Pošlji prijateljuNazajDomov

četrtek, 29. januar 2015

Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

ponedeljek, 06. maj 2013

Z užitkom do novih znanj



Veliko je navad, ki jih želim odpraviti. Ker se s tem ukvarjam, že več kot desetletje, sem pogruntala že marsikaj in stvari kažejo bolje, kot sem si kadarkoli predstavljala.

Nekje od 15 pa do 24 leta sem se trudila, da bi v denarnici vzpostavila red. Določila sem prostor za osebno, bančno, knjižnične kartice in se odločila, da bom redno odstranjevala stare račune. Ni in ni mi uspelo. Vedno znova sem živčna pred blagajno nekaj iskala in imela polno računov, kjer bi morali biti kovanci. A za svoj 24 rojstni dan sem dobila denarnico iz pravične trgovine. Od dneva, ko sem zložila stvari vanjo, nisem imela nobenega problema z redom v njej. Ni zdaj ravno neka perfekcija, ampak vedno vse hitro najdem in nekako se sploh nikoli več ne jezim nase, v zvezi s tem. Brez vsakega truda. Ne vem zakaj je do tega prišlo. Vem, da mi način kako v svetu deluje trgovina oduren in pravična trgovina se mi zdi kot neka majhna lučka sredi te groze. In ker je denar tako povezan s trgovino, mogoče se mi je zdelo, da si niti ne zaslužim reda, ker s svojimi nakupi podpiram, kako stvari stojijo. Ko pa je prišla denarnica iz pravične trgovine, ki sem jo takoj imela rada in mi predstavlja nekaj lepega, svetlega, prijaznega, narejenega s užitkom in pozornostjo...

Druga stvar, ki jo vsake toliko časa želim spremeniti, je moja navada glede nogavic. Pol članov moje družine, vključno z mano, večina časa ne nosi ujemajočih nogavic. In potem se občasno razkurim, poiščem skupaj pare in dam neparne nogavice v vrečo naparnih nogavic, ki že zavzema kar velik volumen. Nekaj časa imam v predalu za nogavice same pare, kar mi vzbuja čudne občutke. Malo veselja, a po drugi strani me duši. Predzgodba: z babico sva veliko kupovali v Trstu. To so bili čudoviti trenutki, a so imeli svoje značilnosti. Oma je v vsaki kitajski trgovini po 10 minut samo gledala nogavice, čeprav so imeli v vseh bolj ali manj iste. Jaz sem sedela na stopnicah trgovin in mi je bilo strašansko tečno. Ne vem, če ima to kako povezavo. Mogoče si delam nogavične probleme, ker povezujem nogavice v zvezi s tem kako poteka trgovina na Kitajskem.... Rešitev je mogoče nakazana v prejšnji zgodbi. Lahko bi mi kdo podaril doma zaštrikane nogavice iz doma pridelane volne ovc iz proste reje. Samo ne smejo pikat... Smile Ali pa od kakega obrtnika, ki jih z veseljem dela. V bistvu sem se ravnokar spomnila, da ena ženska iz Sladkega vrha sama dela pisane nogavice in da en par celo imam. Na dveh različnih mestih. En je v Ljubljani, drugi v Jakobu, če ni na Tratah ali pa v Radencih. Enkrat sem se začasno sprijaznila z nogavičnim problemom in izumila rek: Ni važno, da sta zokna (štajerska beseda za nogavice) iste barve, glavno je da imata isti vonj! Smile A mogoče se ne bi smela sprijazniti z nogavičnim problemom, ker zaradi njega trpijo tudi drugi. Ker si neobičajno veliko sposojam nogavice od drugih in če jih že slučajno dobijo nazaj ponavadi niso uparjeni. :/ Tako da bi izkoristila to priliko in se opravičila svoji mami, ateju, bratoma, fantu, cimri, prijateljicam in bivšemu fantu za vse ukradene in pol ukradene (ko sem dala nazaj samo en zokn) nogavice. In pozdravila bi vse, ki me poznajo.

Še en primer napredka brez truda:

odločila sem se, da želim pod vodo preplavati celoten bazen v Cmureku. In sem začela vadit. To je zgledalo tako, da sem živčno gledala proti koncu bazena in se trudila, da zamahi čim bolj efektivni, na koncu me je že vse bolelo in mi nikakor ni uspelo. Potem pa enkrat plavam in se zagledam v lepoto, ki me obdaja. Sonce se je lesketalo na gladkih kovinski tleh bazena. Gledala se to čudo in uživala v pogledu nanj in naenkrat sem bila na robu bazena, celega sem ga preplavala pod vodo Smile

Gimnastični primer:

Telovadec Mitja Petkovšek je bil na obisku na osnovni šoli Jakobski dol. Med poslušalci in gledali njegove predstavitve je bila moja mama. Ko so skupaj malicali je moja mama rekla, koliko težkega dela in odrekanja mora biti v njegovem življenju, da dosega takšne rezultate. Odvrnil ji je, da sploh ne, da nič ne trpi, da med treningi uživa.





objavil(-a): lucijika ob 14:56 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 24. april 2013

Who Run the World?



Šla sem na koncert Beyoncé v Zagreb. So enkratni dogodki v življenju na katere je treba iti.

Predskupina je bila slaba, čeprav jo je izbrala sama Beyoncé. Neka Franka iz Reke. Zvok je bil grozen. Spominjala je na Colonio malo po barvi glasu. Ni bila tako dobra kot Colonia. Styling je imela zanimiv, posnemala je Beyoncé. Se mi zdi, da je bila včasih model, ker je tak tip.

V dvorani je bila gužva. Možno je bilo kupiti le parter. Štiri punce pred mano iz Slovenije so nosile originalne petrolej modre majice. Spredaj je pisalo Bee the in narisana krona, zadaj pa WHO RUN THE WORLD… Jih je slikala ameriška fotogafinja. Majica je bila home made, a luštna.

Videla sem slabo. Premajhna sem, tudi na prstih skoraj nič nisem videla do odra. Gledala sem koncert z big screena.Slišim pa k sreči odlično. Stala sem v pri malem odru. Zvok je bil vrhunski. Vsak bit si čutil čez telo z vibracijo. Pela je simply the best, kot zna le ona. Kazalo je v glavnem samo njo na big screenu. Ne poznam novih komadov. Sem jih nekaj prvič slišala. Zelo drugačni so ti novi komadi. Nisem videla vseh koreografij in cele celote. Band in back vokalistke so bile iste kot prvič. Plesalke so v glavnem temnopolte, a ne čisto vse. Dvojčka iz youtube-a, ki izgledata kot Michael Jackson, sta del ekipe. Plešeta pa kot čigumi. Par oblek se mi je dopadlo. Boljše obleke je imela prvič. Styling je zdaj bil drugačen. Ta bela oblekca na sliki mi je zelo všeč.

Izredno se zna vživeti v komad. Uživa v petju in v performansu. Koreograf jo je gledal na koncu malega odra, pred mano na punčici očesa. So jo napadle emocije. Zapela je 23 pesmi. Vse je minilo zelo hitro. Ko je imela modri pajac oprijet kostum z biserčki, je poletela do malega odra. Kakšna komunikacija in energija?!? Pokrila je vsak centimeter odra. Ustavila se je pred 4 puncami z originalnimi majicami. Slikanje je bilo možno mobilcem, a niti ena fotka ni uspela punci pred mano, čeprav je bila Beyoncé 2 ali 3 metre stran. Miga namreč na vsaki bit, ker je takšna temperamentna precej na odru. Nemogoče jo je ujet, pa še vsi ti njeni bujni lasje, v obraz se je ne vidi dobro. Postavo ima manekensko, perfektno. Presenetilo me je to, da je v resnici manjša kot po tv. Jokala sem na I will always love you. Ga je zapela le do refrena. Naj songa: Survivor in Baby Boy.

Sem peljala ušesa v raj. To bi morala večkrat počet.





objavil(-a): mačka7 ob 22:57 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 15. april 2013

Vesel brezdomec





Danes sem kot prostovoljka šla na sprehod s starejšo gospo. Srečali sva brezdomca. Sama sem ga sicer opazila, vendar temu nisem posvečala nikakršne pozornosti. Gospa pa ga je pozdravila in ga vprašala kako je kaj danes. Malo sta poklepetala in ko je rekel, da je denarja vedno manj mu je prijazno odvrnila, da danes ni vzela nič drobiža s sabo. Čeprav je morda bila to laž, se mi je njen odgovor zdel zelo prijazen. Sicer ga je zavrnila, vendar je to storila na lep, prijazen in vljuden način. In tudi gospod se ji je nasmehnil in kljub temu bil dobre volje. Glede na njun pogovor, sem razbrala, da se poznata že dlje časa in da se nista pogovarjala prvič.

To me je presenetilo. Sama zase menim, da sem prijazna, odprta in radodarna oseba. Tudi drugi me vidijo tako. Pa sem res? Velikokrat srečam kakšnega brezdomca, a ga »ignoriram« in grem naprej. Če me vpraša, če imam kaj drobiža pa hitro najdem kakšen izgovor, kaj zamomljam ali pa sem kar tiho. Sama sebi se potem opravičujem, češ da je tako prav, da če bi vsakemu dala denar, tako ne bi šlo, saj bi mi ga hitro zmanjkalo.

Ne vem kaj je prav in kaj je narobe. Ne vem, kako bi morala ravnati. Ne vem ali sem zato slaba ali dobra oseba. Vem pa, da si bom za vselej zapomnila današnji dogodek in morda tudi sama kdaj ravnala drugače- bolje.





objavil(-a): Inspiring Strawberry ob 18:35 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 08. april 2013

Kako bom brez tebe....



Ni je bolečine kot je srčna...kar naprej stiska.Počutiš se pa kot da ti je na prsih tona skale ki je ne moreš odvalit.

Včasi se sprašujem ali moram jaz tista ki je vedno tako nesrečna ali pa se pustim da me prizadanejo?Ali sem res rojena pod nesrečno zvezdo?Najreje bi odšla daleč stran...od vsega sveta in pustila vse tu in začela na novo.Sem pišem zato da si olajšam dušo in končno naredim red pri sebi.Ampak ga ne znam...enostavno ne vem kje začeti in kako začeti.Odrekla sem se nekomu ki mi pomeni vse na tem svetu...ne morem več biti z njim čeprav mislim da bom umrla od žalosti ker ga več nimam.Vem da bodo kmalu sledili sms in opravičila in nevem kako mi bo uspelo prebroditi vse to....nevem kako živeti brez njega.Nonstop gledam na telefon če dobim zdaj pa zdaj sms....ali se da prespati vse to in se nato zbudti kot da se ni zgodilo nič?Ali se da izklopiti na off ljubljene osebe?Vem da je on grozna oseba in da si zaslužim najboljše...ampak ga imam rada...samo njega in nikogar drugega...





objavil(-a): Bjondika ob 11:14 komentarjev (1) ogledov: 0




petek, 05. april 2013

Sreča ali pesimizem? odvisno od vas!





Včeraj sem se peljala na avtobusu, in gledala same resne obraze, nekateri pa so se celo med seboj prepirali..Ko sem bila zadnjič z družbo na kavi, sem malo prisluškovala sosednji mizi..Neznana oseba je imela res zelo negativen pogled na svet..In začela sem se spraševati ali edino jaz gledam na svet malo lepše? :O

Saj razumem, kriza je, čas ne lovi več nas ampak mi njega..Vendar kaj nam pomaga, da se poleg tega še sekiramo?

Če še ne poznate dokumentarca The secret oz. prevedeno Skrivnost, priporočam, da si ga pogledate. Zelo dober film ki vam pomaga, da na življenje pogledate iz malo bolj pozitivne strani Wink

Sama sem malo bolj nagnjena k depresiji, saj imam v družini to bolezen. Ko sem bila mlajša sem se precej sekirala, bila sem tudi precej pesimistična, zdaj pa prekipevam od energije in zakaj?

Gledala sem nek film, ki mi je odprl oči. Govoril je o mnogih ljudeh, ki so bili manj srečni kot jaz. Nekdo je imel raka, nekdo se je rodil z čudno boleznijo, nekdo je v nesreči izgubil roko in nogo...in tako sem se jaz vprašala zakaj ne cenim tistega kar imam, in gledam le za tistim česar nimam...

Tako sem razvila svoj pozitiven odnos do življenja. Nisem se gledala v ogledalo in se vsak dan zahvaljevala, da sem to kar sem, vendar sem si zadala cilj, da bom vsak dan vsaj enkrat na dan poskušala nekoga spraviti v smeh..Da nekoga spraviš v smeh vemo da mora tudi tisti človek, ki pri drugem povzroči smeh, bitii kar se, da pozitivno naravnan.

In stvari so se začele izboljševati. Bila sem srečna, težave so šle mimo, seveda se učasih malo zasekeram nad čim: nad denarno stisko moje denarnice, nad izpiti, nad kakšno boleznijo ki mi grozi...Vendar vse to nato odrinem na stran in si mislim: kar bo bo, poskusi izvabiti najboljše iz vsakega dneva. Če imaš problem ga poskusi odpraviti, in ga ne začni reševati z mislijo: kaj če mi ne rata?, poskusi samo s tem: kako doseči rešitev Smile

Upam da je komu ta članek pomagal, saj res odkrivam da je čedalje več pesimizma na tem svetu ki pa nikomur ne koristi..samo prižgem televizijo pa poslušam samo kako država drsi v bankrot, ne pa kaj naj naredimo da ne bo drsela v bankrot in to dejansko, da bi se naredilo...

Če bi vsak človek se maksimalno potrudil za optimizem v vsakem dnevu, in skušal doseči rešitve in ne iskati probleme bi bil svet lepši. Začnimo iskati srečo in ne nesreče Smile





objavil(-a): tejchy=) ob 16:43 komentarjev (2) ogledov: 0




četrtek, 28. marec 2013

Broken english,...





Kolk je čudn feeling, ko gledaš film,....in ti je že prov smešno, ker je, kot da bi gledal svoje življenje...skorajda isti pogovori, isti trenutnki, isti občutki, še jezik je isti, le da je bla v mojem primeru moja angleščina tista ta polomljena Wink

Po eni strani pa je prav olajšanje, ker sem se mi je zdelo, da ni normalno da ti nekdo v parih dneh, parih tednih tkole zleze pod kožo,...in zgleda, po tem filmu sodeč, je to res mogoče Smile

Edino,...kar me je zmotlo je konec,...ker moj ni tako zelo lep,...ampak, so pa vsaj lepi spomini ostali Smile

I miss you Fanni Majk !! Smile





objavil(-a): anaida ob 00:30 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 26. marec 2013

Je zares tako težko shujšati?



Že od svojega petega razreda sem vedno na dietah, če temu sploh lahko rečemo tako. Moja dieta je sestavljena iz tridnevne stroge diete in iz četrtega oz. tako imenovanega: "nagradnega" dneva.Seveda se hecam, temu kar jaz rečem dieta, se ne bi smelo reči dieta ampak post z zaključnim "basalnim dnevom"..oprostite za izraz.

Že ogromno let se vrtim v krogu hujšanja. Moj sistem je: ko nisem zadovoljna z rezultati na tehtnici se najem, ker sem žalostna in potrebujem tolažbo, katero iščem v hrani, ko pa sem zadovoljna si pa mislim: Ah tole si pa lahko privoščim.

Seveda ni vedno tako. Včasih zdržim tudi peti dan brez kakšnega nagradnega dne. No ja moj rekord je 6 dni Wink

V preteklosti pa mi je enkrat uspelo shujšati. Vsak dan sem kolesarila, se sončila, bila srečna s svojim življenjem... No govorim kot, da danes nisem srečna. Sem. Vendar ne sama s seboj, kot takrat. Tudi, ko imava s fantom spolne odnose se ne počutim dovolj samozavestno, vendar ko zgubim kakšen kilogram je najin odnos takoj boljši in ne mislim sam nato kam mi je kakšen "šlaufk" zopet zaneslo Laughing..

Morda se zdi kot, da se pritožujem, vredu malo se, ampak za vse kar sem in kar počnem sem kriva sama. V svojih nasljednjih blogih bom probala ženskam ki bodo to brale..- in upam, da usaj kakšno bo zaneslo na moj blog, če že ne drugega vsaj ponesreči-,... imajo kakšen kilogramček preveč ali pa niso dovolj samozavestne, približati pogled na pozitivno plat življenja.

Danes sem se spomnila kako mi je pred leti uspelo shujšati. Takrat sem si napisala spisek stvari, ki me osrečujejo in spisek stvari katere me ne osrečujejo. V svojem življenju sem pustila ob sebi le ljudi katere sem hotela, tisti kateri pa me niso osrečevali pa sem jim pustila da gredo. Nekateri so se nato še bolj potrudili ostati ob meni in zdaj smo prav dobri prijatelji. No pa kaj sem že hotela povedati,.. Aja saj res: moj spisek stvari, ki me je osrečeval je med drugim obsegal tudi samozavest in lepo postavo. In začela sem razmišljati. Če nekaj želim moram v to nekaj vložiti, ker lepa postava ne bo kar "padla z neba". Odločila sem se da si bom zadajala kratke cilje ki bi jih bilo lahko uresničiti. Mislim 0,2kg na teden pa res ni bil zahteven cilj, kajne? Wink.. In počasi so šlaufki oz. takrat kar bolje rečeno temu obročki začeli kopneti, in na koncu je bil moj seznam pozitivnih stvari uresničen, moja samozavest pa se je dvignila ravno prav pod oblake Laughing





objavil(-a): tejchy=) ob 01:38 komentarjev (4) ogledov: 0




sreda, 20. marec 2013

"TRISTO KOSMATIH!"





Danes sem prebrala članek o afriških slonih. Lani so jih pobili zaradi okljev 25 000. Kaj zaboga delaš s temi oklji? Koristijo samo živemu slonu.

Filipinci delajo podobe Jezusa iz okljev. Kje je tukaj Bog? V teh skulpturah sigurno ni, ker Bog bi bil proti ubijanju. Ubijajo tudi majhne slone, važno, da ima oklje. Sloni rabijo 15 let do odraslosti.

Zaradi teh skulptur, ki jih delajo na Kitajskem bo izumrla ena najlepših živali. Oklji so popularni med homoseksualci, statusni simbol. Barva denarja je rdeča. Kam gre ta svet? Ne prav daleč… Biti je vedno pomembnejše od imeti.

Če boste v kakšni eksotični deželi Afrike ali Azije, nikoli ne kupit kakšnih stvari, ki so nekaj med plastiko in lesom za nepoznavalce. Tudi, če je tega na štantu ogromno, ker je velika verjetnost, da kupite slonovino ali kaj, kar je bilo nekoč od nosoroga ali tigra.





objavil(-a): mačka7 ob 23:49 komentarjev (2) ogledov: 0




sreda, 20. marec 2013

...da se počutim 251x boljše :)



Včasih pride čas, ko moraš enostavno koščke svojega ničkaj filmskega življenja deliti z množico neznancev, da bi se počutil vsaj malo bolje Smile

Kot, da bi se mi zgodilo nekaj zelo pretresljivega,....no, pa se ni...

V bistvu, je bilo le nekaj novega,...nekaj, česar nikoli prej še nisem začutila, doživela in pred nekaj leti niti pomislila nebi da bi se to lahko zgodilo ravno meni, nekoč zagreti zagovornici ljubezni, čustev in romantike,...

Jp, pa se mi je zgodilo,....

Kako lahko poljubljaš neznanca? Kako lahko greš in se po domače povedano, daješ dol z nekom, ki ga ne ljubiš? Kako lahko greš, se dajat dol z nekom, ki si ga spoznala šele danes, oziroma le nekaj tednov nazaj?....Njah,..to so bila vprašanja, ki sem jih zastavljala svojim prijateljem,...pa mi ni bilo jasno, kakoo lahko??! Wink

Pa je prišel čas, ko sem poskusila tudi jaz,...ne da bi se tega zavedala,...začela sem uživati svoje samsko življenje, in kot človek imam tudi jaz potrebe, pa sem s pomočjo nasprotnega spola, poskrbela tudi za to... Seveda, sem odgovorna in sem vendno poskrbela za zaščino in ne ni bil vsako noč drugi, sem se držala enega, pa potem nekaj časa drugega,...pa sem pristala z urejenim, lepim, pametnim in prijaznim ¨kolegom¨.

Z njim je bila stvar jasna,...vedela sva, da sva samo ¨kolega¨ in nič več, sex je bil super noro dober, bila je strast, bile so iskrice, bila je zabava in bil je smeh Smile Potem je šel,...

Pa je prišel nekdo drug. Čisto nasprotje mojega ¨kolega¨. Niti ni bil tako lep, niti ne tako urejen, niti ne tako bogat,....bil pa je tam, ob meni. Pokazal mi je, kako je, ko te nekdo pohvali, ko te nekdo objame, te stisne k sebi, poboža, te nasmeje, te zasuje s polno komplimenti in enostavno iz tebe izvabi veselje, smeh, nežnost in pozabljeno romantiko. Res sem bila to kar sem, po dolgem času vesela, nasmejana, bila sem najboljša verzija same sebe....Med nama je bila strast, sex je bil čisto novo doživetje, crkljanje pred sexom, crkljanje po sexu, crkljanje za zajtrk, crkljanje po kosilu, sprehodi, izleti,...včasih že vse malo preveč pocukrano, ampak,...tako lepo Smile

Vendar, pa je vsakič, ko sem zaspala v njegovem objemu prišla misel....misel, da bo kmalu tu dan, ko bo sedel na letalo, in odšel,..odšel nazaj domov, čez ocean, na drug konec sveta....

Hitro so minili dnevi, tedni,....in on je šel...vedela sva, da je konec najinih medenih tednov, da je to to, poslovila sva se s solzami v očeh, za vedno,.... Potem je šel...

Čez nekaj mesecev se je vrnil tisti moj ¨kolega¨. Lep kot ponavadi, prijazen, nasmejan, urejen,...pa sva se dobila...in sva se, kako pa da ne, prepustila stvari, ki sva jo včasih najbolj znala,...sexu.

In se je zgodilo,...Zgodilo to, da ni bilo več tako kot včasih, nekaj je manjkalo,...ne vem kaj. Vem le, da se je zelo potrudil zame,..še nikoli prej tako,...pa še vedno, je nekaj manjkalo,...neka iskrica, neka strast, crkljanje, ne vem....Nimam pojma česa ni bilo, vem le, da je bilo čudno,...poslovila sva se in zdi se mi, da sva zadnjič skupaj popila kozarec vode, prižgala cigaret in se ob glasbi prepustila eden drugemu....Potem, pa sem šla,...

Ko razmišljam, razmišljam, in se čudim tej čudni situaciji, ki je niti ne znam razložiti,...pa ugotovim,...ugotovim, da sem poskusila, kako je biti z nekom ki ga čutiš, ki te ima rad, ki te pocrklja.. To nove, je nepopisno boljše kot z nekom tako, brez obveznosti,...in verjetno, nikoli več ne bom sposobna, kar tako,...brez obveznosti....kar me po eni strani veseli po drugi pa straši,...kaj če, kaj če nikoli ne najdem nekoga ki ga bom čutila, kaj če potem nikoli ne bom več uživala v tem,...kaj če in kaj če? Cel kup vprašanj,...In verjetno cel kup odgovorov ki so čisto enostavni.

Kako bi bilo fino, če bi lahko rekla le, čira čara, pa bi prišel tisti, ki bo s seboj prinesel strast, veselje, romantiko, super noro dober sex, zabavo in crkljanje,....pa moram čakat in čakat,...pa se mi počasi ne da več čakat,...ampak bom, počakala,...mogoče bo pa fajn Smile

In sedaj,...se počutim 250x bolje Smile





objavil(-a): anaida ob 23:06 komentarjev (1) ogledov: 0




torek, 19. marec 2013

Tačke





Maček ljubi presenečenja. Napade iz zasede. Nikoli ne veš, kdaj in kje bo skočil ven iz grmovja.

Podobno je z ljubeznijo. Nikoli ne veš od kod in kdaj prileti. Gre za presenečenje v smislu: »Evo me tukaj sem.«Ko sem ga prvič videla, sem pomislila: »Pazi, grize!« Odločila sem se, da ne bom nič rekla.

On je začel pogovor s šalo, ki sem se ji nasmejala. Situacijska komika.

Izvedel je trik s tačko. Ker mačke, padajo na tačke. Govorica telesa ne laže. Zakaj vsi moški uporabljajo enake prijeme?



objavil(-a): mačka7 ob 23:58 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 10. marec 2013

Kako zajebati lastne možgane?



Se včasih znajdete v situaciji, ko se počutite zbedirani in nemarni hkrati? In to ravno takrat, ko življenje od vas zahteva veselje, energijo ali celo poskočnost? Ni razloga za zaskrbljenost, obstajajo KAR TRIJE načini kako si pomagati!


1. DROGA: na primer ecstasy deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. Iz omahljivega, medlega in tečnega človeka se boste spremenili v radostno bitje, ki je zmožno 6 do 8 ur teči, poskakovati in divje plesati. No, edino to je da poškoduje živčne celice v možganih, lahko pa kar padeš in umreš (v Angliji so v zadnjih 6 letih zabeležili 60 primerv smrti), večinoma so smrti zaradi vročinskega šoka.


2. SAMOSPROŽENJE DOPAMINA: to sem preizkusila tudi sama. Enkrat sem bila polna sovraštva do soljudi ob povsem neprimernem času. Ravno sem opravljala neko delo, kjer sem morala delovati kot prijazen človek in imeti še veliko energije. Ljudje okrog mene so mi šli strašno na živce in meni se to na obrazu, tako kot mojemu ateju, takoj vidi. Šlo je za kar lep denar in histerično sem našla način, kako spremeniti tok svojih misli. Pomislila sem na svojo omo. Ona pomeni eno najbolj čistih ljubezni v mojem življenju. Brezpogojno, ki ne zahteva ničesar v zameno. Priklicala sem si par spominov; kako sva gledali mehiške nadaljevanke in nakupovali v Trstu. Svet se je spremenil in ljudje so mi postali kul. Nasmešek je postal iskren in preostanek dela opravljen z veseljem.


3. DARPA: Defense Advanced Research Projects Agency (http://www.darpa.mil/About/Contact/Address.aspx) je sicer agencija s sloganom Creating& Preventing Strategic Surprise. Nastala je potem, ko so Rusi izstrelili Sputnika in so američnani videli, da Rusi niso tak nesposobni, kot so jim delovali. In od takrat (195Cool je agencija kreirala mnoge stvari. Sicer v vojaške namene, ampak mnoge zadevščin so začele uporabljati množice. Brez te organizacije internet ne bi nastal takrat kot je, Gates je v njihovih laboratorijih dobil zamisel za Windowse, prvi so uporabljali interaktivni zemljevid, celo GPS in mnogo drugih vragolij se jim je posrečilo.

(linko do najpomembnejših in ZNANIH izumov: http://www.mojmikro.si/geekfest/moram_imeti/najpomembnejsi_izumi_agencije_darpa)

In kako lahko takšna agencija pomaga pri vzpostavitvi dobre volje? No tukaj moramo verjeti predavanju Slavoja Žižka, ki sem ga pred kratkim videla na You Tubu. Akademski super star in moj sopriimenjak je povedal, da DERPA izumlja način kako spremeniti razmišljanje posameznika, tako da fizično in kemijsko vpliva na njegove možgane. Na primer imamo talibana, ki sovraži američane in bi jih najraje vse poklal. Priklopijo ga na napravo, ki pokaže na katerem mestu v možganih je dejavnost ob določeni misli in potem bogsigavedi kako spremenijo del njegovih možganov. Tako, da se lahko odpravite v ZDA (sedež je v mestu Arlington) in se javite za poskusnega zajčka, da vam malo prečistijo neubogljive možgane. Upam, da ni prepozno, ker bi že končali raziskovalno delo in že veselo manipulirajo polovljene antiamerikance (zelo verjetno). Mogoče bodo dnevi našega iluzornega svobodnega razmišljanja kmalu konec in bomo postali zombiji, ki jim ni niti potrebno biti dobre volje ali se truditi, da pašemo v družbo. Jej :/





objavil(-a): lucijika ob 23:13 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 04. marec 2013

devica?



mojo prijatelco zanima, kako naj fantu pove da še je devica?



objavil(-a): gustika ob 12:46 komentarjev (4) ogledov: 0




petek, 01. marec 2013

Milica in Radka 6.del



Kje se je že končalo? Aja nekak nisem povedala kako se je končala ljubezenska zgodba Milice in Radke. Tak kot se konča večina zgodb, ko pridejo tuji športniki na priprave v Slovenijo. Odidejo. Miličina velika ljubezen se je vrnila v Francijo, a ji je vsakih par mesecev pisal, da še vedno misli nanjo. Mogoče je načrtoval kakšne počitnice v prihodnosti in si je želel garantiranega seksa ali pa je res ni mogel pozabiti. Milica za tem, ko je odšel ni želela pogledati nobenega moškega in se je odločila, da bo počakala, da bo tudi on ugotovil, da jo ljubi in jo povabil, da se skupaj preselita v Marseille. Med tem pa je morala rešiti finančno in izobraževalno destrukcijo, ki jo je poletna afera pustila za seboj. Ostalo ji je 5 izpitov in nič denarja, ki bi ga nujno potrebovala za selitev v Ljubljano. Tako je spet postala stara Milica. Pridna, delavna in varčna. Je pa razvila dva nova hobija. Ko je bila njena finančna situacija čisto na dnu je enkrat pomislila, kaj če bom kdaj v življenju morala sortirati smeti… potem je še enkrat po radiu poslušala oddajo o tem kako je sortiranje smeti pomembno in zasmilili so se ji ljudje, katerih delo bi bilo manj grozno, če bi ljudje npr. potem ko pojedo jogurt umili lonček. In tako se je začelo. Oddelek za embalažo je bil v Miličinem stanovanju res zgleden. Vse je bilo posortirano, jogurtovi lončki umiti s cetom in zloženi eden v drugega. Očistila je tudi za ostalimi cimrami in kmalu je to postala strast. Ko je videla malo črno gajbico v kateri so bile smeti tako čiste, da bi lahko človek jedel iz njih, ji je zapelo srce. Sanjala je o dnevu, ko bodo vsi ljudje za seboj čistili odpadno embalažo in bo življenje delavcev na komunali lažje. Videla jih je kako smeti sortirajo z nasmeškom na obrazu in si med tem govorijo šale. Drugi novonastali hobi je bil spremljanje oglasov za oddajo psov. To je v njeno dolgočasno življenje vneslo veliko drame. Nič je ni bolj razveselilo, kot dejstvo, da oglas za nekega kužota ni bil več na voljo. Jo je pa ves čas morilo dejstvo, da toliko psov čaka na nov dom. Drugače, v zasebnem življenju je imela raje mačke in niti njej ni bilo jasno, zakaj raje ne spremlja oglasov za mačke. Tako je bilo njeno življenje mirno in srednje radostno.

Do nekega dne. Z Radko sta šli v kino gledat film Pirati s Karibov. Po koncu je bila Milica vsa evforična. Kri v žilah ji je vrela in srce ji je razbijalo. Vedela je, da se mora nekaj zgoditi drugače bo eksplodirala. Bila je kot Jack Sparrow, to je zdaj končno ugotovila. Prišel je čas da začne živeti življenje. In to v smislu akcije! Ko sta zapuščali dvorano se je Radka nasmehnila, ko je videla Miličin pogled, saj ga je zdaj že poznala. V kinu sta šli mimo kotička za otroke. Milica ga je videla sedeti na majhnem stolčku. Bil je debel, svetel in zelen. Telebajsek Dipsi. Nikoli ni spremljala te oddaje, ampak točno ta telebajsek je bil izjemno lep in ga je obkrožala nekakšna posebna avra. »Moram ga imeti! Kaj bi naredil Jack Sparrow?« Počasi je šla do njega, ga pograbila in začela teči kot nora. Da, ukradla je telebajska Dipsija! Ni bila toliko uvidevna, da bi o svoji nameri obvestila Radko, ki je bila začudena in ni vedela kaj se dogaja, potem je pa začela teči za njo. Slabemu poslovanju Koloseja sta bili lahko hvaležni, da je bil Kolosej ob 22.45 prazen in ju nihče ni videl . (Izginotje telebajska Dipsija je bilo ugotovljeno komaj 4 dni za incidentom.) Bil je petek zvečer; Milica, Radka in zelen telebajsek Dipsi so se v turkiznem Fiat Puntu vozili po Mariboru. Vsi v avtu razen Dipsija so vedeli, da se je noč šele začela in da bo imela kataklizmične posledice. Se nadaljuje…

Fotografija je moje delo.





objavil(-a): lucijika ob 00:47 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 28. februar 2013

Zakon privlačnosti IX





Enkrat sem že začela bolj pozitivno razmišljati in gledati na življenje. No ja moje notranje borbe same s seboj, so pripeljale do končne krize, do zadnje točke ko sem sama sebi rekla '' sedaj je pa dovolj''. Zadela sem dno... Vendar me je pot popeljala do spoznanja, da je mogoče življenje le nekaj več kot samoponiževanje, črnoglednost, depresija. O ja, življenje je mnogo več.

Vsi imamo vzpone in padce, jamramo in se smilimo sami sebi. NI vredno, res ni vredno. Zakaj bi se jokala in obremenjevala, zakaj se nebi raje smejala, uživala v stvareh, ki so mi dane in živela.
Ponovno sem vzela pod drobnogled zakon privlačnosti in lahko trdim, da dejansko drži Smile Vse stvari, ki so se nekoč zdele brezupne, imajo sedaj pomen, saj sem vse negativne stvari sama pritegnila nase, kot magnet. Vse slabe oz. negativne misli so se uresničile, probleme sem kar vabila v svoje življenje, ljudje...ja ljudje smo pa takšni kot smo.

Zakon privlačnosti se začne že v naših mislih. Več slabih misli, ko imamo...več slabih stvari se dogaja. Zato sem razmišljati bolj pozitivno in iskreni nasmeh se mi kar nariše na obraz. No nebom pametovala in trdila, da je vse lepo in prav. Ne, ker nikoli ne bo. Začne se z majhnimi koraki in skušam na vse gledati kot na nekaj pozitivnega, haha no v vsem še zmeraj ne vidim vse pozitivno, ampak počasi...ne s polžjo hitrostjo, ampak počasi. Živim za vsak dan sproti in želim lepo življenje, zato ga nočem obremenjevati z vso nepotrebno negativnostjo. Želim smeh, iskrenost, ljubezen, srečo Smile


To bo blog mojega življena! Če se ti zdi zanimiv, komentiraj, če pa nisva istih misli se ne ubadaj z menoj in me pozabi!

LP,

Baby B



objavil(-a): BabyB ob 20:04 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 20. februar 2013

Nikitina kuhinjica





Tukaj lahko najdete moj kuharski blog: http://mojakuharija.blogspot.com/ Pa veliko dobrega kuhanja vam želim! Wink




objavil(-a): miaa ob 12:47 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 19. februar 2013

Top Gun - 1 MESSAGE WAITING FOR YOU





Da te odrešim te obremenjenosti z mano, sem se odločila, da ti odgovorim kar javno. Želim, da končo zaživiš svoje življenje, ker si preobremenjen z mojim.

Žal imam zate zelo zelo slabo novico. S punco (iz mojih blogov) živiva skupaj že več kot eno leto. In ne bi moglo biti bolje!

Kisses! Smile





objavil(-a): missyBee ob 21:22 komentarjev (2) ogledov: 0




četrtek, 14. februar 2013

Push the Button





Prav zanimive so minute v dvigalih. Včasih je huda debata. On sploh ni vedel kdo sem. Me že dolgo ni videl.

Zakaj so ljudje s karizmo in totalno pozitivno energijo redkost? Je pa fajn srečat kakšnega v živo.

I believe in angels... This is no place for beginners or sensitive hearts.





objavil(-a): mačka7 ob 19:23 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 07. februar 2013

AKCIJA!





Zapela sem za en usnjen rjavi kavč. Kmalu bi pustilia aro.

Veš kaj me je zmotilo, da ravno ta ni imel cene. Pride prodajalec mimo in reče, da ne ve cene. No way! Če prodajaš 30 kavčev, točno veš cene. Potem reče ceno, specialno ti drugič ceno še mal spusti in te zapre. Ti pustiš že denar, in potem ugotoviš, da ni čist prave dimenzije. (Način prodaje je klasičen. Poznam vse fore). Se je že zgodilo.

Veš, kako smo se narežali z mojim kavčem, ker ni šel skozi moja vrata? Natančno je treba vedet mere najprej. Ne bi bil pravi, ker ima par cm preveč. Sem šla tokrat na računalniški oddelek in sem se čist slučajno sprehodila do usodnega kavča.

Imel je ceno! In to 200 evrov pod ceno od prodajalca. Ker nateg!





objavil(-a): mačka7 ob 00:52 komentarjev (2) ogledov: 0




torek, 05. februar 2013

La Dolce Vita!





Ko sem šla en girro do Opatije, je začelo rahlo deževat. Ker nisem iz cukra, me niti ni motilo. Razmišlala sem zakaj mi je Alica rekla, da ji Opatija ni nič posebnega? Ona je z Avstralije, simple. Tam imajo the best of the best.

Meni je še vedno všeč.Imela sem 11 let, ko sem bila en teden tam. Prav vsega se spomnim še. Bila je zima in smo hodili plavat, na sprehode, zvečer pa še mal plesat.

Šla sem za hotel Ambasador. So imeli notri tud en kongres, kot tam, kjer sem bila. Po klancu navzdol do potke ob plaži. Po enih 50 metrih je bila ena klopca in zraven zasedanje galebov. Samo še jaz sem falila. Bili so na razdalji cca 2 metra. Sonca ni bilo. Super so pozirali, a jaz spet brez fotkiča. Tipično. Saj ne rabim slikat, važen, da sem čisto tam v tistem momentu in ga ujamem za zmeraj.

Dva sta se šla romanco, vsaj tako je zgledalo na začetku. Potem sem ugotovila, da sta rivala, ker sta se šla na knock out s ščipanjem. Ni bilo podnapisov, ne vem zakaj. Ker je deževalo sem bila skoraj čisto sama. 2 tipa sta slikala te galebe s ta profi fotkičem. To mi je bil najboljši moment. Začutiš enost z morjem in sabo, popolna tišina. Sem se šla meditacijo. Uspela je. To ni lahko, sam na pravem kraju gre z lahka.

Gredoč mimo hotela Magnolija, je ena vodička razlagala o eni balerini po nemško čist v mojem stilu. Ha, ha. Isadora Duncan je živela v njej na stara leta. Ujela insert par dni nazaj, drugače je sploh ne poznam. Tam je tudi park z drevesi, pa moja mačka se tam sprehaja, v čisto mini izvedbi. Čisto divja še. Prava morska mačka. Super je zrak, ki diši po gozdu, zemlji in soli ob enem... Ma ki lepo!





objavil(-a): mačka7 ob 21:44 komentarjev (3) ogledov: 0




petek, 01. februar 2013

Kdo se dotika župnikov?



Dotik je za otročke strašansko pomemben in tudi odrasli potrebujemo vsaj štiri objeme na dan. Ti nas ne le osrečujejo, temveč uravnavajo naš krvni tlak, znižujejo stres, spravijo v pogon imunski sistem in izboljšajo spanec.

In ko sem brala o tem, sem se vprašala: «Kdo se dotika župnikov?" Živijo brez da bi se jih desetletja dotikali, objemali (mislim tiste, ki se držijo celibata). Ampak vedno ni bilo tako. Prvič sem o tem brala, skoraj desetletje nazaj, v knjigi Zaljubljena čarovnica, avtorja Pasquala Festa Campanile, ki govori o srednjeveški prostitutki iz Rima (no potem postane kurtizana, da ji ne delam krivice). Čudovita zgodba med drugim pripoveduje o tem, da je imel vsak kardinal vsaj kakšno plačljivo priležnico, če že ne čredice prostitutk. In ker se v prozi vedno čuti, kdaj so v zgodbi uporabljena resnična zgodovinska dejstva, se mi je zazdelo, da je verjetno res moralo biti tako. Za vsak slučaj sem malo prej preverila in našla diplomsko nalogo Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo (avtorica Hanca Blažko), citiram: »Cerkveni poglavarji so bili po poreklu večinoma plemiči, ki so živeli v brezdelju in izobilju, prirejali so tudi umazane zabave in tu je manjkala samo ženska. Svojih žen niso imeli in z uvedbo celibata (1095 sprejet na koncilu v Piacenzi) so se še bolj obračali na tuje ženske, na žene vernikov ali na sodobne ženske – prostitutke ali ugledne in izobražene kurtizane. Naj kot primer vzamemo cerkvene zbore, katere je vedno spremljala vojska prostitutk. Na primer na koncilu v Constanci je bilo od 1000–1500 prostitutk. Kot vemo lahko prostitutka zadovolji človeka le za kratek čas, a nižji in višji duhovniki so hoteli imeti žensko vedno pri sebi. Ali vsaj takrat, ko bi jo potrebovali. Nižji duhovniki so se tako usmerili v priležnice, višji duhovniki, kardinali, papeži in drugi, pa so imeli kurtizane ter prostitutke….«. Ja, vedno res ni bilo tako kot je danes. Ko bom naslednjič videla župnika ga bom taaaaaaaaak objela - v dobro celotne fare. Ehe ne, saj ne bomSmile

Viri teh pomembnih informacij:

Blažko, Hanca. Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo. Dostopno na: http://www.ung.si/~library/diplome/KULTURNAZG/3Blazko.pdf

Kalčič Vesna. Čudežna moč dotika ali zakaj potrebujemo štiri objeme na dan. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/clanek/236608





objavil(-a): lucijika ob 14:14 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani