Pošlji prijateljuNazajDomov

sreda, 02. september 2015

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

četrtek, 10. december 2009

O zarečenem kruhu...in kuhanju žabe no.3





In sta naokoli že 2 meseca "žabokuhanja"...malo čez že, ampak sem čisto pozabila, da sem obljubila, da se vam oglasim ter poročam o tem kako uspeva moje "kuhanje žabe" ( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=4186 )

V tem času je bilo dodanih kar nekaj sprememb in sicer:

-korekcijske vaje za popravljanje napačnih gibalnih vzorcev

-pravilo, da ne jem sadja zvečer, razen po treningu in da po treningu pojem tudi nekaj beljakovinskega

-med treningom pijem izotonične napitke in ne samo vodo.

Dobila sem tudi nov program treninga in program teka, s katerim začnem naslednji teden. Kar se tiče prehrane je precej sprememb, saj je moja nova služba od 9h do 17h tako, da je razpored obrokov: zajtrk, malica, malica, kosilo, večerja. Še vedno se borim z večerjo, ki ponavadi sledi treningu, saj ne morem jesti. Prav prisiliti se moram, da spravim kaj vase...nikoli si nisem mislila, da se bo kaj takega dogajalo meniSmile

Zdaj pa k sadovom dvomesečnega dela...Rezultati veljajo od začetka "Kuhanja žabe" to je 24.9.2009

-kilogrami: - 6,1 kg (kar se mi zdi naravnost fantastično!)

-odstotek maščobe: - 3,1%

-odstotek vode : + 0,5 %

-visceralna maščoba(maščoba na trebuhu) se je zmanjšala za 1 enoto.

-mišična maša: - 1,2 kg

Obsegi: Skupaj sem po telesu izgubila kar 25, 3 cm

-pas: -7,7 cm

-boki: -4,3 cm

-prsi: -9,9 cm(na srečo ne na škodo košarice Smile

-biceps: ostal enak

-noga: -2,7 cm

Kožne gube se tudi že manjšajo, kar je jasni pokazatelj, da se stvari premikajo v pravo smer. Najbolj me je "pobralo" v zgornjem delu, zdaj pa se počasi že začenjajo porabljati zaloge v spodnjem delu telesa, ki že dobiva drugačno obliko, kar me nadvse veseli. Odličen občutek je tudi zato, ker sem prebila magično mejo v kilogramih pod katere se nikakor nisem mogla spustiti v zadnjih 5 letih, odkar me trenerka testira.

Najlepše pri vsem je, da se pravzaprav sploh ne mučim, jem kar mi paše, športam na načine, ki mi najbolj ustrezajo in kljub noremu delovnem urniku(zdaj poleg redne vsakodnevne 8h službe, vodim 2x na teden Zumbo, ob vikendih pa opravljam novinarsko delo) uspem veliko trenirati pa še ostane nekaj časa zame.

Zdaj se predvideva upočasnitev hujšanja in poudarek na preoblikovanju telesa. Veliko ljudi je že opazilo, da me je manj skupaj in ogromno oblačil mi je prevelikih. Trenerka je napovedala, da bom s takim tempom na idealni teži že nekje čez 5 mesecev, kar pomeni še pred poletjem Smile Danes sem si kupila tudi Elancyl kremo proti celulitu in bom poskusila še redno delati kaj na tem področju Smile

Trenutno nimam večjih težav, tudi nekih kriz ni bilo, saj če si česa zaželim, si to tudi privoščim. Malce je problem usklajevati naporen delovni tempo, treninge, vadbe in vse ostale aktivnosti, ampak ne dvomim v uspeh Smile

Tako...pa gremo pogumno naprej!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:49 komentarjev (5) ogledov: 28




sreda, 09. december 2009

december...



...veseli december....čas radosti in rajanja....čas, ki se ga preživi z bližnjimi....čas ko si povemo, da se imamo radi....

....vse to mi je všeč, zelo všeč......

...a ni mi všeč, da mi zmanjkuje časa za vse kar bi želela narediti, časa za vse obiske, ki si jih želim, časa za vse oglede, časa za vse nakupe....preveč obveznosti, ki se kar kopičijo in kopičijo in kopičijo....in nočejo izginiti...

...in hitim...in drvim....ker si želim, da bi trenutek, ko se bomo umirili, skupaj praznovali in odvijali darila, bil lep trenutek....

...in si mislim, da če bom dobre volje....se nikomur ne pustim razjeziti....če le delam in se trudim, da čim več čim prej naredim...potem mi bo uspelo vse narediti in praznovanje bo užitek...

...užitek, ki ga bom delila s svojimi malimi in velikimi škrati!

Veseli december vsem skupaj!





objavil(-a): @ndri ob 09:48 komentarjev (2) ogledov: 16




sreda, 09. december 2009

Njeno temačno življenje požira smrt



Nedoumljiva boginja. Edina ženska do katere sem čutila magično privlačnost, ki se je prelivala z seksualno poželjivostjo. Pokličem jo, da mi opiše pot do svojega bloka. Vozim po okvirju neznane ceste, grizem nohte in se povezujem z živčnostjo. Prvič slišim njen glas preko telefona. Očarljivo. Ženstveno. Kot erotično poplesavanje izgovorjenih besed. Sedaj vem, zakaj je bila tako uspešna pri delu na vroči liniji. Nekoč je pripovedovala, kako pokvarjeni so moški preko telefona. Ena izmed najhujših fantazijskih zgodb, ki jih je mogla vzdihovati sogovorniku, je bilo v smislu uriniranja in sranja po obrazu. Gnusno. Zato pa moški obiskujejo prostitutke, da lahko tam uresničijo svoje skrito nedobrodošle fantazije.

Oh, ta ženska. Prefinjenost ljudi, ki nam razvijajo inspiracijo je zlata vredna. Prefinjenost, ko stvarnost oblije umetnost. Uživam odkrivati človeške slabosti, ki potrjujejo pravilo, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo. Kako dobro se spominjam prvih podarjenih stavkov njenih sočnih ustnic, ki spominjajo na ustnice Angeline Jolie. Obstanem pod njenim blokom. Že samo vstop do njene dobrodošlice in vrtača njenih rok me popeljeta v drugo vesolje. Postarana je videti. Gube na obrazu so odraz njenega neozdravljivega sindroma. Revno, dvosobno stanovanje. Za zaprtimi vrati čutim vzhičeno romantiko. Stene predstavljajo njeno otroško skromnost, od katere ni napredovala vse do danes. Vstopim malo bližje. Do njene sobe, ki izraža srhljivo nenavadnega človeka. Odprto okno. Plašna mačka. Na mizi dišeča svečka. Pripravi mi večerjo. Izkustvena napetost nepoznanih atomov se giblje okoli naju. Zopet nekaj novega zame.

Usede se poleg mene. Govori, govori in govori. Njenim besedam kar ni konca. Pada v svoj utrujajoč svet. Že dolgo ji ni nihče namenil pozorne upoštevanosti. To je vidno v parih minutah druženja. Potrebuje sprazniti vso ujetost, ki jo nosi v sebi. Razumem njeno potrebo in jo z veseljem uresničim. Molčim. Tu in tam pripomnim s svojim komentarjem. Njeno telo trese od trpljenja. Njene kretnje in poteze obraza se prebujajo z ranljivim udarcem. Pogled na ta prizor me oznanja nanjo še danes. Kar zmrazi me. Čutim strto srce. Kako težko je ohranjati trezen pogled na nesrečnike. Videla sem jih že ogromno, ampak tako srčne in krute izpovedi pa še ne. Na trenutke vidim v njej odsev sebe. To me zadane še bolj. V otroštvu je bila posiljena. Tukaj njene solze dobijo največji napad nekontroliranosti, moje telo pa najmočnejše padanje v prepad njenih tegob. Poročeni moški je bil edini moški, ki jo je občudoval, poveličeval in spoštljivo nosil po rokah. Pomagal ji je pri spopadanju s posilstvom, ki ga še ni prebolela vse do danes. To je bilo zanjo nekaj povsem novega. Direktor pomembne slovenske firme, katere ime ne smem izdati. Očarala ga je kot gogo plesalka. Zanjo je bil pripravljen žrtvovati svojo družino, samo zato, da bi mu podarila 5 let ljubezni. Nato bi ji prepustil prosto pot. Kaj vse naredijo ljudje, samo zato, da lahko čutijo. Ni ga ljubila, zato ga ni vzela družini. Par let nazaj ji je umrl oče, na katerega je bila izjemno navezana. Ljubi moškega, s katerim je doživela prvo, pubertetniško ljubezen, sedaj pa sta se ponovno začela srečevati po desetih letih. Postal je drugačen. Sedaj je njuna sreča daleč stran, zaradi njegove psihične motnje in nasilnih izbruhov. Ogromno razpadlih zvez, za nekatere je bila kriva sama, za nekatere pa moški. Bolna mati, s katero ima zelo odtujene stike. Brat na invalidskem vozičku. Zelo revno, trpeče otroštvo. Izguba službe pred kratkim. Nobene podpore. Pa vseeno tako radodarna in dobrosrčna. Želela sem ji pokloniti nekaj denarja, pa me je premagal sram, da ji poklonim to ponudbo. Imela sem slabo vest in si postavila vprašanje Zakaj imam jaz toliko udobja, ljudje na drugem koncu pa živijo na nitki bede? Nekaj let nazaj pa je izvedela za novico, katere ne more premagati. Ne pomagajo knjige, ne pomaga pozitivno razmišljanje, ne pomaga borba, ne pomaga upanje. Neozdravljiva bolezen. Zdravniki so ji pred kratkim napovedali par mesecev življenja. Navzven kaže divjo, srečno žensko, navznoter propada in živi življenje čustvenega invalida. Telesno in psihično. Želi si družine, pa ve, da je ne bo nikoli imela. Ljudje se je izogibajo. Moški se bojijo navezati nanjo.

Težko ji sledim. To mi je všeč. Končno ena oseba, ki me prekaša v polnosti in kompleksnosti svojih čustev, domišljije in miselnosti. Če ne bi bila dovolj močna in samozavestna oseba, bi ob njej čutila zadušitev in občutek manjvrednosti. Tisti občutek, da nekomu nisi kos. Sedaj razumem, zakaj sem ponavadi jaz tista, ki ljudi s svojim bitom zakopljem v prestrašenost. Tokrat je ona tista oseba, ki mi riše prestrašenost. Plaši mene, ali se bojim zanjo? Omamljeno lesketanje njenih solz mi pribori kurjo polt. Tako dolgo je že nisem čutila tako močno kot ob njenem izlitju duše. Naj gledam njo, naj gledam stran, ali se naj spojim z njenim jokom? Težko je tolažiti človeka, ki se ti je približal v tako kratkem času. S tem daješ sebe. Kot bi naga stala pred nekom. Obliv strahu po celem telesu. Sedaj vem, kako težko je opravljati delo socialne delavke. Prisluhniti iz globine srca, ustvariti doživeto empatijo in se hkrati izogibati premočnemu odvzemu bremena, ki ga ne smeš prenesti v svoje naročje. Biti trden in hkrati polit s kapljicami sočutja. Njeno obnašanje je tu in tam moteče, njen odsev čudovitosti pa me posrka vase. Takšni osebi ne moreš ničesar zameriti.Lahko se na pol gola giblje po gručastih ulicah mesta, kriči na sredini pločnika, hodi kot kura brez glave, vulgarno pleše v odvratnem ritmu plesišča, pa ji je vse opravičeno. Lahko počne vse kar je podobno nič in vseeno hkrati s tem razbremeni sebe. Pri takšnem človeku vse potrpežljivo in razumsko sprejmeš. Že zaradi usmiljenja. Odpraviva se žurerskemu večeru naproti. Ta večer je njen. Samo pozornosti si želi. Samo razdajati se hoče okolici. Samo ljudem želi pokazati, da se lahko tudi oni sprostijo. Da je življenje samo eno. To so mogoče njeni zadnji izdihljaji življenja. Zadnji večer, v katerem lahko izpuhtijo na površje vse njene nenormalne sile. Strahopetci pa samo strmijo in jo obsojajo. Znotraj maske so isti. Skrivajo drugo stran medalje. Ljudje ne razumejo, da počasi umira. Ne pozna datuma, ne pozna ure, kdaj se ne bo več zbudila, kdaj ne bo več slišala človeškega glasu in odmev glasbe. Pa vseeno se jasno zaveda, da počasi izginja na drugi svet. Mogoče bo tam njeno bivanje manj onesnaženo.

Kako je lahko bog tako krivičen? Kako lahko nekomu naloži tako nizkotno usodo? Toliko trnov bolečine? Kako zmore ona? Kako zmore kljub vsemu ohraniti kanček razsvetljenstva in si podaja roko z vztrajnim pogumom? Spala sem poleg nje in bila deležna njenih bolezenskih napadov. Grozen občutek spanca. Ženska umira. Meni pa prirašča k srcu. Posebna je. Dopoldne sem jo odpeljala na kosilo. S težko prepojenostjo sem odšla od nje. Počutila sem se podlo, ker sem jo pustila samo. Samo, samcato. Pobožala sem jo po laseh, ji obljubila ponovno srečanje in strmela za koraki te uboge ženske, ko se je vračala proti svojemu domu. Pravzaprav stanovanje ne naredi doma. Dom naredi družina. Kje je torej njen dom? Nikjer. Veliko mislim nanjo. Ohranjam stike. Poskušam jo dvigovati, ampak kako sploh lahko povzpeš človeka, ki je bil deležen tolikih travm in umira? Razpada. Notranji organi ji iz dneva v dan slabše delujejo. Bolezen jih razžira. Počasi. Košček za koščkom. Ne morem ji vrniti življenja, lahko pa ji podarim trenutke in v tistih trenutkih vso pozornost in najlepšo, najtoplejšo plat človeka. Ona je zopet ena izmed teh ljudi, ki božajo srce brez dotikov. V moje življenje je bila poslana ravno toliko, da mi je pustila pečat, globoko poljubila notranjost, moje življenje pa se odvija naprej. Brez njene prisotnosti. Telepatska naveza. Kljub vsemu ima cilje za prihodnost. Naj plava v oblakih sanjskega in rumenega potepa, ki ga ne bo nikoli uresničila. Naj živi kot otrok v svojih neizvedljivih utvarah. Njej je dovoljeno.

Pravi, da sem njena prijateljica. Na daljavo. Rekla je, da me ima rada. Da me moški požirajo z očmi. Da me obožuje tudi ona. Da čuti mojo dobroto. Mojo čustveno zavzetost zanjo. Da sem prekrasna oseba. Da piše o meni že od prvega dneva najinega klepeta. Da bom del njene knjige. Da bom te strani dobila od njene prijateljice, ko nje ne bo več. Da si želi, da pridem na njen pogreb. Ima nekaj prijateljev, ki jih osrečuje, jim daje ogromno sprejemanja in ki ji znajo stati ob strani. In še nekaj ima. List papirja in pisalo. Dva največja prijatelja, brez katerih nebi preživela. Ta dva prijatelja zmoreta prenesti vse njene misli, vso njeno osebnost.

Tiho spregovori Hvala, ker me ceniš in znaš sprejeti. Veš kaj je največja vrlina? Da sem znala oprostiti človeku, ki me je posilil, ko sem spoznala njegovo preteklost. Zapomni si nekaj. Vedno moraš človeku pustiti do besede, preden ga obsojaš. Veš...najhuje je počasi umirati. Še huje pa je nositi v sebi vsa hrepenenja po otrocih, ki jih ne bom nikoli imela. Obrišem si solze žalosti, ki jih prekrije moja sreča. Odpeljem se proti svojemu domu, kjer me čaka družinsko, nedeljsko druženje. Sedaj sem dvignjena, ker nisem bila nikoli deleža grobega poniževanja iz strani moških. Sedaj sem srečna. Srečna za svojo družino. Srečna, ker sem zdrava. Srečna, ker moja soba ne uporablja parfuma z vonjem po smrti.

/napisano dobrih 14 dni nazaj/





objavil(-a): Inča ob 00:09 komentarjev (2) ogledov: 27




torek, 08. december 2009

Jensen Ackles





mogla sm ga prlept sem not,ker pa.....aaaaaaaaaaahhh *.*

just one night with him...mmmmmm Very Happy Very Happy





objavil(-a): žasminn ob 10:06 komentarjev (6) ogledov: 15




ponedeljek, 07. december 2009

V postelji z neznancem...





Danes je nedelja in se privajam nazaj na delovne vsakdanjike tega tedna, ki se mi obeta. Za menoj je pester vikend. Poln različnih občutij, zavitih v raznorazna presenečenja. Prepojen s polnostjo dogodkov. Naporna zadeva za možgane. Človek težko sledi vsem tem občutkom, ki sem jih doživljala v teh dveh dneh. Fak. Kako zmedeno mora biti življenje ljudi, ki varajo in živijo igro dveh življenj. Sedaj razumem to obremenitev. Spustiti dva, tri ljudi v svoje misli in srce. Še vedno ostajam večna iskalka čustev, zapolnitve, strasti, smisla in hrepenenja. Stalni raziskovalci pa nismo nikoli popolnoma zadovoljni. Stalno iščemo, zahtevamo in potrebujemo še več. In še več. Doma mi pravijo, da bo največja diploma zame, ko bom odkrila moškega zase. Od moških pričakujem tisto nekaj, kar ne bodo nikoli postali. Neko čudo. Sploh kar se tiče resne zveze. Pa saj popolno zadovoljstvo tako ali tako sploh ne obstaja. Ne sme obstajati, da se lahko povzpemo na še boljše stopnje in zaradi težnje po uresničitvi novih in novih ambicij. V petek sem v postelji pristala z neznancem. Bežno sem ga poznala že od prej. Leta, stan, stopnja izobrazbe, ime, priimek in podobne stvari so zame tako nepomembne informacije, da včasih sploh pozabim vprašati sogovornika zanje. Mene zanima človekov pogled, dostoj, duša, vrednote in možgani. V soboto sem obiskala *****(ženska, ki ima še nekaj mesecev življenja. Naslednjič jo peljem na izlet. Kamorkoli si bo zaželela. Človeku, ki je izkusil toliko temačne bolečine kot ona, ne moreš ničesar odreči. Samo da ga vidiš en dan z iskrenim nasmehom. A pustimo to za drugič). Izklesani moški brez osebnosti in gradiva me zelo redko privlačijo. On me je. Torej je le bil nekaj več kot le kup moškega ogrodja. Zapletenost je sijala iz njega. Ali pa sem samo jaz postala tako prekleto dojemljiva za detajle in za posebnost ljudi, ki jo zaznam že v parih minutah klepeta. Mogoče niti ne klepeta, ampak kakšnega drugega dotika. Takšni ljudje se enostavno zavonjamo med seboj. Skratka, včasih že samo pogled tujca izmozga iz mene misel V tem človeku je nekaj več. V nekaterih ljudeh opazim osebnostne malenkosti, o katerih se drugim ljudem še sanja ne. Več kot komuniciram, več kot opazujem ljudi, boljša postajam v presojanju in psihologiji. Čutila sem, da mu tisti večer lahko zaupam sebe. Sebe pijano. In tudi tokrat me intuicija do >neznancev< ni pustila na cedilu. Zraven njega sem bila na varnem. Enostavno čutiš. Nekaj prijetnega ali pa neprijetnega. Vse je v energiji. Odpeljala sem se z njim, ko je domov peljal brata(prej sem se na lastne oči prepričala, da je njegov večer na brezalkoholni pijači). Razkaže mi stanovanje. Presenetljivo. Dnevna soba in kuhinja sta narejeni po podobnem principu kot stanovanje *******! Pospremi me do prostora, v katerem ustvarja. Kjer si vzame svoj mir in riše(prednost številka 1). Jaz seveda vsa navdušena. Ljudje, ki dišijo po drugačnosti, samosvojosti, kakeršnikoli ustvarjalnosti me privlečejo na svojo stran. To je gorivo za mojo kri. Voziva se v avtu nazaj do ljudi, nazaj do lokala. Nočem med ljudi. Hočem odkriti njegovo podrobno vsebino. Izgovorim Pelji me na Petrol na kavo, jegerkolo, karkoli, samo nekam na samo! On odgovori Kakor želiš. Zapleteva se v močno debato. Jaz pijem jegerkolo, on pije sok (prednost številka 2). Ne moti ga, da sem pijana(prednost številka 3). Povem mu za strast do ljudi in pisanja. Všeč mu je(prednost številka 3, takoj vidim iz kakšnega testa je). Zanimiva življenjska naloga-raziskovati moške. Rad obleče obleko in se odpravi v gledališče(prednost številka 5, to bi tudi jaz z veseljem počela v družbi moškega. Kje se skrivajo takšni, ki se jim to ne zdi neumno?!). Tu in tam rad posluša jazz in klasično glasbo( oja, to ogromno pove o intelektualu človeka). Zares zanimiva oseba. Sem vedela. Veliko potuje, je navdušenec za ekstremnimi športi(prednost številka 5, skratka ogromno všečnih in skupnih pogledov najdeva). Malo še odideva v lokal, nato pa v njegovo stanovanje. Med vožnjo pove Nisi prva, ki bo prespala pri meni. Imam pa mejo. In visoka merila. Ni jih bilo ravno veliko, odkar sem končal zvezo. To seveda ne pomeni, da ne podivjam in ne flirtam. Predsem, ko sem pijan. Ampak do poljuba in seksa pride redko katera. Pripomnim Ni pomembno. Ne potrebuješ razlagati. Nocoj me ne zanima. Odpreva vrata njegovega stanovanja. Črna posteljnina. Tako ali tako sem vedela, da to noč ne bom spala doma. Znajdeva se v postelji. Človek noče seksati, noče se poljubljati, noče obojestranskih dotikov po intimnih delih!!!! Wtf? Zakon! Ok, kaj takšnega pa še ne. Njegova seksualna zavrnitev me še bolj privlači. Prvi moški v življenju, ki se izogiba seksa za eno noč. Imava skupno hrepenenje. Preživeti noč v bližini in nežnosti. Svetovno. To mirne duše spoštujem, čeprav bi mu najraje porinila jezik globoko v usta. Vse bolj me preseneča. Celo noč me razvaja. Igrava se igro brez poljubov. Z dotiki raziskujeva telo drug drugega. Pravzaprav poznam njegov razlog. Preizkuša moje zadržke, samokontrolo in sposobnost potrpljenja. Ok. Pa naj bo tako. Moški obvlada. Drgetava. Počasi, nežno. Boža mi srce. Šit. Z ustnicami polzi po telesu. Ovita sva v mistično pomirjujoče občutke. Gola sem. Skoraj. Tu in tam gre predaleč, a se zadrži. Zna držati mejo. Like it. Ima svoj jaz, zelo nenavadna načela in izjemno dobro samokontrolo. Like it. Like it very much. Všeč mi je njegova milina, njegova mehkost. Hotela sem odkriti še kakšne druge njegove plati, pa ni spadalo v trenutke. Z vulgarnostjo bi pokvarila čistost momenta. Vsakemu pač ne moremo dati svoje domišljije. Človek mora biti izredno neustrašen, močen, pogumen in zelo odprto dojemljiv za to. Zelo me je zanimalo, če se v njem skriva tista perverzna pokvarjenost, nepredvidljiva nevarnost, vznemirljiva divjost, ki človeka prestraši. Da te moški grobo zagrabi, ukazovalno potisne ob steno brez vprašanja, te našeška in potegne za čop. To je ena izmed komponent, ki da moškemu dodatno piko na i, če je seveda izražena na okusen in trenutku primeren način. Bemti. V ****** je bilo vse hkrati. Ogromno skrajnosti. Nedolžna nežnost in hkrati živalska, nenormalna energija. Tak moški pa stalno išče čustvene in seksualne razburljivosti, ki pa se v rutini slej kot prej razblinijo. Tako pač je. Ženske si za življenjskega sopotnika izberejo mirnega, skuliranega, normalnega, zanesljivega in zaupanja vrednega moškega, s katerim so priskrbljene(tudi finančno), tudi če ga ne ljubijo zares. Šit. Zopet mislim nanj. Pizda. Zopet nekoga primerjam z njim. Šit. Napaka. Nato poskušava zaspati. Z očmi si ogleduje moje telo. Čutim. Odprem oči, on pa izgovori Zelo lepa si, lepo telo imaš. Lepo te je opazovati. Fajna in obetavna punca se mi zdiš. Molčim. Nato mu odgovorim Kako veš? Saj me ne poznaš. Ne sklepaj prehitro. Nato reče Čutim. A se mogoče motim? Mislim, da se ne. Poskusim zaspati, a mi njegove dlani ne dovolijo. Ne more se odstraniti iz mojega telesa. Njegove roke ostajajo pritrjene na mojo zadnjico.

"Zakaj me nočeš poljubiti? Te ne privlačim? Lahka mi odkrito poveš. Ne bom jezna."

"Daleč od tega. Imam svoje razloge"

"Ok. Bom spoštovala. Samo nekaj me še zanima. Pa brez zamere. Imaš mogoče kako spolno prenosljivo bolezen?"

"Ha?"

"Eh, nič. Zaspi zdaj."

Še bolj me vleče odkriti njegovo notranjost. Njegove skrivnosti. Zjutraj naju zbudi skupina U2. Razkaže mi čudovit razgled na dolino. Zelo vsestranski človek. Mogoče prepoln, da bi v njegovi okolici bil prostor za druge. Kakor ljudje zadnje čase očitajo meni. Da človeka zadušim, plašim, kadar pokažem preveč sebe. Mogoče on ni tako poln čustev, je pa poln dogodkov. Nato me odpelje do mojega avta.

"Si že od nekdaj tako strog do sebe in do ljudi?"

"Velika pretekla izkušnja me je naredila takšnega. Prej sem bil čisto nasprotje. To je bilo to. Se vidiva, ko se vidiva. Samo na tečaj salse me boš pa vseeno peljala. Ful si želim"

"Ok. Zmenjeno. Meni ustreza"

"Veš zakaj hočem brez telefonske in brez ponovnih večerov? Ker imam občutek, da mi lahko zmešaš glavo. To mi pa lahko podre vse načrte"

"Si se imel lepo?"

"Ful. Ti?"

"Ful. Zanimiv si. Izredno"

"Oprosti, če sem bil preveč vsiljiv"

"Ha? Ne, neeeee. Daleč od tega!"

Hja, dobra sem v zapeljevanju in dosegu pripraviti moške, da se v moji družbi počutijo odlično. Lahko mi rečejo, da slabo kuham, da sem slaba v matematiki, te prednosti pa mi ne more zanikati nihče. Ampak, ko se zaljubim, se moj zapeljevalni čar razblini. Takrat se spremenim v sramežljivo punčko s tresočimi koleni, ki obstane v luži šibkosti brez komentarja in besed. Ah, kako sovražim to blokado zaljubljenosti, ki včasih resnično ovira dobro komunikacijo. Podobno je bil narejen tudi *******. Včasih se mi zdi, da imam moško psihologijo že v malem prstu. Vsak posameznik je drugačen. In včasih v zelo kratkem času pridem do človeške duše in ugotovim kaj nekdo potrebuje. Različne so potrebe seveda. Tukaj pa pride prav moja fleksibilnost. A vsem je nekaj skupno. Omrežiš jih s tem, ko odpreš sebe, jim daš ogromno topline, upoštevanosti(in hkrati malo ignorance) in zanimanja za njihovo življenje. Prilezeš se tako na skrivaj. Prikupno in nevsiljivo. Zlezeš jim pod kožo, še preden se sploh sami zavejo. Tukaj seveda govorimo o moških in ne o klovnih ali otrocih. Seveda je odvisno kaj pričakuješ od moškega in od neke noči. Želiš zgolj zabavo ali želiš pustiti pečat za nadaljno srečanje. Ker z nekom preganjaš dolgčas zabave in te ne zanima kot oseba, res ne potrebuješ kazati območje svojih globjih vrlin.

Spontanost in nepričakovanost nas čakata na vsakem koraku. Pa je življenje res kot bomboniera. Nikoli ne vemo, kaj bomo dobili. A nekaj sem vedela, ko sem se zjutraj zbudila v njegovem naročju. ******je bil edini moški, do katerega sem čutila nekaj nenadomestljivega, v katerem sem videla svojega življenjskega sopotnika in očeta svojih otrok. Edino njegove besede so se me resnično dotaknile. Z njim sem jemala vse pretirano resno. Z njim sem želela deliti vse, vsak trenutek dneva, vse svoje prijatelje, spoznati njegove starše, bila srečna, ko je bil srečen on in trpela, ko je trpel on. Vse je bilo pri njemu. Z njim nisem poznala ničesar, kar je odmaknjeno od globine. On me je lahko čakal 6 ur skupaj v lokalu, pa me ni motilo(pri vseh drugih bi čutila utesnitev-najverjetneje bi znorela!!). On je bil moj psiholog. Moj vse. Tiste škorpijonove premoči, vpliva, strasti in domišljije onkraj sveta ne more nadomestiti nihče. Nekaj takšnega verjetno ljudje doživimo enkrat v življenju, da te nekdo izredno zaznamuje. Z njim je bilo vse tako resnično, željno. Še vedno se mi zruši telo in obrnejo možgani, ko se vidiva. On me je poveličeval, jaz sem občudovala njega. Ali pa je to samo čar in cenjenost ukradenih, idealiziranih momentov. Ali pa se temu reče samo ljubezen, mar ne? Pravijo, da so ženske 3krat v življenju zares zaljubljene. Če je to res, sem jaz svojo dozo že dosegla. Je pa nekaj res. Dva močna človeka z izredno udarnimi, agresivnimi čustvi težko funkcionirata skupaj. Mogoče je bilo pri nama z ******** preveč močne energije, ki bi s časom vodila v obsedenost, uničenje in morečo, posesivno zadušitev. Tudi to noč so bila čustva, a ne ljubezenska. Ljubezenska čustva še vedno pripadajo samo eni osebi. Če te zadane ljubezen, ti bo sledila kot lačen pes. S tem sem se že počasi sprijaznila. To sem se naučila shraniti v poseben predalček svojega srca in živeti naprej. Ni bilo toliko obojestranske dominantnosti, temperamentne moči in impresionistične kemije kot z *******, pa vseeno se je bilo lepo zbuditi z nekom. Z njim, od katerega sem odšla brez slabe vesti, brez solz in izpopolnjena. Z njim, ki je razblinil željo po *******. Z neznancem, ki danes ni več neznanec.

Življenje je tako ali tako ena sama sestavljanka spominov, ki se zasidrajo globoko v srce. Vse ostalo je ujetost v rutino vsakdanjikov. Zbudila sem se v tuji postelji. Z nasmehom. Stala sem pred neznanim ogledalom. Z nasmehom. Izstopila sem iz tujega avtomobila. Z nasmehom. Prekrasna noč je za menoj. Kako lepo sem se počutila brez oralnega seksa, brez mokrega poljubljanja, brez umazanosti, brez družinskega odzadja in brez seksa. Samo bližinska, brezmadežna ujetost. Še obstaja kaj lepšega kot to, da te celo noč nežno razvaja starejši, izkušen, prijeten in postaven moški? Ne, vsekakor ne. Nauk te zgodbe? Privoščite si pustolovščine, vendar na skrivaj, po pameti in seveda ne z vsakim idiotom, ki pride mimo. Tukaj je pač pomembna lastna presoja. Skratka, živela ljubezen, takšna ali drugačna!! Zanjo tako ali tako ni definicije!





objavil(-a): Inča ob 21:59 komentarjev (11) ogledov: 19




ponedeljek, 07. december 2009

presenečenje ob 22h zvečer



ka se to dogaja...sj to se lahk sam men zgodi.resno duh .že 2 dni nevem kaj si naj mislim.na trenutke se mi celo zdi kot da se mi je sanjalo.

čist na kratko: neki čez 22h mi zvoni telefon in me kliče kolega od bivšga,k me ni nikol prej klicu.mi reče da pridejo k nam (v naše prelepo mesto),pa če bom mela kej časa za kakšno pjačo.js tak da ja,da me naj pokliče k bojo tle.nism pa nč vprašala kdo vse pride.okej,me on pokliče,pove kam naj pridem..pridem js tak tja in ga že na daleč zagledam.pomaham vsem trem,s tem kolegom se objameva,pomaham ta drugmu kolegu in nazadn še bivšemu.

pride do mene in namest da bi mi reku "zdravo","živjo","helou" al neki mi reče: maš kakšnga fanta?

ga pogledam pa rečem: ne.

on ma punco,kakšne 3 al pa 4 mesce zdej...baje je zelo ljubosumna-njegove besede.zarad tega se tud nisva smela več slišat in si pisat,ker mu s tem povzročam probleme.baje.

u glavnem blo je ful fajn k sm jih res htela videt k se nismo vidl že 5 mescov in sm jih res pogrešala,ampak ne gre mi pa to v glavo ,čigava ideja je bla da bojo mene poklical,sploh po tem k se naj nebi smela z nekom videt in nič Surprised na konc smo bli pa 3 ure pa pou skup...

blo je res ful fajn,ampak se je pa čutlo med nama eno tako "napeto" ozračje.

in zdej mi ni nč jasn...





objavil(-a): žasminn ob 18:55 komentarjev (1) ogledov: 18




ponedeljek, 07. december 2009

kriza



Kako so lahko eni ljudje takšni? Kako lahko tako zavidajo? Kaj res ne privoščijo sreče?

Res je,da sva imela zadnje čase kar nekaj težav. Sploh ne vem kako je do tega prišlo. Pogosto sva se prepirala in bila kar malo naveličana že vsega skupaj. Verjetno sva preveč časa tičala drug ob drugem.

Večkrat sem šla žurat sama oziroma s prijatelji. In skoraj vedno ko sem šla, je bilo nekaj narobe. Ljudje so govorili in govorili. Sej o meni govorijo že od nekdaj, ampak zdej je bil nekaj časa mir. Nato pa spet izvem, da se o meni govori da sem k...., da se vlačim okrog in da moj bogi fant ne ve kaj se dogaja. Mislim haloooo. Res je,da prihajam iz zelo majhnega kraja, in da ljudje nimajo kaj drugega za počet kot pa obrekovat.

Kako lahko nekaj vidijo kar ni res?! Vem, da zgledam lahka...Pa ne toliko po obnašanju, ampak po videzu. Že sam način oblačenja, se razlikuje od drugih...ne v večjih mestih, ampak tam pri nas. Vsi pogledi so ponavadi uprti vame. Očitno ljudi motim. Moti jih, da iztopam. Moti jih, ko me vidijo srečno s fantom.

Kaj sem res js nora? Da se lahko vsega spomnem, samo tega ne, da sem bila z drugim moškim?

Mislim ljudje, brigajte se zase. Pustite mene in mojo zvezo pri miru. Že tako ali tako imava težave in se prebijava iz dneva v dan.

Rada se imava in upam, da bova prebrodila težave. Upam, da se bo vse dobro izteklo in, da bova srečna kot nekoč.





objavil(-a): taprava ob 09:14 komentarjev (3) ogledov: 18




nedelja, 06. december 2009

PARTY TIME!





Iz službe sem šla direkt na zabavo. Fajn je bilo. Ravno pravšnja kombinacija vsega. En VIP se je pogovarjal z mano. Kje je mene našel? Stal je blizu mene in en pogled je bil dovolj, da je začel pogovor. Stopil se je ob komplimentu. Na videz se poznava iz prejšnje službe. Večina folka je bila dressed in black. Kako dolgočasno. Naplesala sem se, čeprav so me bolele tačke v mojih fancy škornjih. Tortice so bile fantastične. Nina me je zabavala, ker ni upala po njo... Potem je šla po eno pistacijevo. Bila je vredna greha…





objavil(-a): mačka7 ob 01:12 komentarjev (0) ogledov: 21




sobota, 05. december 2009

WHAT A MAGIC...





Razložim prodajalki kaj rabim. Očitno ne ve o čem govorim ali sploh ne posluša. Gleda me kot, da sem z Marsa. Dobim domov katalog. Stvar, ki jo iščem je na prvi strani. Grem še enx v DM. Nikjer ni kataloga. Od nikoder ga stavhajo. Eyeliner s bleščicami obstaja!

Ena druga pametna prijavi, da obstaja stvar, ki jo naneseš čez maskaro. Obožujem nakupe, ko čist zgrešim. Naivna jaz… Doma navdušeno probam vse kupljeno. Meni gre maskara dol s trepalnic ob nanosu bleščic. What a magic…





objavil(-a): mačka7 ob 23:56 komentarjev (2) ogledov: 21




sobota, 05. december 2009

Dišim



... po njem. Me, a wolf loner in tako naprej. in pol sm doma in voham njega, kar je rahlo strašljiva zadeva.

Miklavž mi je prinesel liziko in čokoladne praline, čakam kaj bo doma...

Vidla lučke. blo je pravljično. V STA (pr platoju Ajdovščina ) imajo svetnovno dobr kuhan vin <3





objavil(-a): tamejhnaT ob 22:42 komentarjev (0) ogledov: 14




sobota, 05. december 2009

MIC STYLING



Iz izložbe mi pomižikne tunika. Ker imam čas, probam tri. Že v naprej vem, da bo stvar prava zame. Kupim to iz izložbe. Pokažem mami. Seveda bom posodila za službeno zabavo. Bo zažgala! Mačka je mojstrica za styling.





objavil(-a): mačka7 ob 22:36 komentarjev (0) ogledov: 24




petek, 04. december 2009

Na robu zloma!!



Ne ne ne in še enkrat ne!To se men ne dogaja!!!To ni pravično!!!Je pošteno to da sem cele dneve z 8 mesečno hčerkico doma in se okvarjam z njo,niti enkrat u 8 mesecih nisem nikamor šla,moj dopoldan dela in je ob dveh doma,se mal z njo pošpila pol ga pa ni,grem na pivo pa pride pozn domov,pol ti pa reče jst delam ti si pa doma!kokr dons grem na en pir,pa sm mu rekla da ga ne rabm sam zvečer u postl,pa mi reče da je veseli december,....halo sj je bil tud vesel november kje lutu!!ZMEŠAL SE MI BOOOOOOOOOOO!!!!!!!!!!!!!!



objavil(-a): maja1988 ob 22:02 komentarjev (6) ogledov: 21




petek, 04. december 2009

Opa



PA SEJ NE MORM VRJET, KDO SE ME JE SPOMNU... tok sm vesela, da bi najraj začela vriskat, ampak ker tega ne morm počet ob tej uri, k bi vse zbudila, morm pa tuki vn dat Smile v glavnem, ful mi je polepšu dan!!! JEEEEEEEEEE Very Happy Very Happy Very Happy





objavil(-a): Chica ob 00:57 komentarjev (3) ogledov: 20




četrtek, 03. december 2009

Ne moreš verjet!



Jah,pa saj to ne more biti res nooo,ko po dolgem času srečaš nekoga,ki ti je simpatičen.Nekako navežeš stike,si obetaš,upaš na kanček ljubezni,potem je pa POROČEN.Halooo.Ne vem sem mogoče magnet za poročene,ja,če pa ni poročen je pa luzer,vse prej kot pa pošten,itd.....Skorej sem že obupala.



objavil(-a): sanyi69 ob 11:54 komentarjev (3) ogledov: 7




četrtek, 03. december 2009

Dragi Dedek Mraz!





Letos sem bila zelo pridna! Kot si mi naročil (horny bustard), sem ga dragemu potegnila vsaj 3x na teden, sicer sem pa itak eden zadnjih komunističnih otrok, ki še verjame vate, tko da mislim, da izgovorov za darila ni!

Želim si torej:
- da bi na Divi končno trofnla kakšno od nagrad, ki jih tko nesramno talaš vsem, razen meni
- da bi mi joške tko čudežno, kot se manjšajo, se začele večat (al pa zrihti Glumičič sponzorstvo- kukr hočeš! )
- reč mojmu, nej mi že končno zamenja štekarje
- in Jankoviču ne dat še enga mandata, ker mi bo model porušu salon

Mislm, da sm dost skromna! Če se ne misliš izkazat, grem k Božičkovi konkurenci, čeprav se un model neki duva, da nism bla pridna. Rolling Eyes

Pa happy new year! Razz





objavil(-a): Talulah ob 11:29 komentarjev (6) ogledov: 34




sreda, 02. december 2009

Zima in random stuff.





Jutri se ob 17h prižgejo lučke po Ljubljani...

Sej se zavedamo, da je zunej že mal mraz, pa da smo decembra, pa da so prazniki bliz? Ja, spet sem klišejistka, samo rada imam praznike, pa vonj po cimetu pa kuhančke. pa rdečo kapico. pa rokavičke. pa sneg. pa lučke.

call me lame, samo letos je še hujše. do 1.12 mi je zbrzelo mimo vse tam nekje od... septembra, zdaj pa samo upam da ne bo enako z decembrom.

Zmatrana sm pa... pogrešam ga. ne nism... nism rekla tega na glas!





objavil(-a): tamejhnaT ob 22:57 komentarjev (1) ogledov: 18




sreda, 02. december 2009

Prijateljstvo



Prijateljstvo. A to sploh obstaja? Ubistvu nikol ne mreš vedet. Prijateljstvo je pol ga pa v trenutku kar ni več! Eni "prjatli" so tak d se neki s tabo družjo ko jim zapaše, ko si pa premislijo si pa odpadek za njih. Navadna smet! In tako se pol tudi počutiš, k en kup dreka k ga nobeden ne mara! Ampak treba je pogledat tut z lepše strani - veš d niso tapravi prjatli in jih zafrkneš v taprvem trenutku k ti pride na misel. Al pa jih enostavno ignoriraš. In nikol se ne smeš sekirat d bi ti kdo zameru ker se s kom drugim družš, če ti je pol navadna ničla. Ker prijateljstva-poznanstva hitr minejo in tut niso kej posebnega, tista taprava prjateljstva so pa redka in k so jih ne smeš zamudit! Fora vsega tega je, d je na svetu toook velik ljudi k se delajo prjatle, d bi bli lahk usi cele dneve sam nesrečni pa depresivni, sploh se ne smeš sekirat če te kdo zajebe (čeprou je to učasih ZELO TEŽKO!!!) treba je sam gledat d tem "prjatlom" ne zaupaš, ker te bodo slej al pa prej izdal! Ker so pač kreteni!

Ker pa ravnokar jem baccie in sm najdla en super fajn pregovor o prihateljih seveda- ampk teh tapravih: Friends are those rare people who ask how you are and than wait to hear the answer! jest mislm d je to res! ker mi grejo na žiuce ljudje k te neki uprašajo pol te pa ne poslušajo. al pa ljudje k se z njimi pogovarjaš in nekdo drug pride zravn pa ga upraša al pa je sam tih in ta člouk se kr z njem začne pogovarjat! pa kaj rabiš take ljudi!? sam čimprej stran od njih!

Ampak zapomnte si pa ta tole: Na svetu je vedno nekdo, k ti je namenjen d bo tvoj taprav najboljši prjatu! tut če vas je že vse razočaral pa ne smete obupat!

pa še neki quotov: şBest Friends Listen to what you dont sayş; Your my best friend forever and always we're together too much but far not enough and if you die before I do ask god if heaven's got room for two. ; "Friends let you know that you are not alone on the road of life." ; "Memories last forever pictures may not ; "Love is friendship on fire."

pa še ena stran k bi vas mogoče razveselila Smile http://www.friendship.com





objavil(-a): VioLet monster ob 16:57 komentarjev (4) ogledov: 26




sreda, 02. december 2009

LESSON LEARNT





Poslala sem ga na Madagaskar. Direkt! Nisem ne blond, ne neumna… He broke my heart and now it ´s rainning. Potem dobim sms od Karmen. Recept za Pina Colado. Zdej, ko sem ga poslala v … Lahko bi mi prinesel kakšen ananas z Madagaskarja.





objavil(-a): mačka7 ob 12:44 komentarjev (0) ogledov: 26




nedelja, 29. november 2009

Headache.



Še en dan, ki je šel v prazno. Učenje fizike je no good. V bistvu bi zdajle lahko gledala nogomet, pa ga ne.

Moj čaj granatno jabolko diši. pa je skodelica prazna že pol ure. Smile Itak pokonzumiram po osem skodelic čaja na dan. Pijem samo čaj, ja. Very Happy freak. Laughing





objavil(-a): tamejhnaT ob 19:47 komentarjev (0) ogledov: 27




nedelja, 29. november 2009

Why?? Why??



Sometimes, you have to accept the fact that some people are going to stay in your heart forever... even if you are gone in theirs.

You’re the only one I wish I could forget, the only one I’d love to not forgive. </3





objavil(-a): Kristinaaa ob 17:34 komentarjev (0) ogledov: 23




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani