mene našel? Stal je blizu mene in en pogled je bil dovolj, da je začel pogovor. Stopil se je ob komplimentu. Na videz se poznava iz prejšnje službe. Večina folka je bila dressed in black. Kako dolgočasno. Naplesala sem se, čeprav so me bolele tačke v mojih fancy škornjih. Tortice so bile fantastične. Nina me je zabavala, ker ni upala po njo... Potem je šla po eno pistacijevo. Bila je vredna greha…





objavil(-a): mačka7 ob 01:12 komentarjev (0) ogledov: 21




sobota, 05. december 2009

WHAT A MAGIC...





Razložim prodajalki kaj rabim. Očitno ne ve o čem govorim ali sploh ne posluša. Gleda me kot, da sem z Marsa. Dobim domov katalog. Stvar, ki jo iščem je na prvi strani. Grem še enx v DM. Nikjer ni kataloga. Od nikoder ga stavhajo. Eyeliner s bleščicami obstaja!

Ena druga pametna prijavi, da obstaja stvar, ki jo naneseš čez maskaro. Obožujem nakupe, ko čist zgrešim. Naivna jaz… Doma navdušeno probam vse kupljeno. Meni gre maskara dol s trepalnic ob nanosu bleščic. What a magic…





objavil(-a): mačka7 ob 23:56 komentarjev (2) ogledov: 21




sobota, 05. december 2009

Dišim



... po njem. Me, a wolf loner in tako naprej. in pol sm doma in voham njega, kar je rahlo strašljiva zadeva.

Miklavž mi je prinesel liziko in čokoladne praline, čakam kaj bo doma...

Vidla lučke. blo je pravljično. V STA (pr platoju Ajdovščina ) imajo svetnovno dobr kuhan vin <3





objavil(-a): tamejhnaT ob 22:42 komentarjev (0) ogledov: 14




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani