ZAKAJ NIMAM SILIKONOV?

Najprej obljuba šefu, da naredimo vse, kar še nismo do jutri. Gremo na kosilo. Pet žensk, moški gredo tokrat raje na pivo. One se odločijo za pizzerijo. Naročijo pizze. Jaz tudi, ha,ha. Ne, še vedno je ne jem. Naročim tiramisu, ker že dolgo sanjam o njem.

Ravno pojemo, ko se uščije totalka. Nobena nima dežnika. Laufamo po celi ulici, v petkah, kot da gre za življenje.

Vem kje ponavadi je on. Tudi tokrat je točno tam. Občuduje dež. Pozdravim ga med tekom. On gleda direkt v moj dekolte. Če nimaš silikonov, ti oprsje skače zaradi temeljnih zakonov fizike. Nad prizorom je tako očaran, da sploh ne govori z mano. Kadar jaz laufam, premore samo medmete.

Pa je spet tu!

IZPITNO OBDOBJE!

Ja, začne se šele v ponedeljek, ampak učiti se je treba pa že zdaj. Popravek: bi se že morala učiti, pa še vedno pišem razna poročila, ki nimajo nevemkok smisla. Jej!

V glavnem, izpitno obdobje je čas, ko:

- je moja soba vsaj enkrat dnevno pospravljena in vsaj trikrat dnevno razmetana,

- si kupim vsaj en nov lak za nohte

- sem obsedena z nohti

- spijem več kave kot vode (ne, sej ne čist zares )

- na veliko ponočujem in pri tem uživam (nočno učenje)

- najdem vse možne kanale na youtubu in jih gledam v prostih minutkah

- se trudim iti vsak dan ven na svež zrak

- moje domače bolj skrbi za moje izpite kot mene samo

- sprobam nove frizure

- se lepo oblečem za vsak izhod iz hiše

- se dobim na kavi s kom, ki ga ne srečujem ravno vsak dan

- dobim največ vzpodbudnih sms-ov

- si delam urnike in načrte učenja, ki jih potem nikoli ne uresničim :-/

- mi vsak drug dan poči žilica v očesu

- znam vse fb statuse na pamet

- dobim veliko ustvarjalnih idej, ki jih za relaksacijo uresničim

- razmišljam, česa novega sem se v semestru naučila

- razmišljam o ukinitvi nekaterih predmetov

- razmišljam o vseh ostalih reformah faksa

-... in še, in še.

Uf, grem se učit naprej!

Tvojim nedolžnim očem...

Včasih pomaga izliti na papir. Tako lahko kljub popolnemu pomanjkanju inspiracije nastane nekaj smiselnega, mogoče ne popolnega, toda tebi pomaga, da pozabiš, da je ta problemček tvoj, ker ga preslikaš v problem lirskega subjekta.

V krvavi poplavi zaprte oči

In tiho srce nič ne reče

Le jok in bojazen, le same skrbi

Še črnih solza reka teče

Speč zdaj hitiš stran od naju obeh

Naju, ki sva te spočela

On me pa gleda v krčih na tleh

Vesel, da te smrt je vzela

Kaj bo pa smisel življenja sedaj

Ko vaju ne bo tukaj z mano?

Vonjam ta vonj, se sprašujem zakaj

Vse po njemu diši mi poznano

Bojim se, da enkrat še pride ta dan

Ko sama se bom izgubila

ne bom mogla it ne naprej, ne nazaj

ko sedanjost me bo pogubila

Prosim, odpri te nedolžne oči

In pripelji ga k meni nazaj

Naj ne pozabi na tiste noči

Ko sva vedela kam in zakaj...

V spomin nečemu drobnemu, ki mi je spremenilo pogled na življenje. Tiste male oči, ki jim ni bilo usojeno spregledati, so se zaprle, da so se lahko odprle moje. Hvala...

obljubljaš

Obljubljaš mi sonce, a daješ sivino.

Obljubljaš mi travniške rože,a mi daješ umetne.

Obljubljaš mi svobodo, a me zapiraš v kletko.

Obljubljaš neskončno ljubezen, a je ne kažeš.

Obljubljaš da sem edina zate edina, a varaš na vsakem koraku.

Obljubljaš mi, da s tabo bom srečna, a moja nesreča s tabo bo večna.

Sem in me ni

Letim, a ne morem vzleteti....

Bežim, a ne morem zbežati....

Kričim, a še vedno nemo strmim...

Najdem, a še vedno iščem....

Smejim se, a še vedno jočem....

Upam, a še vedno si ne upam....

Ljubim, a še vedno sovražim...

Živim, a še vedno na smrtni postli ležim....

Diham, a še vedno sapo lovim....

Čutim, a še vedno kot robot živim...

Plešem, a še vedno vsaki tak zgrešem....

Tu sem, a še vedno se iščem....

Korak

Korak za korakom hitimo,

pred sabo in drugimi bežimo,

življenje ki ga ne razumemo lovimo.

Korak za koram čas drvi,

ujet je med kazali na steni,

pred katerimi nima moči.

Korak za korakom,

se zemlja vrti, okoli svoje osi,

in ne pusti se ne pusti, da kdo drug drži te vajeti.

Korak za korakom,

pleše svet, v različnih barvah kot travniški cvet,

zapira, odpira, valovi in diši.

Poduhaj ga, pusti naj se razpre,

naj zaživi v vsej svoji lepoti v kateri žari.

Prenehaj zavlačevati!

Prenehaj zavlačevati, naslov Divinega izziva prejšnega meseca in še bolj simpatičen članek je pri meni vsekakor zadel v polno. Ne samo, da sem ga prebrala, nato sem ga še natisnila in ga vsako jutro ob kavici prebrala še enkrat.

Opisoval me je točno tako, kot se ne maram in bil zato še toliko večja brca v ta zadnjo. Najprej sem se lotila zoprnega doktarskega seznama: obiskala ginekologa, se naročila k zobozdravniku in obiskala kirurga, ki mi je rešil prst na nogi; sledile so študijske obveznosti - končala sem prakso in pognala pisanje zaključne naloge naprej! Juhuhu! Vsak dan (do operacije) sem bila vsaj 1 uro zunaj in aktivna, poravnala sem kar nekaj obljub do prijateljev in kolegov... Danes, v prvem vikendu novega meseca sem tako ponosno zbrisala večino zoprnih opomnikov, ki jih prestavljam po koledarčku že vsaj pol leta. Tako da, hvala Diva!

In naslednji korak? Po operaciji prsta počivam in ne morem ven (grrr:S) in imam tako veliko več časa, zato nisem več le nema opazovalka na Divi, od danes naprej imam svoj račun in ha, tudi blog!

BOYZONE DAY

Šla sem v trgovino in je ravno začelo močno deževati. Sem bila v avtu po radiu so bili Boyzone.

Imam cd doma. Znam vse komade. Baby can I hold you mi je fajn komad in jaz na veliko prepevam. Ustavim pred rdečo, pogledam levo in zraven en čist hud model, v še bolj hudem avtu, gleda mene. Jaz pa ravno pri refrenu:« Baby can I hold you tonight?« V avtu je tako fajn pet.

Je izpadlo, kot da njemu pojem. Ni je čez situacijsko komiko.

Čas mineva......

Čas mineva in gre naprej. Svet se vrti, jaz pa ostajam na eni in isti točki znova in znova.Mislila sem , da sem že storila korak naprej u resnici pa sem naredila dva nazaj.Žalostno, ko se zaveš tega..Misliš si, da si se izkopal iz vsega hudega pa na koncu ugotoviš, da si še globje u dreku..Jbg si rečeš in greš spet spet naprej in čas ti uhaja..

Nekdo mi je nekoč rekelaj času, čas!! Ja bi ga dala če bi mela na pretek časa..Tako mi pa leta tečejo..In me ne prašajo ali bom dala čas za stavri, ki naj bi se same rešile...Dejstvo je da vedno starejša in mlajša..Nekoč bi rada imela nekoga,ki bi me ljubil in se mi ne bilo treba skrivati in se pretvarjati, da mi je vseeno, če je ta oseba, ki jo ljubim nekje z drugo...Zanimivo kako smo si različni..

Vsi imamo pa isti cilj, biti zdravi in ljubljeni ter ljubiti.

MAČJI DIALOG

Mačka zna bit zelo zgovorna. Ne vem, če je to običajno. Odkar sem dobila ekstra seksi mozolj na licu, ne dovolim, da spi na moji potelji in povštru. Mozolj je zorel in krasil moj obraz cel mesec.

Na začetku ji ni bilo jasno, zakaj jo pošiljam dol iz postelje. Vendar se je počasi odvadila. Bikci so izredno trmaste narave.

Pride včeraj na kavč, ki je pol metra stran od postelje in začne z dialogom: " A pridem k tebi?" Jaz: "Ne." Potem še 2x ponovi vprašanje. Zdi se mi smešno, da se tako suvereno pogovarja z mano. Na koncu se zasmejim. Pri prepovedih je smeh prepovedan. Potem me ne jemlje resno in še enx vpraša:" Si prepričana, da ne smem k tebi?" Jaz tokrat odgovorim strogo ne in ve, da resno mislim. Konec pogajanj.

Sledi nadaljevanje ob petih zjutraj. Po opazovanju sončnega vzhoda z okenske police.

"My religion is kindness."

Hitri vlak za Maribor je tako komot, da sem pol poti spala. Ustavi le 4x in pred postajo napovejo kje je trenutno, da ne pozabiš it dol. Dan je bil deževen. Super je bilo opazovat vsa drevesa in vse nianse zelene barve. Tako živo je delovalo. Videla sem laboda in račke. Potem pa še štorklje. Uauu!

Kolegica je imela avto na servisu. Nisva se videli, ker sem šla po predavanju domov. Ni se mi ljubilo nekaj vandrati po mestu. Šla sem na en kafe v en lokal zbran na blef še z eno punco z vlaka. Je bila tako simpatična kelnarca notri iz Prekmurja. Sem jo ustavila, ker nisem razumela niti besede. Slišalo se je fajn. Njo sem nasmejala, ker je ugotovila, da ne razumem dialekta.

Ko je prišel na oder on, je v mojo smer pomahal, sem imela tak občutek, da gleda vame in sem pomahala nazaj. Potem se je usedel na kavč za dva in začel nastop. Čez nekaj minut se je spomnil, da je obut, sezul je čevlje in se po turško usedel na kavč. Opazila sem, da se njegove rame zibajo enakomerno v levo in desno. Tokrat ga je en štajerc prevajal. Kako lahko ponoviš čisto vse, kar je povedal tako natančno? Malo si je zapisoval, najbrž stenografsko. To je veščina. Ko je Dalailama končal misel mu je pomignil z roko in je začel prevajat. Sam mu je pomignil nazaj, ko je končal s prevodom.

Večina stvari, ki jih je povedal piše v knjigah. Razen tistega, kar je povedal zelo osebno o sebi. Če se mi je prvič zdel utelešenje boga, se tokrat zgledal kot človek. Še vedno je izredno karizmatičen, moder, pozitiven in ena sama ljubezen. To je treba doživeti, z besedami se ne da napisat. Zna se me dotaknit. Tak človek je. It is beyond words. Havajci imajo nek rek: My bone is your bone. My blood is your blood. My sister is your sister... It goes into: "We are all one."

SPOMIN.....

SPOMIN....

Hm že nekaj časa se trudim pozabit in se osredočit na druge stavri...Mineva že peto leto odkar nas je zapustil moj oče.Ni bil vedno vzoren oče a imel me je rad.Nikomur ne povem ampak ga pogrešam zares pogrešam sploh u trenutkih ko rabimo očeta.Nisem se imela možnosti posloviti od njega..Videla sem le belo rjuho čez njegovo truplo..Najprej ne dojameš potem se zapreš vase in jokaš..Počasi leto za letom tlačiš čustva žalosti, tesnobe, jeze in kdaj tudi razočarnja.Bila sm u tistih letih, ko očeta potrebujemo..Ko se ti dogaja,matrura, maturanski ples, prva služba...No ja tudi prve moje selitve ni doživel..In vedno znova in znova se mi prikazuje u sanjah...Kot da se ne more posloviti od svoje ljubice...Vem sliši se smešno, saj je minilo že pet let..Mogoče ga pogrešam , ker ne morem nikogar vprašati za mnenje o moških.. ne vm...

Leta niso pogoj, da pozabiš koga in ga porineš na konec svojih možganov..Vsak , ki pozna zgodbo kako in kaj je bilo, me sprašuje še zdaj zakaj..Mogoče če bi vedela zakaj bi ukrepala in mu pomagala in se nebi zgodilo to.Ne razumem zakaj ljudje radi nekoga sprašujejo take stvari..Hm mogoče nimajo vesti ker tega niso doživeli..

Za konec pa ne pozabite staršim povedati, da jih imate radi..Naj vas ne bo sram..Leta niso pogoj, da nekomu rečeš da ga imaš rad.Jaz bi vse dala, da bi lahko zavrtela čas nazaj in mu rekla da ga imam rada..Zato ne pozabite na objem, ko greste u šolo službo...

Lp

Kulturni orgazem

Danes navsezgodaj zjutraj sem doživela pravi kulturni orgazem - izvedela sem, da moj najljubši gledališki igralec nastopa v solo performansu - Mandićstroj....komaj čakam - 2 uri čistega teatričnega užitka, mešanja neprijetnih in prijetnih čustev, strasti, strahu...vse to le nekaj metrov stran od Marka Mandića v Mali Drami...

Še kratek opis predstave:

Marko Mandić se v performansu MandićStroj strastno zažene po izbranih poglavjih lastnega igralskega opusa, v vlogah prebira vsakokratno bistvo, ob sočasnem nagovarjanju oziroma neposrednem vključevanju občinstva kot ključnega uprizoritvenega partnerja pa bliskovito prehaja skoz nekronološko linijo skoraj štiridesetih vlog, ki jih je ustvaril v poldrugem desetletju. Rezultat je oblikovno večplastna celota osupljivega psihofizičnega izraza, ki v asociativnem poteku in povsem vidnih premenah dialoško obuja pretekle igralske stvaritve, raziskuje lastne avtomatizme ter se ozre preko določenosti interpretativnih vlog.

Pa še cukr za vse njegove oboževalke: seveda se SPET sleče...

Teaser: https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=zUvXxjbFwM4

PONOS in LJUBEZEN!

Trenutno sedim sama v sobi, poslušam glasbo in seveda razmišljam. Razmišljam o svojih problemčkih, o ljubezni, trenutno pa mi hodi po glavi moja najboljša prijateljica in njeni problemi. Res da se nebi smela ukvarjati z njenimi problemi, vendar pa jih nemorem spregledati, ne pozabiti. Vem da zelo trpi, da je žalostna in res bi naredila vse da pozabi na te probleme in da ne spusti niti solze več, ker njene solze bolijo tudi mene.
Nažalost se je zapletla v tisto situacijo, kjer ima predvsem glavno vlogo ponos. Že zelo dolgo je zaljubljena v fanta, z njim si je pisala po smsih in še vedno se spominja vseh lepih smsov za lahko noč, bila sta dobra prijatelja, pokazal ji je da jo ima rad in da do nje nekaj čuti. Verjamem tako v njeno kakor tudi v njegovo ljubezen.
Pred nekaj tedni pa je moja prijateljica naredila napako, fant katerega ljubi je uprašal če ga ima rada in če je zaljubljena vanj, vendar pa je ona odgovorila z Ne! To ga je prizadelo, zato je on rekel da je bila njegova ljubezen in vse njegove besede velika laž. Tako sta končala v enem dnevu, vse kar sta imela. Sedaj pa je on naredil napako, saj je nekaj dni po tem začel razmerje z drugo. Tukaj se vprašamo ali je mogoče da si lahko z eno napako uničimo vse? Ali ima ponos res tako velik pomen pri nekaterih ljudjeh?
Očitno je to res, sedaj se ne pogovarjata, ko se srečata se niti ne pogledata in zaradi ponosa trpita oba. Že na kilometre daleč se vidi dav punco s katero trenutno hodi ni zaljubljen, v šoli hodita eden mimo drugega, kadar je z njo in ko gre moja prijateljica mimo, on ne gleda svoje punce ampak mojo prijateljico in njegove oči se svetijo, ko sem prvič videla ta prizor sem ugotovila da sta oba zaljubljena drug v drugega, a nobeden noče popustiti saj se bojita posledic in še večjega trpljenja.
Za njega in njegove občutke nemorm nič reči, saj ga tako dobro res ne poznam, vem da ima zakompliciran karakter, da je takoj užaljen in seveda zelo ponosen, po drugi strani pa je moja prijateljica na nekakšen način podobna in ima rada njegovo osebnost in karakter.
Včasih bi morali ljudje res spustiti svoj ponos, vendar pa vedno obstaja strah da bomo zaradi ponižanja izpadli neumni in na koncu še bolj trpeli. V takih situacijah res nemoreš vedeti kaj narediti, če imate kakšen dober nasvet, vaš pogled na ponos in ostalo komentirajte. Rabim nasvete in še drugačna razmišljanja in poglede na vse to...
Vem da bo vedno in tudi v tem primeru velja :"Na napakah se učimo!", na koncu koncev smo nekako za svoja zlomljena srca krivi sami, nekateri ljudje pa se nikoli ničesar ne naučijo in svoje napake neprestano ponavljajo!

ZAZ ZAŽGE!

Šla sem nekaj na balkon. Slišala sem glasbo do balkona. Sploh nisem nameravala it, samo če slišiš glasbo do balkona je izvrstna. Ko se spomnem, da grem, so karte ponavad razprodane.

Oblekla sem se in šla do Križank. Ker je deževalo, ni bilo prometa in sem sledila ušesom, čeprav v samem centru naenkrat slišiš promet, ki preglasi glasbo, čeprav so Križanke 3 minute stran peš. Ta punca ima the best vokal, super so tud vsi deli vmest, ko improvizira na glasbo. Razpon variacij barve njenega glasu je obsežen. Prov super zna vriskat, tako indijansko. Prvinsko, she Tarzan verzija. Počen del njenega glasu se mi blazno dopade, po njem je prepoznavna. Sezula me je s pesmijo Petit Homme, ki ima utrip srca na začetku, sicer je angleški valček po taktu. Taka baladica.

Liza ljubi jazz, šansone tudi. Vesela sem, da obstajajo v današnjem svetu tudi taki izredni pevci. Ni jih veliko.

Ne paše vsakomur francoščina, iz njenih ust je hudičevo seksi. Taka naj bi francoščina bila.

Poje s čisto lahkoto in strastjo, kot če gledaš otročka, ki se zavzeto igra, ko pade not. Taka ljubka, preprosta, po tipu človeka dost blizu Shakire... Vredno mojega ušesa. Zraven mene je bil en čist hud tip. Kar naenkrat je skočil na 3 meterski zid Križank in izginil. Ko bi le znala plezat... Tako prideš direkt za oder. Brez karte.

Draga frizerka

Ko rastline postanejo nevarne ...

.. kar se dejansko lahko zgodi. V bistvu se kar dogaja in tega je vedno več. Kljub temu pa še vedno večina ljudi ni slišala za invazivne vrste. Obstajajo tako živalske kot rastlinske invazivke, gre pa za vrste, ki jih je človek prinesel iz drugih koncev sveta in se v novem okolju izredno hitro in uspešno razmnožujejo oz. razraščajo. Najprej bom opisala primer invazivne vrste živali, potem pa se posvetimo napadalnim rastlinam .

Tipičen primer invazivne vrste je rdečevratka. Želva, ki jo ima marsikdo doma, je zaradi izpuščanja v okolje vedno bolj številčna tudi v naravi, kjer ima svoj lasten žur. Ker je po značaju bolj agresivna in družabna od avtohtone močvisrke sklednico, jo je začela izpodrivati. Ne, da bi ji jedla jajca ali jo namenoma napadala, gre za kompeticijo za enake vire hrane, življenski prostor, ... poleg tega prenašajo salmonelo, s katero se lahko okužimo tudi ljudje. Močvirsko sklednico spoznamo po rumenih pikah in je v naravi vedno bolj redka. Je edina avtohtona sladkovodna želva v Sloveniji. Primer rdečevratke in sklednice jasno kaže, kaj povzroči spuščanje tujerodnih vrst v novo okolje. Nekatere so tam sicer nezmožne uspevanja in razmnoževanja, nekatere pa pobegnejo in delajo po svoje.

Tako se dogaja tudi z rastlinicami. Verjetno si je težko predstavljati, kaj je tako napačnega, da se v naravi pojavi neka tuja vrsta. Pa vendar nekaterim pojavljanje tako dobro uspeva, da je že hudo. Da jih domače vrste ne dohitevajo več. In tako nastajajo monokulturni sestoji invazivk, kjer ni ničesar drugega kot one same. Predstavljajte si, kako je, če posadite eno od taih vrst na svoj vrt Ste zapriseženi izkopavanju in košenju nekaj let in to čim bolj redno, ker zadeve ponavadi hitro in vztrajno rastejo. Odvisno, seveda, tudi od vrste. Nekatere rastlinske invazivke proizvajajo tudi toksine, ki drugim rastlinam onemogočajo rast. Pri tem je zelo uspešen dresnik (Fallopia sp.), ki ste ga po vsej verjetnosti že videli, le da niste bili pozorni nanj (prepoznate ga po kolenčastem steblu kot ga ima bambus in po srčastih listih).

Nekatere rastlinske invazivke škodujejo tudi zdravju. Veliko ljudi je alergičnih na ambrozijo oz. žvrkljo, če smo natančni glede slovenskih imen. Poznana je predvsem zaradi zakonske prepovedi. Če jo inšpekcija najde na vaši parceli, boste krili stroške odstranjevanja. Kako deluje inšpekcija, se je sicer vredno vprašati, vseeno pa tistih nekaj evrov ni najhuje, kar vas lahko doleti ob tej zelenčici. Njeno seme se pogosto pojavlja v zimski hrani za ptiče, pa tudi med silažo lahko dela probleme. Na zdravje vpliva tudi pajesen (Alianthus altissima), ki povzroča vnetje srčne mišice. Pa ni treba, da imate pred tem zlomljen srček .

Tematika je vsekakor zanimiva in vredna debate, še bolj pa ukrepanja.

Če vas še kaj zanima, si lahko preberete na: http://dsb.biologija.org/dsb/index.php/projekti/invazivke ali pa mi pošljete zs =).

In lep neinvazivni pozdravček v zeleni pomladi!

Ekstra ekspres!

Ne dvomim, da vam je znana naslednja situacija: jutranje prestavljanje budilke v nedogled. Meni je namreč zelo, zelo, zelo znana. Danes sem spet počela nekaj takega. Prva budilka: 7.00. Neee, jaz bi še malo spala! Prestavim na 7.20. Vendar se nič ne spomnim, da bi jo ugasnila, slišala, prestavila... ali karkoli pač že. Nemoteno sem spala do 7.47, ko sem se zbudila sama od sebe.

Ojej, ojej, ojej.

Hitro vstanem, oblečem prve obleke, ki so mi prišle pod roke, vzamem osvežilne bonbone, zaklenem hišo in tečem... Zaustavi me edino rdeča luč na semaforju, pri kateri se malo nadiham. Nato pa še kakšne 300 metrov in že sem pri šoli. Točno ob 7.54. Sicer štiri minute prepozno, pa še vedno pred profesorico, haha

Glede budilke pa... že razmišljam o elektrošokih

Diva :)

Danes sem se odločila, da si odprem račun na Divi. Prej sem bila na nekem drugem blogu, pa so tam predvsem starejši soblogerji, katerim ne bi dala brati vsega, pa čeprav me ne poznajo in jaz ne njih. Samo nekako se ne ujamemo tako dobro. Tukaj pa ste predvsem mlade in mislim, da bo zadržkov manj Vsega pa seveda tudi vam ne izdam, hihi

Pozdravljene vse po vrsti!

NE ME SLIKAT!

V soboto sem se navsezgodi ustrašila svoje osebne. Kaj so naredili iz moje fotke? To je kriminal. V trenutku, ko je fotografinja pritisnila na sprožilec, sem se prestrašila. Gledam zabodeno. Pomembno je, da se normalno gleda na fotki.

Bi mi prav prišla kakšna lekcija iz poziranja.To zgleda tko, kot da me fotografiraš ob petih zjutraj po neprespani noči. Komot bi imela samo čop, ker se mi frizura ne vid, so odrezali stran kodre in pol vratu.

Sem šla zaradi slikanja k frizerju. Zastonj sem dala 37 evrov, čeprav je bila frizurca tipi top.