Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

sobota, 14. november 2009

"Bedarija."



Nevem.

A razmišljanje o vprašanjih brez odgovorov me ubija.

Le kako najti odgovore na zapletena vprašanja, ki ne obstajajo?

Nevem.

Veter nežno pihlja skoz tvojo dušo in se spotika ob tvoje laži.

Valovi silovito udarjajo ob tvoje srce in ga ne zmehčajo.Saj je v njem le sovraštvo.

Ptice nemo šepetajo melodijo ki jo nosi veter.

In takrat se zaveš.

Vstaneš in me objameš z hladnimi rokami.

A tvoje oči so še vedno brez smisla.

Solza v očeh.

Grob v daljavi...





objavil(-a): Tynah ob 16:28 komentarjev (2) ogledov: 9




sreda, 11. november 2009

Top dialog





»Sit sem visokih pet, hostes, lepih avtov, plehkih žensk in vsega tega prestiža, ki ga vsak dan doživljam. Ljudje mislijo kako lepo je življenje nas bogatašev. Tako kot je vidno navzven. Kaj se pa dogaja znotraj pa nihče ne ve. Ljudje imajo denar, vpliv, se delajo samozadostne, vesele. Veš kaj so pa v sebi? Osamljene sirote. Toliko ljudi imam okoli sebe, pa se z nikomer ne morem več normalno in odkrito pogovarjati«

«Se strinjam«

«Usekan seks more bit. Trganje oblačil, grde besede, ponorelost v posli, itd. To je užitek. Vsi se fukajo. Fuki se. Ampak previdno. Pazi na svoje ime. Ampak, ko boš srečala pravega, pri katerem ti bo vsakič obrnalo oči od ljubezni pri seksu, tam pa potegni črto. Tam pa ostan. In veš kaj je ljubezen? Ko sediš z nekom 10 ur na mrzlem, pa ti je vseeno. Ko se z nekom pogovarjaš 10 ur skupaj, greš narazen in si misliš, pizda, toliko ti še imam za povedati. Ko se vsi obračajo proti vama, vama pa je vseeno, ker verjameta v svoja čustva. Tisti, ki te bo čakal kjerkoli boš. Tisti, ki ti bo oprostil vse najgrše napake.Tisti, ki bo prenašal vso tvojo preteklost in bremena. Tisti, ki te bo sprejel karkoli boš, tudi če boš prostitutka. Tisti, ki bo srečen, ker boš srečna ti, v tistem, kar boš počela. Tisti te ljubi.«

«Dobra razlaga«

«8 let ljubim ljubico. Družinska prijateljica. Ko seksam z njo, se mi vedno zdi, da seksam prvič. Tako sem v nebesih. Velikrat me ima grdo. In stokrat se skregava in stokrat se vračava nazaj. Ljubim jo«

»Omg. 8 let?«

»JA, eno leto gre okoli, drugo leto gre okoli, mencaš mencaš, se vrtiš v enainistem krogu vrsto let in na koncu se zavleče na tako dolgo dobo. 8 let.«

«Kako ona sprejme to?«

«Saj veš kako je. Ko nekoga ljubiš vse požreš. Trpima oba«

«Kako je doma?«

«Tema. Brez seksa že 3 leta. Pogovarjava se samo o najnujnejših stvareh. Kot tujca «

«Zakaj ne greš stran?«

«Isti idiot sem kot vsi ostali. Moškim paše topel, zazihran dom. Taka je realnost. Ne morem. Naveza. Premoženje. Pomoč drug drugemu. Otroke imam rad. Ločitev je najtežje breme življenja. V nekoga si vložil celo svoje življenje. Po tolkih letih skupnega življenja nisi več samostojen in prilagodljiv. Tukaj je toliko neke preteklosti, skupni prijatelji, izleti, dom, stalnost. Tukaj je toliko skupnih faktorjev, katerim se ne moreš odreči. Vsi bežimo od ločitve. K ljubicam, alkoholu. Nihče se noče sprijazniti z resnico, da si celo svoje življenje vložil v napačnega človeka. Vsi se slepimo. Žene in možje. Še vedno se tega držiš, tudi, če že vrsto let v sebi veš, da ni človek zate. «

«Žena ve?«

«Ve. Čuti. O tem nikoli ne govori. Tabu tema že 8 let«

«Kaj misliš narediti?«

«Pojma nimam. Uživat v tem, kar mi je ponujeno«

«Ni slaba ideja. Oprosti, vedno toliko sprašujem. Zanima me«

«Eh, to je živa štala v katero si ujet za vedno. Ne bi še smela poznati tega sveta«

«Prepozno. Ga že poznam. Se že spopadam z njim.«

«Aja točno. Punca, če si pri svojih dvajsetih letih zmožna duševno rešiti to svojo močno obremenjujočo situacijo, boš v življenju premagala vse. Če si v tej situaciji zmožna potegniti ven več lepih kot slabih stvari, si zmagala. Sej ljudje nimajo pojma kako je, če niso v tem. Men se pri tvojih letih še sanjalo ni o takšnih razmerah. Pazi na svoje ime. Previdna bodi. Ko začetna zatrapanost mine, lažje trezno razmišljaš«

«Hvala. Bom upoštevala nasvet«

»Malenkost.Še prijem na čvek.«

Ja, tiste najbolj firbčne in pozorno dojemljive kelnarce bi vsekakor lahko napisale knjigoJMogoče je gostilna celo edini prostor, v katerem so ljudje odkriti. Da seveda ne govorimo o uglednih moških, ki pijani snamejo svojo masko iz obraza. Vsi so narejeni po istem principu. Pravzaprav imamo vsi primitivizem v sebi, samo okolica ga ne dopušča izražati. Obnašati se pač moramo lepo in včasih tudi priliznjeno.





objavil(-a): Inča ob 12:23 komentarjev (26) ogledov: 22




sreda, 11. november 2009

sovražim...



.....ta kapitalistični način življenja.

vse se vrti okoli denarja,lepote,...če nimaš denarja si niče kar pomeni, da imaš manj potencialov za uspeh. ok, res da velja veliko izobrazba samo kaj imaš od izobrazbe če nimaš vez in če nimaš vez nimaš šans.non stop ti perejo možgane z različnimi reklamami in dajejo vedno večji pomen na materilane vrednote... kaj pa vrednote kot so ljubezen, prijateljstvo,....?primer začel se je november in že lahko zasledimo reklame o raznorazni ponudbi, ki jo bomo kupovali decembra (igrače,čokolade,...).

ljudje te presojajo le še po zunanjem izgledu...primer je ljubljana (malo bol, ko si drugačen te imajo za norega ali pa jim ne sežeš do kolen)...vsak dan non stop poslušam dieta desno,dieta levo,....joj bi lahko malo shujšala...veš moraš biti suha bla bla...bruh...in nato zaslediš v časopisu da pišejo, da sedaj niso že 7 letnice zadovoljne s svojim telesom...se vprašate zakaj?

PFUJ:/





objavil(-a): nina_nana ob 01:21 komentarjev (2) ogledov: 9




torek, 10. november 2009

Not again!



Znorela bom! Ker me boli zob (že spet)... Pa nimam jajc da bi se spravla k zobarju in sm jezna sama nase.

Ma kdo kakšn domač recept proti zobobolu?





objavil(-a): Chica ob 22:29 komentarjev (7) ogledov: 15




torek, 10. november 2009

prav mate...



ne bom nesramna in se spuščala tko nizko. ta blog je itak že dosegel svoj namen, jst dalje živim svoj lajf, on svojga s svojo trenutno, in je tko kot mora bit.

žal mi je samo, da se je vleklo celi dve leti.

arivederči.





objavil(-a): chickenpresident ob 20:37 komentarjev (2) ogledov: 20




torek, 10. november 2009

Just died in your arms tonight



Air Supply- Just die in your arms tonight

Oh I, I just died in your arms tonight

It must have been something you said
I just died in your arms tonight

I keep looking for something
I can't get broken hearts lie all around me
And I don't see an easy way to get out of this
Her diary it sits on the bedside table
The curtains are closed
The cats in the cradle who would've thought
That a boy like me could come to this


Oh I, I just died in your arms tonight
It must've been something you said
I just died in your arms tonight
Oh I, I just died in your arms tonight

It must've been some kind of kiss I should've walked away
Is there any just cause for feeling like this?
On the surface I'm a name on a list I try to be discreet
But then blow it again
I've lost and found
It's my final mistake she's loving by proxy
no give and all take 'cos I've been thrilled to fantasy one too many times.



It was a long hot night she made it easy
She made it feel right
But now it's over the moment has gone
I followed my hands not my head
I know I was wrong








objavil(-a): Tynah ob 13:15 komentarjev (7) ogledov: 16




ponedeljek, 09. november 2009

PRAŠIČKA S POTENCIALNO PRAŠIČJO GRIPICO



Pa me je zadel. Cel vikend sem se mal norčevala iz bejbe, ker je zbolela. Pa bom verjetno še jaz. To je sigurno zadari žlehtnobe Smile

Boga reva jamra kok jo buba buši. Sem jo cartala cel vikend, ji čajčka kuhala, pa spet cartala. Mal sem se norčevala iz nje, ampak ja - večinoma sem jo cartala. Je pa tale moja bejba tok sitna. Res. Mislim, da sploh ni tok boga, ampak se sam še dodatno dela, da mi vlije slabe vesti in pol vse nardim zanjo. Sej bo prišu čas, ko ji bom vrnala. Verjetno že ta vikend, ker že mene matra počas. Danes mi je blo tok slabo, da sem mislala pobruhat celo trolo, ampak na srečo mi ni ratal. Smile Nočem si niti predstavljat tega prizora. Ziher bi rekla, da nisem kriva jaz Smile

Kakorkoli že, bejba je rekla:" Vrnala ti bom in to v polni meri! " Baje bo šla domov, če zbolim. Smile Ne vrjamem Smile Veš vrnala mi boš vso to potrpežljivost, cartanje in prenašanje moje sitnosti. Sam počaki še par dni, ko bom čist zbolela. Smile Konec koncev itak vem, da komi čakaš da pride do tega trenutka.

Mal se sam bojim, da res ne bom fasala prašičje gripe. Moja dnevna izpostavljenost temu je ogromna. Postrežem malo morje strank. Niti se ne upam it cepit. Heh... Kaj bi šele pol blo. Stranski učinki?! Že zdej sem tečna, pretirano dobre volje in tako dalje. V primeru, da se dam cepit in da pokasiram vse možne stranske učinke, kot so npr. pretirane vedenjske spremembe, pol se me pa bejba res odpove Smile Nebi prenesla take težke osebe, ker sem že zdej podvig za življenje v dvoje.

Lep večer, pa pejte se cepit! Smile

Mala ljubim te ***





objavil(-a): missyBee ob 21:23 komentarjev (0) ogledov: 20




ponedeljek, 09. november 2009

NORIM!



..ker se ne spomnim, kako je dišal. Sad




objavil(-a): tjašek. ob 15:29 komentarjev (3) ogledov: 7




nedelja, 08. november 2009

LUFT IST LEBENSNOTWENDIG!





Stojimo v pisarni v kateri so trije stoli. Ona govori v neskončnost. Ponavadi celo uro. Kaj, če bi enkrat povedala bolj na kratko, bistvo.

Stojim naslonjena na omaro, na levi je stena, pred mano sodelavka na stolu, na desni moj friend. Slabo mi je. Potem se mi zazdi kot bi njeno govorenje postajalo bolj tiho. Kot če bi na daljincu od tv pritiskal na minus glasnost. Čudno…

Moja glava je udarila ob glavo sodelavko, ker sem padla skup. Dobro, da je bil zraven ravno on, s katerim se najbolje razumem. Ker me je zagrabil, v trenutku. Ko sem se znašla na stolu, mi ni bilo jasno zakaj me vsi kličejo.

Odšla sem na zrak, kjer sem ostala pol ure. Bila sem grozljivo zelene barve. Sestanek ne bi smel biti v prostoru, kjer ni okna. Tokrat vsaj ni bil dolgočasen.





objavil(-a): mačka7 ob 23:24 komentarjev (1) ogledov: 32




nedelja, 08. november 2009

Drugačnost




Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je drugačnost lastnost ali značilnost drugačnega. Poleg tega je pod tem geslom kot primer uporabe te besede zapisano: boleče se je zavedala svoje drugačnosti, zato je bila pretirano občutljiva. Pripisano pa je tudi, da ne moremo odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti. Torej smo pač takšni kot večina misli, da bi morali biti, ali pa smo drugačni. Nazoren primer take drugačnosti lahko te dni spremljamo na Kmetiji slavnih, pa četudi samo občasno pogledamo, kaj se tam dogaja in četudi nam seveda producenti posredujejo le tisto, kar menijo, da je za vse nas najbolj zanimivo in nas bo najbolj pritegnilo, da bi še kdaj kliknili na njihov program, ko bo ta oddaja na sporedu. Pa nič zato, to je pač njihovo delo. Vrnimo se torej k drugačnosti. Na Kmetiji lahko opazujemo dva tipična primera drugačnosti – Salome in Arturja. Salome je vsekakor očitna potrditev definicije drugačnosti, saj se res preveč boleče zaveda svoje drugačnosti, ki jo tudi drugi soigralci pogosto omenjajo, ko govorijo o njeni moči kot nekoga, ki je bil moški, kar seveda pomeni, da jo niso sprejeli takšno kot se sama vidi in čuti. Po drugi strani je tu Artur s svojim količnikom inteligence, ki močno odstopa od povprečja, vendar si prav tako želi biti sprejet med drugimi. Najpogostejši komentarji za Salome so o njenem spolu, za Arturja pa njegovi doktorati. Vsi drugi so nekje vmes in ne pritegnejo tolikšno pozornost gledalcev. Če njiju ne bi bilo na Kmetiji, bi se vsi skupaj verjetno dolgočasili in ne bi tako pogosto pogledali, kaj se tam dogaja. Pravzaprav sta oddajo močno popestrila. Če to velja za Kmetijo, pa seveda še toliko bolj velja tudi za naše širše skupnosti. Drugačnosti pritegnejo večjo pozornost in sprožijo več komentarjev, kar pa ni lahko za tiste, ki so pri tem prizadeti. Že sami imajo zaradi svoje drugačnosti veliko problemov sami s sabo, zato se bodisi skrivajo za masko tistega, kar je po mnenju večine normalno, ali pa se pretirano izpostavljajo z željo po sprejetju. V obeh primerih pa trpijo. Zato bodimo do njih vsaj strpni kot do ljudi, ki so del naše skupnosti.





objavil(-a): babica ob 08:24 komentarjev (1) ogledov: 23




petek, 06. november 2009

POT DO NEBES





Včerajšnjega večera ne bom pozabila nikoli...

Prišla sem točno ob 21.30, kot mi je naročila. Čakala me je pred vrati. Imela sem privilegij, da sem smela vstopiti prva. Malo sem bila na trnih, ker nisem vedela, kaj me čaka (kot sem omenila v prejšnjem blogu, je bila celo popoldne zelo skrivnostna). Nato sem vstopila. Vrata v kuhinjo so bila zaprta. Nekaj noro lepega me čaka, sem si mislila.

Odprem vrata. Moja reakcija:" Oooooo.... Uaaaaaaaaaaaau... Kook lepoooo". Stisnila sem se k njej in jo poljubila. Pripravila je romantično večerjo. Romantično vzdušje v kuhinji so dajale svečke. Izklopili sva telefon, da naju v naslednjih urah ne bo nihče zmotil. Ko sem sedela za mizo sem sama pri sebi razmišljala o tem, kako sem lahko srečna, da imam osebo kot je ona. Popolna je! Noro jo ljubim. Po včerajšnjem večru sem se še bolj zaljubila vanjo, kot sem že. Nič naju ne more ločiti.

Potem je sledilo cartanje in pot v nebesa. Noro!

Ko je ležala ob meni, sem jo vprašala še enkrat, če bi se poročila z mano. Njen odgovor je bil:" Ja. " Ne morem biti bolj srečna. Vse kar rabim je ona.

Bejbi noro noro noro te ljubim. Ljubim vsak delček tvojega telesa, tvoj vonj, tvoj dih, tvojo bližino, tvojo nežnost, tvojo popolnost.

Hvala ti za nepozaben večer! *****





objavil(-a): missyBee ob 19:52 komentarjev (6) ogledov: 31




petek, 06. november 2009

Malo o vsakdanji politiki in podobnih manipulacija



Verjetno vsak od nas bere kak časopis in pogleda kakšno oddajo na televiziji. Ali ste morda opazile, kako nas vse to skuša odvrniti od nas samih, nam vsiliti neko splošno mnenje, ki naj bi se ga držali, ga zagovarjali ali pa mu nasprotovali. Verjetno danes kar precejšen del Slovencev razpravlja o podpisu sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Po elektronski pošti kroži celo knjiga z "zgodovinskimi dejstvi" o naših pravicah do tega koščka zemlje. Pa nas res vse to tako zanima ali pa s svojim davkoplačevalskim denarjem plačujemo ljudi, ki naj bi to rešili v dobro vseh, ki so ob nerešeni meji prizadeti - to pa so predvsem tisti, ki živijo ob meji ali pa na sami mejni črti. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da vsi ljudje niso le Slovenci, ampak med nje spadajo tudi Hrvati ali pa mešanci, ki jih je ob mejah največ. Pa pustimo zdaj to mejo in se vrnimo k manipulacijam. Od malega smo pravzaprav zapeljani s tistim, kar je prav in kaj ni v mejah najmanjše skupnosti, ki ji pravimo družina in v kateri je večina med nami živela. Potem nas skušajo prepričati, kaj je prav v naši širši skupnosti in nato na sploh, kaj je edino pravično v svetovnem merilu. Tako počasi pozabljamo na nas same, pozabljamo, kaj mi čutimo, kaj je prav za nas same, ne mislimo sami, ampak mislimo kolektivno, ker nas bo sicer - tako mislimo - skupnost, v kateri vsak od nas živi, izločila. Pa ni tako! Nihče nas ne bo izločil, če bomo mislili s svojo glavo, pri tem pa seveda tudi drugim dovolili, da delajo tako. To bi bila anarhija, bo kdo ugovarjal. Pa spet ni tako, če se bo vsak potrudil, da živi po načelih poštenja in ljubezni do sebe in drugega, če bo vsakdo pazil, da drugega ne bo prizadel in če se bo zavedal, da je njegova svoboda omejena s svobodo drugega. Svojčas sem to rekla tudi svojim otrokom, pa mi je petnajstletna hči odgovorila: Torej, mama, če sem svobodna in lahko delam kar hočem, grem lahko zdajle tudi gola na ulico. Moj odgovor je bil: Ne, ker bi s tem motila druge in s tem posegala v njihovo svobodo.

Manipulacij z nami je nešteto, od tega, kaj je treba letos nositi, ker sicer trgovci ne bi imeli prometa, če bi nosili nekaj, kar trenutno ni v modi, pa do tega, kakšna naj bo naša postava, da bi bili drugim všeč. Bistveno pri tem pa je le, da se v svoji koži dobro počutimo, da skrbimo za svojo postavo bolj zaradi zdravja kot pa zaradi tega, da bi se na nas ustavljali pogledi drugega spola. Kaj nam pomeni vse priznanje drugih, če smo v sebi nesrečni, nesigurni, potrti, pa si nadenemo masko, da drugi tega ne bi opazili.

Čas je, da se upremo vsem tem manipulacijam in živimo po svoje in zase ob vsem spoštovanju drugih in drugačnih.





objavil(-a): babica ob 07:38 komentarjev (2) ogledov: 20




četrtek, 05. november 2009

HMM...?





Tale moja bodoča ženička je že celo popoldne tako skrivnostna... Postavlja mi smešna vprašanja, kje si, kdaj maš čas, kaj počneš, pa spet kje si... Ne še zdej do mene hodit. Te bom poklicala..

Ji napišem milijon smsov (ker je bila na faksu) kaj ima za bregom in vedno sem dobila odgovor: " mwa "...

Torej... Nevem kaj se dogaja.

Grem pod tuš opravit vse potrebne zadevščine Smile

Prav zanima me, kaj bo ko pridem k njej.

Hm?? Smile





objavil(-a): missyBee ob 20:15 komentarjev (2) ogledov: 7




četrtek, 05. november 2009

Smeh



Hodiš po tujih poteh.

Daj umakni se že.

Hrepenenje po tebi .

Vrtnica v zobeh.

Čutiš na sebi moj smeh ?

By Tynah





objavil(-a): Tynah ob 16:54 komentarjev (0) ogledov: 8




četrtek, 05. november 2009

Tarnanje



Zadnje čase sem malo bolj pozorna na pogovore neznancev okrog mene - na avtobusih, v telovadnicah, na raznih srečanjih, v kafičih. Večina le tarna ali pa se pritožuje na druge. Ti drugi so jim za vse krivi. Pa je res tako? Smo res toliko odvisni od drugih, da nase pozabimo. Pozabimo za trenutek na druge in se obrnimo vase. Večino, ki še nikdar ni to storila, bo na začetku kar strah. Biti sam s sabo ni lahko, je pa zelo koristno in sčasoma postane tudi zelo lepo. Tisti, ki začne z analizo samega sebe, svojih postopkov in dejanj ter odzivov, bo kaj hitro razumel tudi druge. Sartr je sicer rekel, da so pekel drugi, jaz pa bi rekla, da si pekel naredimo kar sami. Seveda pa tudi nebesa. Vsak trenutek se moramo zavedati, da so ljudje takšni kot so, da so dogodki takšni kot so, da je dan takšen kot je, vse je tako kot je in se tu ne da nič spremeniti. Vendar ne smemo vreči puško v koruzo, saj lahko pravzaprav spremenimo svoj odnos do vsega tega. če pa smo to spremenili, smo spremenili tudi svet okrog sebe, ker nanj gledamo drugače. Vedno je namreč treba začeti s spreminjanjem sebe, ne pa drugih. Drugih ne moremo spremeniti, oni sami morajo prav tako spremeniti - ali pa tudi ne - sebe. Vsak ima pri tem svobodno izbiro. Če se ne bo spremenil oziroma če ne bo spremenil svojega odnosa do sebe in drugih, bo pač trpel, posebno še, če bo želel spremeniti druge. To je enostavno nemogoče.

Toliko za danes in za lepši dan. Začeti je treba, pa čeprav s čisto majhnimi koraki. Osebno sem začela že kar kakšnih 40 let nazaj, zdaj pa uživam v lepoti vsakega trenutka.





objavil(-a): babica ob 13:02 komentarjev (1) ogledov: 6




četrtek, 05. november 2009

Tarnanje



Zadnje čase sem malo bolj pozorna na pogovore neznancev okrog mene - na avtobusih, v telovadnicah, na raznih srečanjih, v kafičih. Večina le tarna ali pa se pritožuje na druge. Ti drugi so jim za vse krivi. Pa je res tako? Smo res toliko odvisni od drugih, da nase pozabimo. Pozabimo za trenutek na druge in se obrnimo vase. Večino, ki še nikdar ni to storila, bo na začetku kar strah. Biti sam s sabo ni lahko, je pa zelo koristno in sčasoma postane tudi zelo lepo. Tisti, ki začne z analizo samega sebe, svojih postopkov in dejanj ter odzivov, bo kaj hitro razumel tudi druge. Sartr je sicer rekel, da so pekel drugi, jaz pa bi rekla, da si pekel naredimo kar sami. Seveda pa tudi nebesa. Vsak trenutek se moramo zavedati, da so ljudje takšni kot so, da so dogodki takšni kot so, da je dan takšen kot je, vse je tako kot je in se tu ne da nič spremeniti. Vendar ne smemo vreči puško v koruzo, saj lahko pravzaprav spremenimo svoj odnos do vsega tega. če pa smo to spremenili, smo spremenili tudi svet okrog sebe, ker nanj gledamo drugače. Vedno je namreč treba začeti s spreminjanjem sebe, ne pa drugih. Drugih ne moremo spremeniti, oni sami moramo prav tako spremeniti - ali pa tudi ne - sebe. Vsak ima pri tem svobodno izbiro. Če se ne bo spremenil oziroma če ne bo spremenil svojega odnosa do sebe in drugih, bo pač trpel, posebno še, če bo želel spremeniti druge. To je enostavno nemogoče.

Toliko za danes in za lepši dan. Začeti je treba, pa čeprav s čisto majhnimi koraki. Osebno sem začela že kar kakšnih 40 let nazaj, zdaj pa uživam v lepoti vsakega trenutka.





objavil(-a): babica ob 13:00 komentarjev (0) ogledov: 23




sreda, 04. november 2009

Brez besed...





Brez besed...

tiho odprla sem vrata templja mojega,

tu so sanje, resničnost,

želje in sanjarjenja,

ki s hrepenenjem prežeta so vsa z mistiko obarvana.

V tem templju odsev je duše in glas srca,

z iskrico sreče v očeh in včasih s solzo žalosti na dlaneh,

s poezijo preteklosti in sedanjosti ter besedami duše in srca.





objavil(-a): Tynah ob 20:43 komentarjev (3) ogledov: 7




sreda, 04. november 2009

Najin november



Ko narava začne izgubljati barve, sonce toploto, dan pa svetlobo, ko prvič zadiši po zimi, se spomnim na tisti najin november pred petimi leti, ki mi je za zmeraj priljubil ta mesec, ogrel moje srce, razsvetlil moj dan in prinesel barve v moje življenje.

Ko sem se prvič zagledala v tvoje modre oči in v njih uzrla nekaj, kar nisem poznala in kar nisem iskala. A kar sem tisto noč uzrla, ne bi zamenjala za nič na svetu, je vsekakor nekaj najbolj nenavadnega, a hkrati nekaj najbolj čudovitega – da me gledaš z drugačnimi očmi, ki vidijo v moje bistvo.

Kot najdragocenejši zaklad, kot največjo skrivnost, kot nepogrešljivo sestavino življenja, te nosim v srcu – tebe in najin november.



objavil(-a): Holly Golightly ob 17:51 komentarjev (6) ogledov: 17




torek, 03. november 2009

MOJI SRČICI



Vsaka beseda, ki ji boš prebrala je premalo, da ti povem kako noro te ljubim, kok te obožujem iz dneva v dan bolj, kako sem navezana nate, kako si popolna zame!

Pred vesoljno Slovenijo in svetom dajem moje življenje tebi.

Ne znam si predstavljati dneva brez tebe, ne znam si predstavljati noči brez tebe, ne znam si predstavljati življenja brez tebe.

Ne znam dihati brez tebe.

Vse mi pomeniš.

Ti si ljubezen mojega življenja!

Ljubim te srčica!

BI SE POROČILA Z MANO?





objavil(-a): missyBee ob 23:45 komentarjev (9) ogledov: 28




torek, 03. november 2009

Zakaj, zakaj, zakaj?



Zakaj si tak? Zakaj mi ne zmoreš dokazati, da me res ljubiš? Besede mi ne pomenijo več nič. Vsak neznanec ki srečam na cesti, mi lahko reče da me ljubi, da mu pomenim vse, da mu brez mene ni živeti, dokazati pa mi tega ne zmore vsak. A pričakujem preveč od tebe? Povedala sem ti to, strinjal si se, da nisi pozoren, da me jemlješ za samoumevno. Zakaj ne storiš ničesar, da bi me obdržal? Ne vidiš, da trpim? Da sem nesrečna? Da potrebujem nekoga, ki me bo objel in me samo držal v svojem objemu, na varnem? Potrebujem te, sedaj bolj kot kdajkoli prej. Dobro veš, da mi svet razpada na prafaktorje, podira se vse kar sem do sedaj zgradila. Družina se zanaša name, ti se zanašaš name. Na koga naj se zanašam jaz? Ne zmorem več, ker nimam moči. Nimam moči, da bi bila edini temelj najine razmerja, najine zveze, ki mi je nekoč pomenila vse, predstavljala največjo srečo, zadnje čase pa jo vidim bolj kot oviro, breme in nekaj iz česar želim kriče pobegniti. Zakaj si tako hladen do mene? Zakaj ne moreš biti nežen, ko to potrebujem od tebe? Zakaj me vidiš samo kot nekoga, ki bo potešil vse tvoje potrebe, poskrbel zate? Zakaj me ne vidiš kot svojo partnerko, kot osebo ki jo ljubiš? Ti te 2 leti res ne pomenita nič? Zakaj samo molče stojiš, medtem ko se jaz sesuvam, medtem ko se mi sesuva svet? Zakaj ponoriš, če poiščem uteho in tolažbo drugje? Zakaj me ne razumeš? Kako lahko rečeš, da me ljubiš, ko je iz tvojih dejanj jasno razvidno, da si z mano samo zato, ker trenutno tako tebi odgovarja? Zakaj me izkoriščaš in siliš, da počnem stvari, samo zato ker veš da ti nisem sposobna ničesar odreči? To ni ljubezen, kar ti počneš. To ni partnerska zveza. Zakaj me ne braniš? Vse kar potrebujem si ti, tebi pa ne bi moglo biti bolj vseeno. Moj svet se podira, ti pa preprosto opazuješ iz daljave, kako lovim delce in jih poskušam sestaviti nazaj. Zakaj?



objavil(-a): Lizzy ob 21:22 komentarjev (4) ogledov: 23




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani