Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

torek, 26. marec 2013

Je zares tako težko shujšati?



Že od svojega petega razreda sem vedno na dietah, če temu sploh lahko rečemo tako. Moja dieta je sestavljena iz tridnevne stroge diete in iz četrtega oz. tako imenovanega: "nagradnega" dneva.Seveda se hecam, temu kar jaz rečem dieta, se ne bi smelo reči dieta ampak post z zaključnim "basalnim dnevom"..oprostite za izraz.

Že ogromno let se vrtim v krogu hujšanja. Moj sistem je: ko nisem zadovoljna z rezultati na tehtnici se najem, ker sem žalostna in potrebujem tolažbo, katero iščem v hrani, ko pa sem zadovoljna si pa mislim: Ah tole si pa lahko privoščim.

Seveda ni vedno tako. Včasih zdržim tudi peti dan brez kakšnega nagradnega dne. No ja moj rekord je 6 dni Wink

V preteklosti pa mi je enkrat uspelo shujšati. Vsak dan sem kolesarila, se sončila, bila srečna s svojim življenjem... No govorim kot, da danes nisem srečna. Sem. Vendar ne sama s seboj, kot takrat. Tudi, ko imava s fantom spolne odnose se ne počutim dovolj samozavestno, vendar ko zgubim kakšen kilogram je najin odnos takoj boljši in ne mislim sam nato kam mi je kakšen "šlaufk" zopet zaneslo Laughing..

Morda se zdi kot, da se pritožujem, vredu malo se, ampak za vse kar sem in kar počnem sem kriva sama. V svojih nasljednjih blogih bom probala ženskam ki bodo to brale..- in upam, da usaj kakšno bo zaneslo na moj blog, če že ne drugega vsaj ponesreči-,... imajo kakšen kilogramček preveč ali pa niso dovolj samozavestne, približati pogled na pozitivno plat življenja.

Danes sem se spomnila kako mi je pred leti uspelo shujšati. Takrat sem si napisala spisek stvari, ki me osrečujejo in spisek stvari katere me ne osrečujejo. V svojem življenju sem pustila ob sebi le ljudi katere sem hotela, tisti kateri pa me niso osrečevali pa sem jim pustila da gredo. Nekateri so se nato še bolj potrudili ostati ob meni in zdaj smo prav dobri prijatelji. No pa kaj sem že hotela povedati,.. Aja saj res: moj spisek stvari, ki me je osrečeval je med drugim obsegal tudi samozavest in lepo postavo. In začela sem razmišljati. Če nekaj želim moram v to nekaj vložiti, ker lepa postava ne bo kar "padla z neba". Odločila sem se da si bom zadajala kratke cilje ki bi jih bilo lahko uresničiti. Mislim 0,2kg na teden pa res ni bil zahteven cilj, kajne? Wink.. In počasi so šlaufki oz. takrat kar bolje rečeno temu obročki začeli kopneti, in na koncu je bil moj seznam pozitivnih stvari uresničen, moja samozavest pa se je dvignila ravno prav pod oblake Laughing





objavil(-a): tejchy=) ob 01:38 komentarjev (4) ogledov: 0




sreda, 20. marec 2013

"TRISTO KOSMATIH!"





Danes sem prebrala članek o afriških slonih. Lani so jih pobili zaradi okljev 25 000. Kaj zaboga delaš s temi oklji? Koristijo samo živemu slonu.

Filipinci delajo podobe Jezusa iz okljev. Kje je tukaj Bog? V teh skulpturah sigurno ni, ker Bog bi bil proti ubijanju. Ubijajo tudi majhne slone, važno, da ima oklje. Sloni rabijo 15 let do odraslosti.

Zaradi teh skulptur, ki jih delajo na Kitajskem bo izumrla ena najlepših živali. Oklji so popularni med homoseksualci, statusni simbol. Barva denarja je rdeča. Kam gre ta svet? Ne prav daleč… Biti je vedno pomembnejše od imeti.

Če boste v kakšni eksotični deželi Afrike ali Azije, nikoli ne kupit kakšnih stvari, ki so nekaj med plastiko in lesom za nepoznavalce. Tudi, če je tega na štantu ogromno, ker je velika verjetnost, da kupite slonovino ali kaj, kar je bilo nekoč od nosoroga ali tigra.





objavil(-a): mačka7 ob 23:49 komentarjev (2) ogledov: 0




sreda, 20. marec 2013

...da se počutim 251x boljše :)



Včasih pride čas, ko moraš enostavno koščke svojega ničkaj filmskega življenja deliti z množico neznancev, da bi se počutil vsaj malo bolje Smile

Kot, da bi se mi zgodilo nekaj zelo pretresljivega,....no, pa se ni...

V bistvu, je bilo le nekaj novega,...nekaj, česar nikoli prej še nisem začutila, doživela in pred nekaj leti niti pomislila nebi da bi se to lahko zgodilo ravno meni, nekoč zagreti zagovornici ljubezni, čustev in romantike,...

Jp, pa se mi je zgodilo,....

Kako lahko poljubljaš neznanca? Kako lahko greš in se po domače povedano, daješ dol z nekom, ki ga ne ljubiš? Kako lahko greš, se dajat dol z nekom, ki si ga spoznala šele danes, oziroma le nekaj tednov nazaj?....Njah,..to so bila vprašanja, ki sem jih zastavljala svojim prijateljem,...pa mi ni bilo jasno, kakoo lahko??! Wink

Pa je prišel čas, ko sem poskusila tudi jaz,...ne da bi se tega zavedala,...začela sem uživati svoje samsko življenje, in kot človek imam tudi jaz potrebe, pa sem s pomočjo nasprotnega spola, poskrbela tudi za to... Seveda, sem odgovorna in sem vendno poskrbela za zaščino in ne ni bil vsako noč drugi, sem se držala enega, pa potem nekaj časa drugega,...pa sem pristala z urejenim, lepim, pametnim in prijaznim ¨kolegom¨.

Z njim je bila stvar jasna,...vedela sva, da sva samo ¨kolega¨ in nič več, sex je bil super noro dober, bila je strast, bile so iskrice, bila je zabava in bil je smeh Smile Potem je šel,...

Pa je prišel nekdo drug. Čisto nasprotje mojega ¨kolega¨. Niti ni bil tako lep, niti ne tako urejen, niti ne tako bogat,....bil pa je tam, ob meni. Pokazal mi je, kako je, ko te nekdo pohvali, ko te nekdo objame, te stisne k sebi, poboža, te nasmeje, te zasuje s polno komplimenti in enostavno iz tebe izvabi veselje, smeh, nežnost in pozabljeno romantiko. Res sem bila to kar sem, po dolgem času vesela, nasmejana, bila sem najboljša verzija same sebe....Med nama je bila strast, sex je bil čisto novo doživetje, crkljanje pred sexom, crkljanje po sexu, crkljanje za zajtrk, crkljanje po kosilu, sprehodi, izleti,...včasih že vse malo preveč pocukrano, ampak,...tako lepo Smile

Vendar, pa je vsakič, ko sem zaspala v njegovem objemu prišla misel....misel, da bo kmalu tu dan, ko bo sedel na letalo, in odšel,..odšel nazaj domov, čez ocean, na drug konec sveta....

Hitro so minili dnevi, tedni,....in on je šel...vedela sva, da je konec najinih medenih tednov, da je to to, poslovila sva se s solzami v očeh, za vedno,.... Potem je šel...

Čez nekaj mesecev se je vrnil tisti moj ¨kolega¨. Lep kot ponavadi, prijazen, nasmejan, urejen,...pa sva se dobila...in sva se, kako pa da ne, prepustila stvari, ki sva jo včasih najbolj znala,...sexu.

In se je zgodilo,...Zgodilo to, da ni bilo več tako kot včasih, nekaj je manjkalo,...ne vem kaj. Vem le, da se je zelo potrudil zame,..še nikoli prej tako,...pa še vedno, je nekaj manjkalo,...neka iskrica, neka strast, crkljanje, ne vem....Nimam pojma česa ni bilo, vem le, da je bilo čudno,...poslovila sva se in zdi se mi, da sva zadnjič skupaj popila kozarec vode, prižgala cigaret in se ob glasbi prepustila eden drugemu....Potem, pa sem šla,...

Ko razmišljam, razmišljam, in se čudim tej čudni situaciji, ki je niti ne znam razložiti,...pa ugotovim,...ugotovim, da sem poskusila, kako je biti z nekom ki ga čutiš, ki te ima rad, ki te pocrklja.. To nove, je nepopisno boljše kot z nekom tako, brez obveznosti,...in verjetno, nikoli več ne bom sposobna, kar tako,...brez obveznosti....kar me po eni strani veseli po drugi pa straši,...kaj če, kaj če nikoli ne najdem nekoga ki ga bom čutila, kaj če potem nikoli ne bom več uživala v tem,...kaj če in kaj če? Cel kup vprašanj,...In verjetno cel kup odgovorov ki so čisto enostavni.

Kako bi bilo fino, če bi lahko rekla le, čira čara, pa bi prišel tisti, ki bo s seboj prinesel strast, veselje, romantiko, super noro dober sex, zabavo in crkljanje,....pa moram čakat in čakat,...pa se mi počasi ne da več čakat,...ampak bom, počakala,...mogoče bo pa fajn Smile

In sedaj,...se počutim 250x bolje Smile





objavil(-a): anaida ob 23:06 komentarjev (1) ogledov: 0




torek, 19. marec 2013

Tačke





Maček ljubi presenečenja. Napade iz zasede. Nikoli ne veš, kdaj in kje bo skočil ven iz grmovja.

Podobno je z ljubeznijo. Nikoli ne veš od kod in kdaj prileti. Gre za presenečenje v smislu: »Evo me tukaj sem.«Ko sem ga prvič videla, sem pomislila: »Pazi, grize!« Odločila sem se, da ne bom nič rekla.

On je začel pogovor s šalo, ki sem se ji nasmejala. Situacijska komika.

Izvedel je trik s tačko. Ker mačke, padajo na tačke. Govorica telesa ne laže. Zakaj vsi moški uporabljajo enake prijeme?



objavil(-a): mačka7 ob 23:58 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 10. marec 2013

Kako zajebati lastne možgane?



Se včasih znajdete v situaciji, ko se počutite zbedirani in nemarni hkrati? In to ravno takrat, ko življenje od vas zahteva veselje, energijo ali celo poskočnost? Ni razloga za zaskrbljenost, obstajajo KAR TRIJE načini kako si pomagati!


1. DROGA: na primer ecstasy deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. Iz omahljivega, medlega in tečnega človeka se boste spremenili v radostno bitje, ki je zmožno 6 do 8 ur teči, poskakovati in divje plesati. No, edino to je da poškoduje živčne celice v možganih, lahko pa kar padeš in umreš (v Angliji so v zadnjih 6 letih zabeležili 60 primerv smrti), večinoma so smrti zaradi vročinskega šoka.


2. SAMOSPROŽENJE DOPAMINA: to sem preizkusila tudi sama. Enkrat sem bila polna sovraštva do soljudi ob povsem neprimernem času. Ravno sem opravljala neko delo, kjer sem morala delovati kot prijazen človek in imeti še veliko energije. Ljudje okrog mene so mi šli strašno na živce in meni se to na obrazu, tako kot mojemu ateju, takoj vidi. Šlo je za kar lep denar in histerično sem našla način, kako spremeniti tok svojih misli. Pomislila sem na svojo omo. Ona pomeni eno najbolj čistih ljubezni v mojem življenju. Brezpogojno, ki ne zahteva ničesar v zameno. Priklicala sem si par spominov; kako sva gledali mehiške nadaljevanke in nakupovali v Trstu. Svet se je spremenil in ljudje so mi postali kul. Nasmešek je postal iskren in preostanek dela opravljen z veseljem.


3. DARPA: Defense Advanced Research Projects Agency (http://www.darpa.mil/About/Contact/Address.aspx) je sicer agencija s sloganom Creating& Preventing Strategic Surprise. Nastala je potem, ko so Rusi izstrelili Sputnika in so američnani videli, da Rusi niso tak nesposobni, kot so jim delovali. In od takrat (195Cool je agencija kreirala mnoge stvari. Sicer v vojaške namene, ampak mnoge zadevščin so začele uporabljati množice. Brez te organizacije internet ne bi nastal takrat kot je, Gates je v njihovih laboratorijih dobil zamisel za Windowse, prvi so uporabljali interaktivni zemljevid, celo GPS in mnogo drugih vragolij se jim je posrečilo.

(linko do najpomembnejših in ZNANIH izumov: http://www.mojmikro.si/geekfest/moram_imeti/najpomembnejsi_izumi_agencije_darpa)

In kako lahko takšna agencija pomaga pri vzpostavitvi dobre volje? No tukaj moramo verjeti predavanju Slavoja Žižka, ki sem ga pred kratkim videla na You Tubu. Akademski super star in moj sopriimenjak je povedal, da DERPA izumlja način kako spremeniti razmišljanje posameznika, tako da fizično in kemijsko vpliva na njegove možgane. Na primer imamo talibana, ki sovraži američane in bi jih najraje vse poklal. Priklopijo ga na napravo, ki pokaže na katerem mestu v možganih je dejavnost ob določeni misli in potem bogsigavedi kako spremenijo del njegovih možganov. Tako, da se lahko odpravite v ZDA (sedež je v mestu Arlington) in se javite za poskusnega zajčka, da vam malo prečistijo neubogljive možgane. Upam, da ni prepozno, ker bi že končali raziskovalno delo in že veselo manipulirajo polovljene antiamerikance (zelo verjetno). Mogoče bodo dnevi našega iluzornega svobodnega razmišljanja kmalu konec in bomo postali zombiji, ki jim ni niti potrebno biti dobre volje ali se truditi, da pašemo v družbo. Jej :/





objavil(-a): lucijika ob 23:13 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 04. marec 2013

devica?



mojo prijatelco zanima, kako naj fantu pove da še je devica?



objavil(-a): gustika ob 12:46 komentarjev (4) ogledov: 0




petek, 01. marec 2013

Milica in Radka 6.del



Kje se je že končalo? Aja nekak nisem povedala kako se je končala ljubezenska zgodba Milice in Radke. Tak kot se konča večina zgodb, ko pridejo tuji športniki na priprave v Slovenijo. Odidejo. Miličina velika ljubezen se je vrnila v Francijo, a ji je vsakih par mesecev pisal, da še vedno misli nanjo. Mogoče je načrtoval kakšne počitnice v prihodnosti in si je želel garantiranega seksa ali pa je res ni mogel pozabiti. Milica za tem, ko je odšel ni želela pogledati nobenega moškega in se je odločila, da bo počakala, da bo tudi on ugotovil, da jo ljubi in jo povabil, da se skupaj preselita v Marseille. Med tem pa je morala rešiti finančno in izobraževalno destrukcijo, ki jo je poletna afera pustila za seboj. Ostalo ji je 5 izpitov in nič denarja, ki bi ga nujno potrebovala za selitev v Ljubljano. Tako je spet postala stara Milica. Pridna, delavna in varčna. Je pa razvila dva nova hobija. Ko je bila njena finančna situacija čisto na dnu je enkrat pomislila, kaj če bom kdaj v življenju morala sortirati smeti… potem je še enkrat po radiu poslušala oddajo o tem kako je sortiranje smeti pomembno in zasmilili so se ji ljudje, katerih delo bi bilo manj grozno, če bi ljudje npr. potem ko pojedo jogurt umili lonček. In tako se je začelo. Oddelek za embalažo je bil v Miličinem stanovanju res zgleden. Vse je bilo posortirano, jogurtovi lončki umiti s cetom in zloženi eden v drugega. Očistila je tudi za ostalimi cimrami in kmalu je to postala strast. Ko je videla malo črno gajbico v kateri so bile smeti tako čiste, da bi lahko človek jedel iz njih, ji je zapelo srce. Sanjala je o dnevu, ko bodo vsi ljudje za seboj čistili odpadno embalažo in bo življenje delavcev na komunali lažje. Videla jih je kako smeti sortirajo z nasmeškom na obrazu in si med tem govorijo šale. Drugi novonastali hobi je bil spremljanje oglasov za oddajo psov. To je v njeno dolgočasno življenje vneslo veliko drame. Nič je ni bolj razveselilo, kot dejstvo, da oglas za nekega kužota ni bil več na voljo. Jo je pa ves čas morilo dejstvo, da toliko psov čaka na nov dom. Drugače, v zasebnem življenju je imela raje mačke in niti njej ni bilo jasno, zakaj raje ne spremlja oglasov za mačke. Tako je bilo njeno življenje mirno in srednje radostno.

Do nekega dne. Z Radko sta šli v kino gledat film Pirati s Karibov. Po koncu je bila Milica vsa evforična. Kri v žilah ji je vrela in srce ji je razbijalo. Vedela je, da se mora nekaj zgoditi drugače bo eksplodirala. Bila je kot Jack Sparrow, to je zdaj končno ugotovila. Prišel je čas da začne živeti življenje. In to v smislu akcije! Ko sta zapuščali dvorano se je Radka nasmehnila, ko je videla Miličin pogled, saj ga je zdaj že poznala. V kinu sta šli mimo kotička za otroke. Milica ga je videla sedeti na majhnem stolčku. Bil je debel, svetel in zelen. Telebajsek Dipsi. Nikoli ni spremljala te oddaje, ampak točno ta telebajsek je bil izjemno lep in ga je obkrožala nekakšna posebna avra. »Moram ga imeti! Kaj bi naredil Jack Sparrow?« Počasi je šla do njega, ga pograbila in začela teči kot nora. Da, ukradla je telebajska Dipsija! Ni bila toliko uvidevna, da bi o svoji nameri obvestila Radko, ki je bila začudena in ni vedela kaj se dogaja, potem je pa začela teči za njo. Slabemu poslovanju Koloseja sta bili lahko hvaležni, da je bil Kolosej ob 22.45 prazen in ju nihče ni videl . (Izginotje telebajska Dipsija je bilo ugotovljeno komaj 4 dni za incidentom.) Bil je petek zvečer; Milica, Radka in zelen telebajsek Dipsi so se v turkiznem Fiat Puntu vozili po Mariboru. Vsi v avtu razen Dipsija so vedeli, da se je noč šele začela in da bo imela kataklizmične posledice. Se nadaljuje…

Fotografija je moje delo.





objavil(-a): lucijika ob 00:47 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 28. februar 2013

Zakon privlačnosti IX





Enkrat sem že začela bolj pozitivno razmišljati in gledati na življenje. No ja moje notranje borbe same s seboj, so pripeljale do končne krize, do zadnje točke ko sem sama sebi rekla '' sedaj je pa dovolj''. Zadela sem dno... Vendar me je pot popeljala do spoznanja, da je mogoče življenje le nekaj več kot samoponiževanje, črnoglednost, depresija. O ja, življenje je mnogo več.

Vsi imamo vzpone in padce, jamramo in se smilimo sami sebi. NI vredno, res ni vredno. Zakaj bi se jokala in obremenjevala, zakaj se nebi raje smejala, uživala v stvareh, ki so mi dane in živela.
Ponovno sem vzela pod drobnogled zakon privlačnosti in lahko trdim, da dejansko drži Smile Vse stvari, ki so se nekoč zdele brezupne, imajo sedaj pomen, saj sem vse negativne stvari sama pritegnila nase, kot magnet. Vse slabe oz. negativne misli so se uresničile, probleme sem kar vabila v svoje življenje, ljudje...ja ljudje smo pa takšni kot smo.

Zakon privlačnosti se začne že v naših mislih. Več slabih misli, ko imamo...več slabih stvari se dogaja. Zato sem razmišljati bolj pozitivno in iskreni nasmeh se mi kar nariše na obraz. No nebom pametovala in trdila, da je vse lepo in prav. Ne, ker nikoli ne bo. Začne se z majhnimi koraki in skušam na vse gledati kot na nekaj pozitivnega, haha no v vsem še zmeraj ne vidim vse pozitivno, ampak počasi...ne s polžjo hitrostjo, ampak počasi. Živim za vsak dan sproti in želim lepo življenje, zato ga nočem obremenjevati z vso nepotrebno negativnostjo. Želim smeh, iskrenost, ljubezen, srečo Smile


To bo blog mojega življena! Če se ti zdi zanimiv, komentiraj, če pa nisva istih misli se ne ubadaj z menoj in me pozabi!

LP,

Baby B



objavil(-a): BabyB ob 20:04 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 20. februar 2013

Nikitina kuhinjica





Tukaj lahko najdete moj kuharski blog: http://mojakuharija.blogspot.com/ Pa veliko dobrega kuhanja vam želim! Wink




objavil(-a): miaa ob 12:47 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 19. februar 2013

Top Gun - 1 MESSAGE WAITING FOR YOU





Da te odrešim te obremenjenosti z mano, sem se odločila, da ti odgovorim kar javno. Želim, da končo zaživiš svoje življenje, ker si preobremenjen z mojim.

Žal imam zate zelo zelo slabo novico. S punco (iz mojih blogov) živiva skupaj že več kot eno leto. In ne bi moglo biti bolje!

Kisses! Smile





objavil(-a): missyBee ob 21:22 komentarjev (2) ogledov: 0




četrtek, 14. februar 2013

Push the Button





Prav zanimive so minute v dvigalih. Včasih je huda debata. On sploh ni vedel kdo sem. Me že dolgo ni videl.

Zakaj so ljudje s karizmo in totalno pozitivno energijo redkost? Je pa fajn srečat kakšnega v živo.

I believe in angels... This is no place for beginners or sensitive hearts.





objavil(-a): mačka7 ob 19:23 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 07. februar 2013

AKCIJA!





Zapela sem za en usnjen rjavi kavč. Kmalu bi pustilia aro.

Veš kaj me je zmotilo, da ravno ta ni imel cene. Pride prodajalec mimo in reče, da ne ve cene. No way! Če prodajaš 30 kavčev, točno veš cene. Potem reče ceno, specialno ti drugič ceno še mal spusti in te zapre. Ti pustiš že denar, in potem ugotoviš, da ni čist prave dimenzije. (Način prodaje je klasičen. Poznam vse fore). Se je že zgodilo.

Veš, kako smo se narežali z mojim kavčem, ker ni šel skozi moja vrata? Natančno je treba vedet mere najprej. Ne bi bil pravi, ker ima par cm preveč. Sem šla tokrat na računalniški oddelek in sem se čist slučajno sprehodila do usodnega kavča.

Imel je ceno! In to 200 evrov pod ceno od prodajalca. Ker nateg!





objavil(-a): mačka7 ob 00:52 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 05. februar 2013

La Dolce Vita!





Ko sem šla en girro do Opatije, je začelo rahlo deževat. Ker nisem iz cukra, me niti ni motilo. Razmišlala sem zakaj mi je Alica rekla, da ji Opatija ni nič posebnega? Ona je z Avstralije, simple. Tam imajo the best of the best.

Meni je še vedno všeč.Imela sem 11 let, ko sem bila en teden tam. Prav vsega se spomnim še. Bila je zima in smo hodili plavat, na sprehode, zvečer pa še mal plesat.

Šla sem za hotel Ambasador. So imeli notri tud en kongres, kot tam, kjer sem bila. Po klancu navzdol do potke ob plaži. Po enih 50 metrih je bila ena klopca in zraven zasedanje galebov. Samo še jaz sem falila. Bili so na razdalji cca 2 metra. Sonca ni bilo. Super so pozirali, a jaz spet brez fotkiča. Tipično. Saj ne rabim slikat, važen, da sem čisto tam v tistem momentu in ga ujamem za zmeraj.

Dva sta se šla romanco, vsaj tako je zgledalo na začetku. Potem sem ugotovila, da sta rivala, ker sta se šla na knock out s ščipanjem. Ni bilo podnapisov, ne vem zakaj. Ker je deževalo sem bila skoraj čisto sama. 2 tipa sta slikala te galebe s ta profi fotkičem. To mi je bil najboljši moment. Začutiš enost z morjem in sabo, popolna tišina. Sem se šla meditacijo. Uspela je. To ni lahko, sam na pravem kraju gre z lahka.

Gredoč mimo hotela Magnolija, je ena vodička razlagala o eni balerini po nemško čist v mojem stilu. Ha, ha. Isadora Duncan je živela v njej na stara leta. Ujela insert par dni nazaj, drugače je sploh ne poznam. Tam je tudi park z drevesi, pa moja mačka se tam sprehaja, v čisto mini izvedbi. Čisto divja še. Prava morska mačka. Super je zrak, ki diši po gozdu, zemlji in soli ob enem... Ma ki lepo!





objavil(-a): mačka7 ob 21:44 komentarjev (3) ogledov: 0




petek, 01. februar 2013

Kdo se dotika župnikov?



Dotik je za otročke strašansko pomemben in tudi odrasli potrebujemo vsaj štiri objeme na dan. Ti nas ne le osrečujejo, temveč uravnavajo naš krvni tlak, znižujejo stres, spravijo v pogon imunski sistem in izboljšajo spanec.

In ko sem brala o tem, sem se vprašala: «Kdo se dotika župnikov?" Živijo brez da bi se jih desetletja dotikali, objemali (mislim tiste, ki se držijo celibata). Ampak vedno ni bilo tako. Prvič sem o tem brala, skoraj desetletje nazaj, v knjigi Zaljubljena čarovnica, avtorja Pasquala Festa Campanile, ki govori o srednjeveški prostitutki iz Rima (no potem postane kurtizana, da ji ne delam krivice). Čudovita zgodba med drugim pripoveduje o tem, da je imel vsak kardinal vsaj kakšno plačljivo priležnico, če že ne čredice prostitutk. In ker se v prozi vedno čuti, kdaj so v zgodbi uporabljena resnična zgodovinska dejstva, se mi je zazdelo, da je verjetno res moralo biti tako. Za vsak slučaj sem malo prej preverila in našla diplomsko nalogo Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo (avtorica Hanca Blažko), citiram: »Cerkveni poglavarji so bili po poreklu večinoma plemiči, ki so živeli v brezdelju in izobilju, prirejali so tudi umazane zabave in tu je manjkala samo ženska. Svojih žen niso imeli in z uvedbo celibata (1095 sprejet na koncilu v Piacenzi) so se še bolj obračali na tuje ženske, na žene vernikov ali na sodobne ženske – prostitutke ali ugledne in izobražene kurtizane. Naj kot primer vzamemo cerkvene zbore, katere je vedno spremljala vojska prostitutk. Na primer na koncilu v Constanci je bilo od 1000–1500 prostitutk. Kot vemo lahko prostitutka zadovolji človeka le za kratek čas, a nižji in višji duhovniki so hoteli imeti žensko vedno pri sebi. Ali vsaj takrat, ko bi jo potrebovali. Nižji duhovniki so se tako usmerili v priležnice, višji duhovniki, kardinali, papeži in drugi, pa so imeli kurtizane ter prostitutke….«. Ja, vedno res ni bilo tako kot je danes. Ko bom naslednjič videla župnika ga bom taaaaaaaaak objela - v dobro celotne fare. Ehe ne, saj ne bomSmile

Viri teh pomembnih informacij:

Blažko, Hanca. Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo. Dostopno na: http://www.ung.si/~library/diplome/KULTURNAZG/3Blazko.pdf

Kalčič Vesna. Čudežna moč dotika ali zakaj potrebujemo štiri objeme na dan. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/clanek/236608





objavil(-a): lucijika ob 14:14 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 22. januar 2013

Tutorial: kupovanje perila



Danes sem imel celodnevni sestanek v centru in med pavzo sem stopil na zrak ter 10 metrov stran opazil Agent Provocateur izložbo.

Kot se za perverta moje klase spodobi, sem seveda takoj prečesal ponudbo in si zraven slikal prizore v glavi. K sreči sem s sabo imel mojo zvesto Viso in čeprav se 18. v mesecu ne marava, mi je priskočila na pomoč, ko je v denarnici v predalu za gotovino zazevala praznina.

Kupovanje spodnjega perila je za marsikaterega moškega stresno opravilo. Iz meni neznanih razlogov je namreč veliko večino sram. Mene ni. Jaz takoj najdem prodajalko in ji lepo razložim, da se mi sanja ne, kakšno velikost iščem, da nimam pojma o tistih številkah in črkah in da joško merim le po tem, kako sede v mojo dlan. Ko vpraša za velikost tangic, rečem, da "ima fajno rit". Seveda se spoznam na mere, ampak pač hočem, da mi svetuje tako kot je primerno.

Briefing prodajalk je ključnega pomena, saj ne želiš kupiti premajhnih tangic (sploh pri tehle "agencijskih" cenah), ker bodo neuporabne, bognedaj pa kupiti prevelike. Bognedaj! Nikakor!

Najelegantnejša rešitev je Facebook. Vsaka baba ima gor tono slik in ni lažjega kot preprosto pokazati fotko, kjer se vidi cela postava in si nato pustiti svetovati. Ko začne prodajalka spraševati oslarije tipa: "A ma rajš tangice, al bol take udobne gatke?" jo najlažje odpikaš z: "Oh, gospa, če bi hotu kupit gatke za na odbojko, bi šel v Hervis, dejva se osredotočit na tele taprozorne zadevce rajš."

Pri štumfkih je treba poznat terminologijo in materiale. Povprečen dec samostoječke pozna pod "uni za fukat", ampak seveda ne smeš izpasti tako neprofesionalno prostaški. In ko te vpraša ali bi samostoječke, ali hlačne, jo spet odpikaš z: "Oh, gospa, če bi želel, da si ne prehladi jajčnikov, bi šel v Namo po tiste, ki jih tete prinesejo moji materi skupaj z 250 dek barcaffeja." Pri materialih se zna zaplest. Imaš navadne najlonke, potem tiste z vzorci, s črto in mrežice. Tapravi moški prisegamo na zapeljivo eleganco, zato ne oklevam in izberem tiste s črto. Klasika, stil. Mrežice so porno, ampak tiste pač kupiš v eni poceni trgovini, ker po prvi uporabi še za ribe lovit niso več dobre, če seveda veš, kako se je lotiti na pravilen način.

Modrci? Rocket science. Podloženi, push-up, navadni, športni. S podloženim ne moreš zgrešit. Ampak to je the easy part, jeba so mere. Američani imajo drugačen standard za mere kot Evropejci, to je treba neprestano imet v mislih, če greš v Victoria's Secret. Tam sem izgubljen, zato vklopim roaming in se spet zanesem na Facebook. V celinski Evropi je seveda drugače (Angleži so kajpak spet posebni). Bolj ali manj imaš na voljo tri možnosti. Če je ploska kot deska, potem vzameš A, če ima lepe, potem so B (mogooooooče tudi C), če se pa medtem, ko te jaha, izgubiš v njenih nedrjih, potem pa bo treba poseči globlje v abecedo. Umetne načeloma ne rabijo modrca, ker so precej imune na gravitacijo, če pa ga že nosi, pa lahko za nasvet še vedno pokličeš njenega kirurga, da ti pogleda v kartoteko. Ampak najbolj prodajani silikoni so C.

Pred črko je vedno še številka. Večina punc s kolikor toliko normalno postavo nosi 75 ali 80. Če pa dejtaš Saro Isakovič ali Tino Maze pa bo treba vzeti kaj večjega, ker ju je čez pleča toliko kot Franca iz Horjula, ki vsako soboto grozi, da bo iz lokalnega bifeja s traktorjem potegnil šank, če mu ne postrežejo še dvajsetega špricerja.

To je to. Potem ti preostane le še, da ji poturiš vrečkico, ko je že oreng razvneta in med akcijo paziš, da že ravno v prvo ne potrgaš vsega z nje.





objavil(-a): megafotr ob 19:20 komentarjev (9) ogledov: 0




petek, 11. januar 2013

Evolucija ljubosumja



Pred dvema desetletjema so mainstream psihologi razložili ljubosumje kot patologijo socialne konstrukcije ali kot stranski produkt kapitalistične družbe, ki se kaže v enaki količini tako pri ženskah, kot pri moških. V nasprotju pa evolucijski psihologi pravijo, da je to razvita prilagoditev, ki se aktivira kadar se oseba počuti ogroženo v svojem odnosu in ljubosumje deluje predvsem kot zaščita pred izgubo partnerjem. Študija evolucije ljubosumja se je sprva osredotočila le na nekaj ključnih oblik značilnosti ljubosumja, a so kasneje razširili študije.

LJUBOSUMJE je čustvo (vrsta strahu po Milivojeviću), ki se odraža v negativnih mislih in občutkih. Ti temeljijo na negotovostjo in strahu pred izgubo ljubezni osebe, ki nam je pomembna. Ljubosumje je sestavljeno čustvo in pogosto sestoji iz jeze, žalosti in gnusa.

Evolucijsko gledano, se moški ni bil sposoben zaljubiti in pri sebi ni začutil tega lastništva do ženske, s katero je imel spolne odnose. In kaj se je dogajalo? Ženska je spala še z drugimi moškimi in posledično je rodila otroka, ki sploh ni bil njegov. Ljubosumje torej izvira iz tega, da moški niso bili prepričani, da je otrok resnično njihov. Zato so želeli preprečiti, da bi ženske imele spolne odnose z drugimi moškimi. Zato bolj kot je bil moški ljubosumen, bolj jo je čuval in držal na očeh, večja je bila možnost da so bili otroci njegovi. Posledično pa je imel več genetskih potomcev. Genetska linija tistih, ki niso bili lastniški je počasi zamrla, ker so se genetski potomci izgubljali v primerjavi z drugimi. Ostali so torej samo še ljubosumni moški. Žensko ljubosumje pa naj bi bila posledica vloge dejavnosti in energije, ki jo porabijo pri nošenju in rojevanju otroka. Zato niso želele, da bi v primeru partnerjeve nove ljubice, bil ves trud zaman. In pa tudi, če je naredil drugi otroka, za njene več ni mogel skrbeti in tako so imeli otroci manjšo možnost preživetja.

Gary Brase z Univerze Sunderland v Veliki Britaniji je preučeval ljubosumje v številnih deželah sveta in naletel na precej pričakovane razlike med moškimi in ženskami. Rezultati študije so pokazali, da so najbolj ljubosumni Brazilci. Švedske moške in ženske najbolj skrbi spolnost, medtem ko so Japonci najmanj ljubosumen narod na svetu. Ugotovil je tudi, da je ljubosumje tesno povezano s stopnjo rodnosti v posameznik državah. V državah z visoko rodnostjo, denimo v Braziliji, živijo zelo ljubosumni ljudje, medtem ko v državah z nizko stopnjo rodnosti, živijo veliko manj ljubosumni ljudje.

Raziskave so tudi pokazale, da obstaja vsaj 13 hipotez, od katere so bile vse empirično dokazane. Ena izmed njih je tudi ta, da so moški bolj ljubosumni na signale seksualne nezvestobe (ker se bojijo, da otrok ne bo njihov), ženske pa na signale čustvene nezvestobe (ker se bojijo, da jim moški ne bo nudil pomoči ob rojstvu potomcev).

Torej...je že res da so včasih imeli ljubosumni ljudje večjo možnost za obstanek in njihovi geni so se ohranili, a vendar so se stvari do danes bistveno spremenile. Ljubosumje je za moje pojme izraz nemoči. Ja, lahko ga RAZUMEMO iz vidika evolucije, a vendar nima nihče pravice terorizirati in dušiti partnerja, ker je v tem primeru ljubezen le izgovor.





objavil(-a): ladyblue ob 22:25 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 03. januar 2013

MOJE POPOLNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO





Ni prvo leto, ko me preseneča, kako nekateri (predvsem) pari pretiravajo pri darilih. Drage ure, zapestnice, prstani, potovanja... In to kljub pomanjkanju denarja. Ne razumem zakaj tako draga darila.
Moje popolno darilo ne bi bilo zastonj. Ampak ne bi stalo pa celo premoženje. Zame bi bilo popolno darilo, da me popoldne pokliče srčni izbranec in mi pove, da naj bom ob sedmih zvečer lepo in predvsem toplo oblečena, saj mi je pripravil presenečenje. Ob sedmih bi seveda bila pripravljena. Mislim da bi me razganjajo od sreče, pa seveda tudi od nestrpnosti. Nato bi šla do Ljubljane. Sploh v decembru je posebna, čarobna, romantična... Sprehodila bi se po ulicah in opazovala lučke. Nato bi se peš povzpela na grad. To se mi že dalj časa zdi tako zelo posebno. V mrazu, temi, ko svetijo samo lučke se povzpneš k popolnoma osvetljenemu gradu. Z vrha vidiš okrašen center Ljubljane. Pod gradom na klopi bi malo posedela. Bila bi samo midva. Ko naju bi že malo zeblo bi se objeta vrnila po poti navzdol in si v eni od nadvse lepi in prijetni kavarni privoščila topli napitek in bila spet samo midva. Nobenih drugih ljudi, telefona,... Trenutek samo za naju.
Tako darilo bi se meni zdelo res lepo. Cenila ga bi 1000krat bolj kot drago uro, zapestnico ali kakšno drugo velecenjeno dobrino.
Ali danes nekateri res ne znajo več cenit preprostih, vendar pomembnih majhnih daril, ki so iz srca, ampak dajo vse samo še na denar.
Ahhh. Kam gre ta svet ko malenkosti niso več pomembne.




objavil(-a): yanchi ob 18:14 komentarjev (3) ogledov: 0




sreda, 02. januar 2013

So paraziti lahko koristni? =O





Naj za začetek povem, da sem se kot otrok brezskrbno igrala. Pršice, lešniki, mleko in podobne zadeve mi nikoli niso delale težav. S plišastimi živalmi sem spala, se igrala in hodila okoli, lesko sem redno napadala jeseni, ko je imela zame kaj dobrega in tudi mleko sem tu pa tam pospravila, s čim bolj vžitnim vkup.

Dokler ni nekega dne prišla teta puberteta in prinesla moje alergije na cvetni prah vrb, leske in breze. Od takrat naprej ne vem ali naj skakljam naokoli in se veselim cvetočih dreves in prebujanja narave ali naj se raje pametno tu pa tam zaprem med štiri stene in vso to lepoto občudujem od znotraj. Ne ...! Tega ne morem.

Nikoli nisem bila privrženec tistih (večinoma) belih zadev, ki jih spraviš po grlu, ko ti bolj ali manj trda prede. Niso okusne, ne dišijo, ponavadi prej nasprotno, niti mamljive ne zgledajo in tu se vsi moji nagoni po zaužitju končajo. Zato nekako iščem alternative, kaj pa bo to, pa še ne vem. Letos sem se najprej poskušala prepričati, da je vse v psihi (saj veste 80% bolezni in to), pa mi hudiča ni ratalo ...

In tako smo danes med predavanji o obtočilih naleteli na levkocite (bele krvničke) in na njihove številne oblike in seveda tudi naloge. No, eozinofilci, torej eni od krvničk, odgovornih za imunski odziv, so zadolženi za boj proti parazitom. Profesor je zadevo razložil nekako takole ...

Razvijali smo se v okolju, kjer je bilo polno parazitov. Tako polno, da bi ves čas imeli na/v sebi vsaj enega parazita. Naše okolje danes, pa je tako "očiščeno", da je ubogim eozinofilcem dolgčas. In veste, kako se znese mladina nad parlamentom, ko ima preveč hormonov/alkohola v krvi - no, tako se te krvničke zaposlijo z nečim drugim, tudi če je to cvetni prah ali pa arašidi in podobne zadeve. Super je tudi dejstvo, da so v ZDA imeli nek projekt iztrebljanja Nematodov (glist) in so zatem začeli ugotavljati, da je astma v porastu. Ah, ah, fail, človek, fail ... (Da za bajdpot pojasnim, je večina glist v zemlji in človeku neškodljivih. Sodelujejo pri nastajanju prsti in seveda mešanju nutrientov. Zato ima beseda glista čisto brezpredmetno negativen prizven, ko bi si te, super živali, prislužile nek prijazen naziv.)

Moram reči, da mi je bila ideja blazno všeč. Vseeno se ne mislim zaletavati in jesti trakulj szi žlicu. Tudi naslov bloga je namenova pronicljiv >=). Samo vedno znova me prevzame, kako hudo smo povezani z okoljem in kako budalo je človek, ko se tega ne zaveda. Mogoče pa le obstaja kakšna dokaj neškodljiva zajedalska glista za človeka, s katero bi lahko zamotila eozinofilce zgodaj spomladi ... Muohohahaha!

(Na sliki je C. elegans, zelo uporabljan modelni organizem. Temu je tako, ker je izredno majhna in ima končno! število celic =D. Je glistica, ki živi v zemlji in ni zajedalska. Vem, da me bo Bog tepel, ker latinsko ime ni pisano poševno, ampak mi tehnika tega ne dovoli >=/.)





objavil(-a): Avalon ob 21:22 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 23. december 2012

Dragi Božiček! :)





Dragi Božiček!

Gotovo se še spominajš majhne deklice z okroglimi rdečimi ličkami, ki ti je vsako leto pisala pismo na rozast papir. Gotovo se tudi spominjaš orehovih piškotkov in kozarca toplega mleka, ki sem ti ga vsako leto pustila pod novoletno smrečico......Takrat sem ti pisala, da si želim novo punčko ali kakšno drugo igračko, zdaj, ko sem nekoliko večja pa bi te prosila za druge stvari, ki se jih ne da kupit. Vendar sem prepričana, da bi mi ti, ki imaš dobre zveze, z angeli in ostalimi nadnaravnimi bitji, ki krojijo našo usod, te stavri z lahkoto dostavil.....Vem rekel boš, veliko manj zahtevna je bila, kot majhna deklica. In popolnoma se strinajm s tabo. Tudi meni so bili bolj všeč dnevi, ko je bila moja ena in edina skrb kako obleči barbiko. In ker vem, da te čaka se veliko neprebranih pisem, se bom kar lotila bistva.

1. Najprej se bi ti rada zahvalila, ker si mi uresničil željo in sem bila sprejeta na željen faks. Mislim, da lahko dosežek štejem kar med top dogodek iztekajočega se leta. Za letos te prosim, da mi daš veliko volje in motivacije do učenja, da bom letnik uspešno opravila.

2. Zdravje....Za mene in moje najbližje, kot sam veš ga trenutno najbolj potrebuje mami, zato te prosim, da največjo vrečno podariš njej. In če nisi tega že sam opazil ti povem zdaj. Hvala za tako mamo, kot jo imam jaz. Oseba, ki ji lahko vse zaupam in sem ponosna nanjo, da se je tako pogumno borila skoraj pol leta s to zahrbtno boleznijo in jo na koncu tudi premagala.

3.Prosila bi te za samozavest, da bi večkrat lahko ljudem rekla ne in, da ne bi zaradi svoje "strahopetnosti" največkrat zamudim izredno lepe priložnosti. Največkrat obžalujem tiste odločitve, ki sem jih spustila iz rok in ne tistih, za katere na koncu vidiš, da bi bila druga pot boljša. Najboljše bi bilo, da mi "samozavest" prineseš kar v obliki tablet....365 jih bo ravno dovolj ( za vsak dan v letu eno). Wink

4. Četrta želja te bo verjetno presenetila, saj svoja čustva največkrat potlačim čisto na dno srca in mislim, da se do teh skrivnosti ne dokoplješ niti ti. Torej gre za najboljšega fanta na svetu. Če te zanimajo podrobnejše informacije prosim preberi moj blog z naslovom Ko bi vedel koliko mi pomeniš. Ja takrat, ko sem to pisala je ravno dobil punco, ampak zdaj je spet samski.....ampak jaz še vedno nimam poguma, da vi mu priznala, kaj čutim do njega. Prvo ovira je ta, da je on uspešen športnik ( ki bo najverjetneje po mojem skromnem mneju končal s kakšno plastično avšo), jaz pa sem deklica z dobrimi ocenami in taki se ponavadi ne ujamejo. Čeprav poznam že kar nekaj takih parov, ki v bistvo funkcionirajo zelo dobro. Torej ali mi daj toliko poguma, da mu bom končno lahko priznala kar čutim ( za to bo potrebna kar fajn konjska doza poguma-just saying Wink ) ali pa mi pomagaj, da ga končno po skoraj 4 letih pozabim. Ti ne veš kako je to, ker avtomatsko vsakega fanta, ki se mi poskuša približati primerjam z njim in je rezultat vedno isti: Nihče mu ne seže niti do kolen.....Prosim, ukreni nekaj glede tega....Aja če pa slučajno veš kje se nahaja Kupid, ki mi je ustrelil, lahko poskrbiš, da bo najstrožje kaznovan. Njprej mu odvzemi lok, potem pa njega ustreli tako, kot je on mene, da bo vedel kakšne muke prestajam zaradi njega jaz. Zaslužil bi si Wink.

5. Če pa prvih 4 želja ne boš mogel uresničit, ampak te prosim, da se potrudiš po svojih najboljših močeh, mi lahko prineseš novo garderobo, da če že ne bom srečna, bom pa vsaj lepa. Smile

Za konec naj ti zaželim uspešen božič ( da boš vse zasluženo obdaroval ). Upam, da si se toplo oblekel, ker je letos tudi pri nas mrzlo, pozdravi Rudolfa ( upam, da njegov svetleči nos še vedno dobro deluje ). In po dolgem času te bo pod našo novoletno jelko čakalo toplo mleko in orehovi piškoti Smile.

Po opravljenem delu ti želim, da se lepo spočiješ in ne pozabi name. Smile

Tvoja Lučka Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 20:58 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 19. december 2012

Što si ti meni?





Nekdo me želi prepričat s tem, da je glasbenik. Špila mi na kitaro. Lahko, da je to komu neskončno všeč. Vseeno so moj naj inštrument bobni.

Ni slabo, če poznaš ta čudovit skrivnosten jezik. Cenim vsakega, ki to zna. Glasbo čuti vsak po svoje. Okus ima vsak človek edinstven. Najprej ti more bit všeč človek kot moški in karakter. To je osnova. Meni ta tip ni všeč ne kot moški niti karakterno.

Čist nekaj drugega je, ko te z glasbo osvoji kdo, ki ti je všeč. Prav inspiriral me je. Bila sem takšne volje, kot že dolgo ne.

Dobro voljo sem prenesla čisto ne vse, ki sem jih tistega dne srečala.





objavil(-a): mačka7 ob 23:50 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani