Pošlji prijateljuNazajDomov

nedelja, 11. december 2016

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

ponedeljek, 21. oktober 2013

Crest 3D White trakovi SLO, NUJNO!!!



Pozdravljene!

Mene zanima ali katera od vas pozna kogarkoli V SLOVENIJI, ki prodaja belilne trakove Crest 3D White ali pa jih ima "viška" ker jih več ne potrebuje in bi jih bil pripravljen prodati?

Upam da mi bo katera znala pomagati,

Lp!





objavil(-a): missfashion ob 14:40 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 13. oktober 2013

Boris, Milena, Radko





Kar nekaj predstav sem videla. Ta je daleč najboljša v zadnjem času. So se mi smejali na blagajni, ker sem povedala, da jo grem gledat drugič.

Zadosten razlog so tri velike legende slovenskega gledališča. Sladko kisli ljubezenski trikotnik, ki ti da mislit. Glavni trije igralci so me pustili brez besed... Tudi Nina in Alojz sta blestela. Mami sem se najbolj nasmejala.

Rac »To je čas nirvane. kaj bi pa ti rada? Saturnovo leto, poplave, potrese, požare, sneg v avgustu, češnje v decembru?«

Priporočam vsem, ki radi hodite v gledališče.





objavil(-a): mačka7 ob 21:30 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 10. oktober 2013

ROŽNATI OKTOBER





Rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Ta oblika raka je visoko ozdravljiva, če je le odkrita dovolj zgodaj. V Sloveniji trem ženskam na dan povedo, da so zbolele za rakom na dojki. Več, kot ena ženska na dan pa za posledicami le tega umre.

Rožnati oktober je namenjen ozaveščanju in informiranju ljudi, predvsem žensk o raku na dojki; o preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju. Vsaka ženska bi se morala zavedati, da lahko zboli za rakom na dojki. Veliko vlogo pri zdravljenju imamo same, saj veliko zatrdlin, ki se izkažejo za karcinogene odkrijejo ženske same s samopregledovanjem. Pomembna preiskava za odkrivanje raka na dojki pa je tudi mamografija.

Osredotočila se bom na samopregledovanje, ker vam bom na koncu predstavila aplikacijo, ki jo je razvilo slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Dona v sodelovanju z družbo Roche in zavodom Med.Over.Net.

Samopregledovanje je priporočljivo začeti po 20. letu starosti. Samopregledovanje opravimo vsak mesec, najbolje 7. do 10. dan po koncu menstruacije. Ženske, ki so v menopavzi pa naj samopregledovanje opravijo vedno isti dan v mesecu.

POSTOPEK SAMOPREGLEDOVANJA: Informacije o pravilnem postopku samopregledovanja sem dobila na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani v posebni brošuri, ki je brezplačna in si jo lahko vzame vsak obiskovalec. Postopek samopregledovanja najdemo praktično v vsaki ustanovi, ki je povezana z zdravjem, vendar je vsak napisan malo drugače. Ravno zato sem odšla na Onkološki inštitut, kjer sem prepričana v strokovnost in zanesljivost podatkov, saj se ravno tukaj ukvarjajo z rakom na dojki.

1. Stopite pred ogledalo, oglejte si ali je na vaših dojkah morda vidna kakšna sprememba: rdečica, oteklina, ugreznjenje kože ali bradavice, izcedek iz dojke.

2. Nato dvignite roke in jih položite za glavo. Ponovno skrbno opazujte morebitne spremembe na dojki, koži ali bradavici.

3. Zdaj položite roke na bok in se nagnite proti ogledalu. Ramena potisnite naprej in si ponovno oglejte morebitne spremembe.

4. Dvignite levo roko. Z dlanmi in prsti desne roke pretipajte dojko in tkiva v okolici, kar najlažje storite namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipajte v vseh smereh: krožno, vzdolž dojke in od bradavice proti robu dojke. Ne pozabite pretipati tudi pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki.

5. Postopek opisan v točki 4. ponovite tudi leže. Pod ramo si položite blazino in zloženo brisačo. V tem položaju je dojka manj napeta, pregled pa zato lažji. Ponovno ne pozabite na pazduhe.

Nekateri zmotno mislijo, da je rak dojke boleč. V primeru, da zatipate zatrdlino ( ali več zatrdlin ), vas večinoma ne bo bolelo. Običajno se pojavijo le neprijeten občutek, kot je žarjenje ali večja občutljivost.

V primeru, da zatipate zatrdlino in se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če opazite izcedek ali ugreznjeno bradavico takoj obiščite zdravnika. Ta vas bo napotil na ustrezne preiskave.

BREST TEST APLIKACIJA: za to aplikacijo sem včeraj slišala povsem po naključju, ko sem se vračala iz faksa in je v ljubljanskem Maximarketu ravno potekala predstavitev le te. Dogodek je povezovala Barbara Drnač, ki prebolela raka na dojki in je skupaj s svojo hčerko tudi ambasadorka aplikacije.

Brest test aplikacija je brezplačna aplikacija, ki jo naložite na vaš pametni telefon ali tablični računalnik. Aplikacija je povsem preprosta za uporabo, saj vsebuje podrobna navodila za samopregled po korakih s slikami, možnost dodajanja beležk za vsak opravljen samopregled in nastavitev mesečnega opomnika. V primeru, da pri samopregledu opaziš kakršnekoli spremembe, ti aplikacija omogoča, da si mesto spremembe označiš na interaktivni sliki. Aplikacija vsebuje tudi povezave, do spletne strani Europa Dona in drugih sorodnih strani, ki vas obveščajo o raku dojk.

POVEZAVA KJER SI APLIKACIJO BREZPLAČNO NALOŽITE: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.positiva.breasttestapp

Lep rožnat pozdrav.

Lučka Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 18:54 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 07. oktober 2013

Tylor Hamilton: Skrivna dirka



Pred nekaj urami sem prebrala knjigo Skrivna dirka, Tylerja Hamiltona, nekdanjega profesionalnega kolesarja in klubskega kolega Lance Armstronga v ekipi Postal. Knjiga je resnično dobra, fenomenalna če želite. Nekateri so me opozarjali, da bom po prebrani knjigi zasovražila kolesarstvo, predvsem pa Armstronga. Iskreno povem, da me ni nič tako šokiralo, da bi kolesarstvo zasovražila. V knjigi ni nič takega, kar ne bi že prej vedela o krvnem dopingu. Zanimivo je to, kako so bili športni zdravniki ( predvsem Ferrari in Fuentes ), vedno 3 korake pred antidopinško komisijo. In kako so se novim diagnostičnim testom izognili na fin način, npr. samo z zmanjšanimi odmerki eritroproteina itd. Da, bi se mi pa po prebrani knjigi zameril Armstrong,pa sploh ne. Prej obratno, ampak s tem ne mislim, da bi zagovarjala njegovo doping uporabo, seveda ni bilo prav. Moti me dejstvo, kako je celotna knjiga postavljena na Armstrongu, kako je Lance najbolj surova oseba na Planetu in kako vsakemu vsili svojo voljo in svoja pravila.

Kot sem že omenila knjiga je resnično dobra, prebrala sem jo na mah. Namen Hamiltonovega pisanja je bil, da bralcu pove kakšne razmere so vladale v kolesarstvu v njegovih ( in Lancovih ) časih. To bi lahko naredil tudi drugače, preprosto bi povedal tako, kot je bilo, ne da je knjiga napisana tako, da dobiš občutek, da je vsega kriv Armstrong. Lanca bi lahko omenjal ravno toliko, kot ostale sotekmovalce, pa bi bila knjiga enako dobra ali pa še boljša.

Dejstvo je, da je bila ta knjiga ( in mnoge druge ), vsa pričanja proti Armstrongu narejena zgolj zaradi denarja. Gotovo veste, da Lance ni niti enkrat padel na doping kontroli. Če ne bi sam priznal jemanja nedovoljenih poživil, bi od dokazov proti njemu ostala samo pričanja njegovih sotekmovalcev, ki so se skozi celotno kariero vlekli za Armstronga, sami pa nekako nikoli dobili priložnosti. Bilo pa jim je tudi jasno, da če Armstronga zavrnejo, da v nobeni drugi ekipi ne bo takih rezultatov ( posledično tudi manj denarja ), ker so bili drugje »pogoji za pripravo slabši«. Prav patetično je dejstvo kako so vsi takratni kolesarji ( predvsem Armstrongovi klubski kolegi ) in športniki iz popolnoma drugih disciplin polni samozavesti in prav čudim se s kakšno lahkoto obsojajo Armstronga. Kolesarji, ki mu nikoli niso segli do gležnjev govorijo kako so vsi vedeli, kaj je počel, da je prišel do svojih zmag. Vendar so to počeli tudi ostali, vendar kljub dopingu niso bili nikoli 7-kratni zmagovalci Toura. Tukaj se pokaže prava beda človekovega karakterja. Ti kolesarji, ki jim je na dirkah vedno kazal hrbet, zdaj v ta isti hrbet zabadajo nože, le zato, ker so jim novinarji namenili 5-minut svojega časa, da lahko pluvajo po Lancu. Jasno jim seveda je ( upam! ), da s tem ne bodo dobili njegovih zmag, se pa verjetno dobro počutijo, ko si lahko mečejo pesek v oči, da so bili celotno kariero slabi, ker se je Lance dopingiral. Milorečeno patetični so tudi odzivi ostalih športnikov. Spominjam se izjave Novaka Đokoviča, da je Lance Armstrong sramota za šport. Prav veliko te res ne rabi biti v hlačah za tako moraliziranje in da popljuvaš športnika, ki je več truda in napora vložil v 3 tednih ( z dopingom ali brez ), kot ga bo Novak v svoji celotni karieri ( pa če bi igral še 1000 let ).

Armstronga občudujem predvsem iz njegove osebne zgodbe. Premagal je raka ( gotovo najpomebnejša zmaga v življenju, ki mu je ne more nihče vzeti ), se pobral in nanovo zaživel. Tako je postal ( in še vedno je ) navdih za mnogo ljudi. In zaradi tega je Armstrong res velik, ne glede na vse. Ogromno dobrega je doprinesel tudi z ustanovitvijo fundacije Live Strong, ki je pomagala nešteto ljudem, ki bolehajo za rakom. Vse zgoraj našteto seveda ne opraviči njegovega početja. Gotovo se je zavedal kaj je počel in kakšne posledice bo prineslo, če ga dobijo....

Zgodba o heroju Armstrongu je tipično ameriška. Če bi bil Lance Evropejec zagotovo njegova zgodba ne bi bila enaka. Cestno kolesarstvo je v Evropi tradicionalen in popularen šport. Vsak narod ima svojega kolesarskega junaka. V Ameriki, ki se vsi podijo za bejzbolsko žogo, so cestno kolesarstvo jemali za postranski šport, s tem se ni praktično nihče ukvarjal, še več kolesarjem so se posmehovali ( to je napisal tudi Lance v svoji prvi knjigi ). Sedaj pa je v Ameriki, predvsem po zaslugi Armstronga dobro razviti šport. Imajo svoje ekipe, dirke, dokaj dobre tekmovalce. Vsem nam, ki spremljamo kolesarstvo je verjetno jasno, da se »mit o Armstrongu«, ni zgodil le zato, ker bi bil Lance tako silno željan kolesariti in zmagovati. Poleg vsega tega je zagotovo tukaj dejstvo, da so njegovi sponzorji videli veliko denarja. Družbe, kot so Nike, Track, Oakley seveda hitro izračunajo, da nekaj vloženih miljonov, z dobičkom dobijo nazaj, če Lance zmaga eno pomembno dirko, kaj šele če zmaga največjo dirko na svetu - Tour de France.

Armstrong je za popularnost Toura in kolesarstva naredil veliko več, kot so Pantani, Merx, Indurian in še kdo skupaj. Bil oz. je še motivacija za miljone ljudi ne le v boju proti raku, ampak ljudje so se resnično spravili na kolesa in začeli športati. In to je to kar ga dela velikega in najboljšega, pa čeprav ga zdaj vsi obsojajo. In če je zdaj kolesarski šport zaradi njega bolj čist ( kar verjamem, da je ) in ne bomo čez nekaj let pisali istih zgodb, je Lance Armstrong res najboljše, kar se je lahko zgodilo cestnemu kolesarstvu. Vprašajte se, če je smiselno, da ga brišejo s seznama zmagovalcev ( meni se to zdi za organizacijo, kot je UCI precej debilno početje ) in jemanja nagrad za nazaj? In ali obtoževanje in pljuvanje po Armstrongu čemurkoli pomaga. Dejstvo je, da je Lance izgubil vse kar je imel. Zmage, zaupanje, svoje dostojanstvo. Ampak verjamem, da se bo pobral, kot se je pobral po raku in samo upam, da še ni rekel zadnje. Upam, da je to samo nek začetek, ki bo res prinesel spremembe ( pozitivne ) v športu.

GO LANCE!

Lučka Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 23:30 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 01. oktober 2013

PROJEK 365





Projekt 365 je fotografski projekt, kjer oseba naredi fotografijo vsak dan v letu. Kot nekakšen foto-dnevnik. Same sem že poskusila s tem, v 4.letniku srednje šole. Zanimivo je, ko npr., čez nekaj mesecev pogledaš fotografije in ponovno dobiš občutke preteklih dni. Predvsem pa se zaveš kako hitro čas beži. Na spomine dam veliko. Če je le mogoče vse lepe trenutke ujamem v fotografski objektiv. Prepričana sem, da ko mine nekaj časa fotografije dobijo neprecenljivo vrednost. Obožujem stare, še črno bele fotografije svoje babice, na katerih so moji predniki, nekatere nisem niti poznala, saj so nas zapustili že pred mojim rojstvom.

Za projekt 365 se večina ljudi odloči ob pričetku novega ( koledarskega ) leta. Sama novo leto nisem nikoli imela za nek mejnik, zato bom svoj Projekt 365 začela danes, ob začetku novega študijskega leta.

Zakaj se je dobro lotiti takega projekta:

Vsi imamo radi izive, mar ne? Verjamem, da je vsakodnevno fotografiranje kar zahteven projekt, čeprav se sliši izjemno preprosto Postaneš boljši fotograf. Seveda, saj fotografiraš vsak dan ( vaja dela mojstra ). Prav tako bolje spoznaš svoj fotoaparat in njegove funkcije, kar posledično pomeni boljšo fotografijo.

Moj nasvet, da bo iziv lažji:

Nosite svoj fotoaparat povsod. Ja, povsod. Kdaj je dovolj tudi mobilnik, ampak prava fotografija pride iz fotoaparata. Super je, če za vaš projekt vedo tudi ostali. Mene so tako velikokrat "rešili" domači z opozorilom: "Že imaš fotko za danes?", če ne bi kakšen dan kar pozabila na svoj projekt. Slike v svoj spletnik nalagajte dnevno. Če stvari počneš za nazaj, pride do zmede, glede datuma, ali pa ti dogodek preprosto uide iz spomina. Pa še slabo vest imaš zaradi svoje lenobe.

Včasih bo težko. Včasih se vam bo zdelo, da ni ničesar, kar bi lahko fotografirali. Prišli bodo dnevi, ko se vam bo fotografija zdela grda in neprimerna za objavo. Ampak se ne predajte. Naslednji dan boste morda, fotografijo videli povsem drugače in v njej našli kaj lepega.Čez leto dni boste ponosni nase in na vse trenutke, ki vam jih je uspelo ujeti in iz njih narediti nepozabne spomine. Smile

Prvo fotografijo pa vam prilagam k objavi. Smile

Lep pozdrav, Lučka Wink





objavil(-a): LučkaTheBee ob 19:40 komentarjev (6) ogledov: 0




sreda, 18. september 2013

In Every Cat There Is a Lion





Od nekdaj me je fasciniral črni panter. Na njemu je nekaj hipnotičnega. Podobno me je hipnotiziral en čisto črn mačkon. Bil je črn, vitek, prvinski, popolnoma divji.

Black cat nine lives
Short days long nights.
Livin on the edge not afraid to die.
Heart beat real strong.
But not for long.
Better watch your step or you're gonna die...

Ne maram sestradanih muc in sem šla v trgovino po brikete zanje. Mačkov je bilo nekaj, čez par dni je prišel čisto do mene tudi on. Kakšen glas je imel? Samo en ton, ukazovalni, totalna dominanca je bila opazna. Pihal ni, ker to je znak za »kidam na ljevo«. Imela sem feeling, da me je zmožen napast. Nikoli še nisem imela pred sabo popolnoma divjega mačka. Ni razumel, da je vrečka od briketov lahko prazna. Najbrž misli, da je lahko samo polna. Mačja logika…Napadel me ni. Ni bil ravno za hece. Blokirati me je hotel. Sem si vzela varnostno razdaljo.

Bolj udomačen je drugi dan čakal name in ko me je zagledal me je vprašal po mačje, če danes tud pridem? Kako je bil luškan. Takemu iskrenemu nagovoru se ne da upret.





objavil(-a): mačka7 ob 00:45 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 10. september 2013

armani jeans torbica



pozdravljene. ali mogoče ve katera za uno gospo v ljubljani, ki prodaja armani torbice, ki naj bi bile zelo podobne originalnimi. lepo prosim če katera ve naj mi posreduje podatke. xoxo



objavil(-a): barbeek ob 12:01 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 09. september 2013

Reven kot cerkvena miš





Svetovali so mu, da odgovori na vprašanje o veri v službi, da je ateist. Niso mu razložili zakaj. Ni jih poslušal.

Ko je bil vprašan to, je po pravici odgovoril, da je katolik. Potem je ugotovil, zakaj mu svetovali, da naj reče, da je ateist.Vsakemu, ki v Nemčiji reče, da je veren avtomatsko trgajo od plače 40 evrov. V času Bismarcka je bilo podpisana pogodba med državo in cerkvijo, nobena ne sme odstopiti od nje. Od teh pobranih zneskov teistov, ki so zaposleni se plača davek državi.

40 evrov plača on in 40 evrov plača njegova žena na mesec. Živela sta v Nemčiji 40 let. You do the math. To nanese zelo veliko denarja na koncu.





objavil(-a): mačka7 ob 15:51 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 08. september 2013

dijaški dom- dic ali tabor?



naslednje leto grem v dd, pa me zanimajo vse info. o taboru in dicu. P kateri je boljši :=) Hvala



objavil(-a): Sugarfree111 ob 11:06 komentarjev (1) ogledov: 0




sreda, 04. september 2013

Ice, Ice Coffee!





Kakšna kava? Bilo je blizu 40 stopinj, višek poletja ob morju. Ko ti je vroče, paše nekaj ledenega, ne?

Reklama je bila, da je res mrzla. To je spet en super marketing trik. Seveda, mu potrošnik nasede.

Koliko ima ta kava stopinj? Direkt za angino… Razmišljam kako jo naj pijem, da se ne bi dotikala preveč mojega grla. Pa tako zelo sem želela pit eno pravo ledeno kavo. Zgoraj je snežena, spodaj še vedno živi led po ekstra počasnem pitju. Pije bolj ona mene kot jaz njo.

Hej, medo ulet na ledeno kavo v mesto z nosom. Častim. Your kind of coffee.





objavil(-a): mačka7 ob 00:33 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 01. september 2013

MMM TIME!





Kam gremo danes? Jaz zbiram. Labodki time! Obožujem jih.

Niso bili na razpoloženju za slikanje. Jaz pa ne na lovljenju perfektne kompozicije. Slikala sem vseeno. Tako lepim pticam se ne da upret! Sta se mi oba smejala, ker sem bila popolnoma očarana nad labodki.

Naročila je črno rižoto s hobotnico. Načeloma jih ne jem, ker so mi zanimivi mehkužci. Ukazala je, da je to čudo od rižote treba nujno probat. U, jebela, res je! Prava ekstaza okusov. Jedli smo jo potem še 3x. Mmm time! Just perfect!





objavil(-a): mačka7 ob 00:54 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 31. avgust 2013

Život ne pita...



If I begged and if I cried would it change the sky tonight? Would it give me some light? Is there any hope at all?

Prišla je od neznano kje v moje sanje. Zrla mi je v oči. “Ja, gledam te” kot zna le ona. Bila je ptica. Prestrašila sem se je. Imela je leden pogled. Bila je zelenooka. Zakaj ima zelene oči?

Stala je na sosedovi strehi. Mogočna, ponosna in neustrašna. Želela sem, da gre stran, a ni me poslušala. Priletela je v mojo sobo.

Ne maram simbolnih sanj, ker so zapletene. Ne veš kaj pomenijo, poznaš le en delček mozaika. Čez nekaj dni je pozvonil telefon z jasnim in dokončnim sporočilom.

Odšla je… Kot ptica. Neznano kam in nikoli več se ne bo vrnila. Ta blog posvečam njej. Moji eni in edini babici. Dalmatinki z dušo in srcem. Pogrešala te bom…

Imejte radi svoje najbližje, ker pride od neznano kje in neznano kdaj. Život ne pita, samo servira. Ljubezen je edino, kar na koncu šteje. Srce ni nikoli odveč.





objavil(-a): mačka7 ob 01:33 komentarjev (4) ogledov: 0




sreda, 28. avgust 2013

Don't judge..





Jaa... vsak od nas ima svoje težave, svoje grehe, svoje borbe, svoje obsedenosti in svoje šibke točke... vsi se tega zavedamo, zanima pa me, zakaj kljub vsemu, še vedno obtožujemo druge? Zakaj obsojamo, predalčakmo, dajemo v nič, kritiziramo in se posmehujemo drugačnim od sebe? Ker grešijo drugače kot mi?!

Zakaj smo vsi vedno tako pametni in polni nasvetov, kako naj drugi živijo, kaj naj počnejo, kaj delajo narobe in kakšni so, hkrati pa nimamo niti toliko samokontrole, da bi pomislili, preden kaj rečemo in s tem mogoče tudi koga prizadanemo?

Kdo nam je dal pravico, da sodimo kogarkoli?

In najprej, da ne bom samo obtoževala drugih - tudi sama to počnem... vidim človeka, ni oblečen po mojih normah - oziroma ne da toliko na stil, izgled, modne smernice... - ga že obsodim, da je zanemarjen in se sprašujem, kako se lahko ne ceni toliko, da bi si vsaj počesal lase, preden stopi iz stanovanja.. vendar tisti trenutek ne pomislim, da je morda odšel v naglici, ker je z avtobusom pospremil hčerko v šolo, morda je odhitel v trgovino, da je ženi pripravil zajtrk... ne zanima me, avtomatsko ocenim tisti trenutek, morda mu namenim še pomilovalni look in zadeva je zame zaključena.

Zadeva pa še zdaleč ni samo vizualna. Zadnje čase dajem velik poudarek na vljudnostnih frazah, na gentelmenskih gestah (odpiranje vrat, naročanje v restavraciji, prednost ženskam, itd) in ljudje, ki ne uporabljajo besed 'hvala' in 'prosim', so zame avtomatsko nezanimivi in 'primitivni'. Kar je po eni strani res, že osnoven bonton nam narekuje, da pac ob prihodu/odhodu pozdraviš in da uporabljaš VSAJ hvala in prosim... vendar z odpiranjem vrat, pomoči ženskam in šibkejšim, izstopu/vstopu v dvigalo, pač na žalost povprečni slovenci niso seznanjeni.. kar pa jih NE DELA manjvredne, primitivne oziroma nesocialne, kot jih sama rada označim, ampak se pač samo ne gibljejo v krogih, kjer bi se teh gest naučili.. vendar jaz še vedno avtomatsko take ljudi opredalčkam za 'nezanimive'.

Ravno včeraj sva se s prijateljico pogovarjali, kako velikokrat ljudje presenečajo - pozitivno in negativno.

Dostikrat koga po prvem vtisu presodimo, da to ni oseba s katero bi se razumeli, pa se potem to izkaže popolnoma drugače,. ampak na žalost velikokrat ljudem niti ne damo možnosti, da bi se nam pokazali v drugi luči, ker jih že avtomatsko označimo za neprimerne.

Na žalost pa je zadeva tudi obratna - obstajajo ljudje, ki delujejo resnični, iskreni, dobri in zabavni, potem pa čez nekaj časa spoznaš, da je vajino prijateljstvo 'with benefits in one way'... in da je to oseba, ki išče koristi oziroma te pokliče, kadar te potrebuje..

Ampak še vedno, to je samo moje SUBJEKTIVNO mnenje o ljudeh, jih ne označujem za slabe osebe oziroma jim ne dajem kakršnega koli statusa in jih predvsem ne obtožujem ker grešijo drugače kot jaz (mogoče malo, se trudim Smile





objavil(-a): aLLiSSe ob 14:15 komentarjev (1) ogledov: 0




torek, 13. avgust 2013

DOPING!



Nekaj tednov nazaj je na doping kontroli padel najhitrejši šprinter letošnje sezone Tyson Gay, z Jamajke je kmalu za tem prišla vest, da je bil pozitiven tudi Asafa Powell, na Dirki po Franciji pa blesti Christofer Froom in s svojim izjemnim nastopom zasejal kar nekaj dvoma v svojo »čistost«. Današnja objava bo namenjena dopingu in mojemu mnenju o njem.

Časi, ko je v športu veljalo » važno je sodelovati in ne zmagati« so, že davno preživeti. Skupaj z njim pa je umrl tudi slogan »zdrav duh, v zdravem telesu«. Od kar obstaja tekmovalni šport si športniki prizadevajo dobiti prednost pred sotekmovalci. In nikakor ne govorim o današnjih časih, ampak se je to zgodilo že v antiki. Gotovo poznate znano legendo tekač, ki je starim Atencem sporočil novico o zmagi na Maratonskem polju. Že on naj bi pred tekom zaužil snov imenovano OOP-mešanico tobaka in drugih snovi, s katerimi so drogirali tekmovalne konje. Prva doping sredstva so uporabljali v obliki hrane in krem, ki so izboljšale pretok krvi. Nekateri so uporabljali kri divjih zveri in meso tigrov, drugi pa alkohol, kofein, strihnin in razne čaje. Dopinga so se posluževali tudi stari Rimljani, ki so dajali konjem pred nastopi v arenah »čudežne napitke«. Tudi vojaki so na vojnih pohodih morali jemati sredstva, ki so povečevala budnost, borbenost in vzdržljivost. To se je dogajalo pri večini nemških vojakov med drugo svetovno vojno. Če dobro pomislim se je doping skozi čas prenašal s tradicijo, kot naprimer tobak in seveda se je z leti, razvojem znanja in tehnologije izboljševal. Vloga ter pomen športa sta se od njegovih začetkov pa do današnjih dni izrazito spremenila. Vse skupaj je postalo gromozanski posel, kjer se obračajo neizmerne vsote denarja, športniki pa niso več samo talentirani posamezniki, ki s treningi dosegajo vrhunske rezultate, temveč so kot kultne figure prišli v družbo filmskih igralcev ter glasbenikov, kar zelo spretno izrabljajo svetovne korporacije, ki si na njihov račun mastno služijo. S poistovetenjem svojih produktov ali storitev s posameznim športnikom oz. športno panogo ustvarijo v javnosti njihovo pozitivno sliko ter s tem močno povečajo njihovo prodajo. Prav nič čudno ni, da pogosto več kot polovica zaslužka športnih zvezd priteče iz oglaševanja.

Šport je danes za mnoge glavni in edini vir zaslužka, vendar pa gre za dejavnost, kjer športniki predstavljajo le majhen delež udeležencev, po drugi strani pa igrajo v njej ključno vlogo. Princip winner-take-all in povečevanje plač v športu zaradi njegove komercializacije povzročata, da so dohodki in ostala finančna sredstva v športu vedno bolj neenakomerno razporejena. Športnik je tako že od samih začetkov treniranja podvržen visokim pričakovanjem, ki pogosto vplivajo na njegovo presojo, ter je za dobre rezultate pripravljen tvegati vse, tudi svoje zdravje. Zato poseganje po prepovedanih substancah postaja sestavni del športne kariere, pri tem pa so pomembni akterji tudi trenerji, sponzorji in menedžerji, ki športnike zavajajo, spodbujajo k jemanju in jim prepovedane substance največkrat tudi priskrbijo. Obseg dopinga je težko določljiv; po ocenah strokonjakov na tem področju naj bi po njem posegalo 10% vseh športnikov, nekateri pa so mnenja, da je odstotek mnogo večji. Od vseh testiranih športnikov je bilo leta 1996 pozitivnih 0,5%, čez tri leta pa že 2,5%. Ker je ugotovljeno, da tudi najbolj talentirani posamezniki med najboljšimi petdesetimi na svetu v svoji panogi ostanejo v povprečju manj kot 10 mesecev, so za to kratko obdobje svoje slave športniki pripravljeni tvegati tudi lastno zdravje, včasih celo življenje. Na podlagi lastnih interesov športnik tehta med različnimi ravnanji in izbere tisto z največjo koristjo, njegova odločitev pa je zaradi narave športa močno pogojena tudi z ravnanji konkurence.

Definicija dopinga se pojavlja v več kot 50 oblikah. Najbolj popolna definicija pravi: »Uporaba telesu tuje ali lastne snovi v prekomerni količini ali nemoralni poti z enim samim namenom: na umeten in neetičen način povečati psihofizično sposobnost tekmovalca.«. Ključni besedi v definiciji sta »nemoralna« in »neetičen«. Pod besedo neetično si vsak predstavlja svojo definicijo. Bom navedla primer iz kolesarstva, saj mi je ta športna panoga še najbližje, pa tudi največ je informacij o dopingu iz te vrste športa. V kolesarstvu je bilo dolgo časa neetično npr. kolo s predstavami, nato je bilo neetično potiti med dirko več, kot 5 bidonov vodo. Zdaj pa je pač za večino neetična uporaba kemijskih substanc, krvnega dopinga in že v razvoju genskega dopinga. Navezala bi se na letošnji Toru de France. Cristopher Froom je pripeljal rumeno majico v Pariz. Popolnoma zasluženo, nad pokazano formo in briljantno moštveno taktiko. Uspelo mu je nekaj sijajnih zmag. Na enem izmed bolj zahtevnih klancev je premagal celo ( po mnenju večine ) največjega goljufa med športniki Lanca Armstronga. Vsi so seveda podvomili v njegovo čistost. Sama sem mnenja, da je vsak nedolžen dokler se mu ne dokaže nasprotno. Žal mi ga je, ker mu svetovni mediji kvarijo veselje. Če pa greš prebirati komentarje na raznih forumih se ti pa tako ali tako obrača želodec ob »strokovnih« komentarjih vsakega, ki ima 5 minut časa. Dejstvo je ima ekipa Sky zelo velik proračun, da trenirajo drugače, kot ostale ekipe in da jim ni dovolj najboljši material, ampak ga dopolnjujejo sami. Lahko si privoščijo najboljše kar se v kolesarstvu lahko dobi. Po vsej verjetnosti uporabljajo hipobarične komore za simulacijo višinskega treninga (spanje v podtlačnih komorah je ravno tako doping, čeprav ni prepovedano. Mučenje telesa do skrajnosti »po naravni poti« - je isti problem ), kar je mnogo dražje od kakšnega kemijskega sredstva. Zato si to lahko privoščijo le »najbogatejše ekipe«. Seveda se omenja tudi genski doping, ki za z nikakršno metodo še ni mogoče ugotoviti. Torej pustite fantu veselje, dokler mu ni še nič dokazano. Ga bomo obsojali, če bo pozitiven.

Omenila bi še Svetovno antidopinško komisijo. Se vam zdi, da so to ljudje, ki se polni pravičnosti in v skrbeh za zdravje in dobrobit kolesarjev? Jaz imam drugačno mnenje. To sega še iz afere Armstronga. Vsi vidnejši predstavniki tako antidopinške komisije, kot Svetovne kolesarske zveze so se ob njegovih uspehih slikarili z njim in verjetno tudi kaj zaslužili. Po priznanju, pa so ga pohodili, izobčili iz kolesarstva. Se to tako počne? Ali je del krivde tudi na njihovi strani? Kdo jim je kriv, da nimajo sredstev za boj proti dopingu in lastni nesposobnosti? Seveda se ti predstavniki v javnosti predstavljajo s sloganom: » vse za zdravje in varnost kolesarjev«. A res, a tako? Morda, je pa zagotovo v ozadju še veliko drugih, za te predstavnike, veliko bolj zanimivih interesov.

Zanimivo je to, da konkretno vodilne v kolesarstvu in protidopinški komisiji kaj malo skrbi varnost kolesarjev. Vsako leto se samo na TDF hudo poškoduje kar nekaj kolesarjev, še veliko več pa jih utrpi lažje poškodbe. Občasno tudi kdo umre. Predvsem na spustih v dežju, kjer prikolesarijo v neznane ovinke z neverjetno hitrostjo.

Če bi koga skrbela varnost kolesarjev, bi bilo potrebno:

1. Uvesti obvezno zaščitno opremo (kolenčniki, komolčniki, obleka proti odrgnininam)

2. Izbirati teren (nobenih spustov s smrtno nevarnimi odseki)

3. Izbirati vremenske pogoje

4. Prepovedati ali strogo omejiti motorne spremljevalne ekipe - dosti več so jih povozili z motorji in avti, kakor je smrtnih primerov v zvezi s farmacijo v vsej zgodovini kolesarstva

5. Prepovedati bi morali 3-tedenske dirke, saj so za dolgoročno zdravje škodljive.

6. Določiti najmanjšo dovoljeno težo (oziroma BMI) kolesarja, saj je anoreksija izjemno nevarna za zdravje

7. in še bi lahko naštevala

Poleg tega stvari, ki se jih tlači pod skupni imenovalec »doping« še zdaleč niso vse enako nevarne ali učinkovite. EPO je nevaren kot vsako drugo zdravilo - ob zelo napačni uporabi lahko povzroči pregosto kri in s tem večjo nevarnost za infarkt itd. Isti efekt ima naprimer dehidracija, pretirana količina kofeina ali nikotina, ki mislim da nista prepovedana? So ljudje, ki imajo naravno visok hematokrit (gosto kri). Ti ljudje imajo prav tako povišan riziko infarkta, zato ne vidim nobenega razloga, da se jim posebej dovoli dirkati (kot je to sedaj s tem 'potnim listom' in mejo 50%).

Sploh pa ta stigmatizacija z »dopingiranci« je popolnoma neumestna. Vsakdo, ki je kdaj spil pivo pred kako dirko, je »dopingiranec«. Zgolj zato ker je nekaj prepovedano, iz ljudi še ne dela kriminalcev. Ni vseeno ali ubiješ dva otroka ali vzameš protivnetni »doping« da te ne bolijo narastišča mišic. S tem da je v prvem primeru to označeno kot »prometna nesreča«, v drugem pa »kriminalec dopingiranec, goljuf ki je opeharil ne vem koga«.

Na jetra mi gre ta preprosta metoda sodobne javnosti. Sploh ker je bila večina civilizacije postavljena na način, ki bi ga danes označili z »nemoralnim, ilegalnim«. Govorim o umetnosti, ki je polovica narejena z LSD, druga polovica pa s koko, opijem, alkoholom,..In kaj bi brez rokenrola, poezije, ekspresionizma, noir romana, kaj bi brez matematike, astronomije?

Zakopavanje pod stigmo «dopinga« je zgolj valjenje vse krivde na športnike, med tem ko so sodobne profesionalne športne igre samo lutka v rokah industrije s katero se pospešuje prodaja kokakole in zapestnih ur. Nikomur ni mar za zdravje športnikov. Vse skrbi samo reklama, da bo javnost srečna. Da ne bo slučajno senca padla na kakega sponzorja.

Zaključek: Navadna hinavščina je trditi, da je komu mar za zdravje športnikov.

Lep pozdrav od Lučke Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 18:00 komentarjev (0) ogledov: 0




petek, 02. avgust 2013

KO TE NI IN KO SVA SKUPAJ :)





Čakam na letališču. Čakam tisti nasmešek in tiste nagajive oči. Čakam tisto polovico svojega srca, ki jo je vzel s sabo. Čakam topel objem in nežen poljub, po katerem hrepenim odkar si odšel. Poleg mene je še veliko ljudi. Vsi čakamo, v tišini. V meni pa vse kriči. Krči po tebi.

Letalo pristane. Minute da prideš do svoje prtljage in športne opreme, se vlečejo, kot ure. Nato stopiš skozi vrata. Zagledam to kar sem si želela 21 dni. Ko me objameš svet obstane. Obstajava samo samo ti in jaz. In najina ljubezen. Ni potrebno besed, objemi in poljubi povedo vse. Vse kar ti imam za povedati. Kako sem te pogrešala. Prvič odkar sva skupaj, sva bila narazen več, kot 5 dni. Ko si odšel sem imela občutek, kot, da so mi iz prsi odtrgali del srca.Naslednje dni sem imela občutek, kot, da je del mene umrlo. Vse kar sem naredila, rekla je imelo nek prazen prizven. Seveda lahko živim brez tebe. Lahko razmišljam, jem, celo smejim se lahko, ko te ni. Ampak brez tebe je vse to prazno. Z vsakim tvojim odhodom del mene odide s tabo. Te vloge, biti brez tebe ne maram. Včasih se mi zdi, kot da bi imela tekmeca, s katerim se borim za tvojo bližino. Pa ne glede na to kako močno se trudim, kaj naredim, zmaga on. Tvoj klub. Njemu si vedno na voljo. Moraš biti. Vendar tako, kot del mene odide s tabo, ko odhajaš, dobim ob tvojem prihodu ta kos sebe nazaj, še v večji meri. Veliko polnejšega. Vsak tvoj prihod predstavlja nov začetek. Vsakič znova se ob prvem pogledu nate, po tvoji odsotnosti, zaljubim znova in znova, ter globje in močneje. In takrat so vse skrbi za nazaj pozabljene, zdijo se tako majhne in nepomembne....

Nikoli si nisem mislila, da bo imela za fanta profesionalnega športnika. Vedno sem si predstavljala, da je šport le to kdo zmaga, kdo da več košev, kdo da več golov, kdo je najhitrejši. Pa ni tako. S tabo sem ugotovila, da zmaga v športu ni samo nagrada za prvo mesto. Za mene je zmaga to, da prideš v cilj brez poškodb, padcev in podobnih stvari, ki se ti na dirki lahko pripetijo. Za mene je to največja zmaga. Ko me po dirki pokličeš me ne zanima ali si prvi, 10., 50., ali pa 100. Vse kar si v tistem trenutku, ko zaslišim tvoj glas želim je to, da mi poveš, da je s tabo vse v redu. Zame si zmagovalec že predno se dirka začne. Zame si zmagovalec, ne glede na katerem mestu dirko končaš. Seveda ti želim čim boljši rezultat. Zmago, če želiš. Nihče ne drži pesti bolj zate od mene. Želim ti najboljši rezultat, ker vem, da je tvoje življenje podrejeno temu cilju. Vem, da so vsi napori vloženi v ta cilj. Vem, da si tudi ti tega najbolj želiš. Navsezadnje si to želi vsak športnik. Ampak vseeno. Za mene si številka ene tako v športu, kot v mojem življenju. Popolni zmagovalec. Že ob pogledu nate me preplavi občutek neizmerne sreče. Še zdaj ne razumem kako si lahko tako močan in ob enem tako nežen. Zame si zmagovalec tudi zato, ker vsak dan začneš in končaš z nasmeškom. Nikoli ne pozabiš poklicati za lahko noč. Niti enkrat. Tudi takrat ko te ni doma. Vsak dan se mi zahvališ » za vse kar ti dam«. Za vse kar ti dam? Včasih se počutim tako, kot da ti ne znam nazaj v tolikšni meri, kot dobim od tebe. Od tebe dobim tisočkrat več, kot sem si sploh kdaj želela ali predstavljala. Hvala za ta občutek ljubljenosti, varnosti in topline. Tisočkrat hvala.

Ponovno sva skupaj. Drug ob dugemu. Obožujem občutek, ko poleg sebe čutim tvoj utrip srca. Ljubim, ko zaspiva drug ob drugemu s prepletenimi rokami. Pa mi je uspelo dobiti prvo »bitko« s tvojim klubom. Sedaj sva skupaj na morju. Kjer te bom imela 10 dni samo zase. Samo morje, ti in jaz.

Morski pozdrav od Lučke Wink





objavil(-a): LučkaTheBee ob 22:22 komentarjev (5) ogledov: 0




petek, 02. avgust 2013

JEZNA!



Danes sem jezna...Počutim se jezno, užaljeno, prizadeto, na jok mi gre...Zakaj še sama ne vem točno. Mogoče zaradi neumnih izpadov. mogoče zato, ker se vedno vidi samo to, kar se ne naredi. in se to vedno očita. Druge stvari niso pomembne. In take stvari bolijo....In sem jezna.

In bi bila rada sama...Da to premeljem in sem jaz zopet jaz. Do takrat bom pač jezna. In ne, ta jeza nekako ni povezana s PMS-jem, čeprav časovno sovpadata.





objavil(-a): hruskica ob 12:16 komentarjev (0) ogledov: 0




petek, 02. avgust 2013

To truly appreciate this day, you need a wedding



Your wedding day is going to be one of the most exciting and important days of your life. All of your friends and family will gather together to join in the celebration of your one true love.

But with all these big, important things going on, it is the little details of your wedding that make it truly special. From the place settings to the glimmer in the groom's eye; from the icing on the cake to the pounding of your heart; these are the things that make your wedding day shine.

And of course, one detail that no bride can go without is finding that perfect dress. Planning for you wedding can be a stressful experience, but searching for your dress should be a time that you treasure. Don't get frustrated if you have to sort through dozens of dresses before you find the right one. Enjoy the process and take your time. Here are a few ideas for fabulous wedding dresses to get your search off and running.

A Dash of Color

Traditionally a bride wears nothing but all white on her wedding day. Sure, some brides might mix it up and wear an "off-white," like ivory or champagne, but the essence is the same.

But why limit yourself to white only? Finally, today there are wedding gowns available that throw a little dash of color into the mix. This satin a-line gown with split front and color inset is a thrilling way to mix things up.

All along the edges, bodice and hem of this skirt, you can find detailed embroidery in over 20 different colors. This strip of color also runs down the split front, and around the waist and down the back on the matching sash. The rest of this dress comes in pure white but you can get the details in contrasting key lime, guava, jade, fern, apple, sangria and many more! Break out of the box with this colorful and one-of-a-kind dress.

Flattering Your Figure

Every bride wants to look her absolute best on her wedding day. Brides spend months going on diets and exercising so that they can dazzle their guests with their stunning physiques. But sometimes all of these elaborate measures are unnecessary. Sometimes you can simply find a dress that flatters all of your most beautiful curves.

The taffeta gown with beaded appliques and pick ups will take the breath away from anyone who gazes upon it. It has a strapless bodice to show off your neck and shoulders, and gathered taffeta to slim your silhouette.

But the most enticing part of this ensemble is the "fit and flare" style of the dress. This feature makes an impression by hugging your figure all the way down past your hips and then dramatically flaring out in all directions. It makes a gorgeous impression and will have you looking absolutely gorgeous.

And remember that going on a diet and starting to exercise during the months leading up to your wedding is fine, as long as you do it in a healthy way. Crash diets may work temporarily but they never last. Looking good on your wedding day is important, but staying healthy throughout your life is the real challenge. Let this gown do the hard work on your wedding day while you focus on living a health and active lifestyle.

Savvy in the Summer

Ah, to get married in the summertime. The birds are chirping. A warm breeze is blowing. The sun is shining down on you, your husband to be, and all of your closest family members and friends.

To truly appreciate this day, you need a wedding dress to match. This satin tea-length gown with box pleats is absolutely adorable when worn during an outside ceremony in the hot summer months.

The skirt hangs to between the knees and the ankles, giving your body room to breathe but without going too short. To help your body look its best, the designers have draped the bodice. They have even placed an enticing little brooch at the waist to add a dash of sparkle and excitement to the dress.

You can find this gown in options that include soft white, white or ivory. While wearing this dress, it is best to keep all your accessories simple and sweet. A headband and a necklace will round things out nicely, but don't go overboard with a tiara. The same thing goes with your shoes. High heels are fine, but there is no reason to buy shoes with elaborate beadwork or rhinestones. The essence of this dress is understated simplicity.

Shopping for a <a href="http://www.charmingdressesonline.com/">wedding dress</a>should be a time you get to spend laughing and joking with your bridesmaids. Don't let the stress of finding the perfect dress get you down. Take your time, enjoy yourself, and the right wedding gown will turn up eventually.




objavil(-a): HollisAlec ob 08:12 komentarjev (1) ogledov: 0




četrtek, 18. julij 2013

Fige s čokolado



Lahko te prepriča lična embalaža. Najraje imam fige z drevesa, zraven domače čokolade od Lindta, ha,ha.

Zato mi je padel v oči Balea gel. Ne bi si mislila, da gredo fige tako dobro s čokolado. I am addicted…

Kopalnica potem tako lepo diši. Yamiii.





objavil(-a): mačka7 ob 17:06 komentarjev (0) ogledov: 0




petek, 12. julij 2013

NISEM VEČ BRUCKA. :)





Danes sem dobila še zadnjo oceno. Še zadnjo desetko. Povprečje je dovolj veliko, da bom obdržala Zoisovo štipendijo. Torej Fakulteta za farmacijo, se vidimo ponovno oktobra. Če bi mi nekdo 1.oktobra rekel, da bo moje Brucovstvo minilo tako hitro in da bom na koncu opravila letnik s tako visokim povprečjem, bi mu rekla: »Ti si nor!!« Smile

Po uspešno opravljeni maturi sem tudi jaz postala Brucka, na Fakulteti za farmacijo. To je pomenilo, da sem zapustila varno zavetje toplega doma za stanovanje v Ljubljani. Priznam, da je bil to najtežji del Brucovstva. Vsako nedeljo je bilo tako težko reči domačemu kraju adijo in se napotiti na vlak za v Ljubljano. Še posebej težko je bilo do decembra. Po prvem semestru se je stanje nekako normaliziralo in sem pač Ljubljano vzela v zakup. Sama verjetno nisem bila najbolj tipična Brucka. Bivši sošolci iz gimnazije in tudi sedanji sošolci iz faksa, so se udeležili vseh Spoznavnih žurov in Brucevanj, meni na začetku študentske poti ni bilo do žurov, zaradi domotožja, pa še zelo sem bila zaskrbljena glede študija, saj se mi je na začetku snov zdela zelo težka in sem si v glavi bolj delala scenarije: »Punca, tole ne bo šlo!«. Vendar na polovici semestra začne snov dobivati smisel in po prvih ocenah vidiš, da se da, če vložiš določeno mero truda v predmet in da vendrle ni nemogoče.

ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE:

Kar se študentskega življenja tiče me nekako spominja na filem Into the wild ( tisti, ki ste ga gledali boste že vedeli o čem govorim, tisti, ki ga ne poznate, si ga paoglejte, it's worth it! ). Pač novo mesto, novi ljudje, poleg tega pa:

1.Moraš biti iznajdljiv ( zelo iznajdljiv )

2.Svoboda ( jaz imam v stanovanju sicer starejšega brata, vendar vseeno NI STARŠEV Very Happy Starši ne vejo kaj točno delaš, kje si, kdaj prideš domov )

3.Dobra organizacija ( to mora nujno biti, tako pri učnem načrtu, kot pri tem kje bo kaj v stanovanju)

4.Vožnje s trolami ( ufff to je bilo zanimivo še posebej v prvih mesecih, ko smo imeli predavanja na 3 koncih Ljubljane ).

5. Soočanje z raznimi »zanimivimi« karakterji profesorjev in ugotavljanju njihovih »muh«

6. Stradanje ( v smislu - adijo mamina kuhinja, pozdravljeni boni. Al pa to, da večkrat zmanjka mleka ali pa kruha, ker se nam ne da it kupit. In potem si z bratom pač zjutraj bratsko razdeliva zadnji kos kruha. ( ja vem, ta nesebična bratska ljubezen Laughing)

7.Eksperimentiranje (tukaj lahko pustite domišljiji prosto pot Wink )

8.Naučiš se varčevati in se naučiš kako v minimalnem času priti do denarja ( hvala bogu za »part time jobs«, ter babice in dedije )

9.Potem pa spoznavanje novih ljudi ( ja v tem letu v Ljubljani sem spoznala pomen reka »100 ljudi, 100 čudi!« - v pozitivnem in negativnem smislu )

Torej če pridš v neko novo mesto se moraš znajti kolikor veš in je podobno kot v divjini, sicer je civilizrirana, ampak je še vedno divjina zate.

ŠTUDIJSKI DEL ŠTUDENTSKEGA ŽIVLJENJA:

Na fakulteti za farmacijo je res super, fino, fajn. Predavanja so zanimiva ( vsaj meni ) in kar je najbolj pomembno razumljiva. Tudi posebej zateženih profesorjev ni bilo v prvem letniku ( upam, da bo tako ostalo do konca Wink ). Na predavanje je po mojem osebnem mnenju pametno hodit, ti potem za doma ostane manj dela, če že slišiš razlago. Je pa res, da tudi če obiskuješ predavanja ostane kar nekaj domače naloge. Študij zahteva ogromno sprotnega dela. Na vaje se je potrebno pripraviti, ker drugače ne slediš in je potem popolna izguba časa sedeti tam in samo gledati kaj se dogaja. Ampak z razumljivim in sistematskih pristopom se vse da, kljub temu, da je dela veliko. Prvi semester poteka tako, da večino časa delaš vaje ( matematika, fizika, kemija ). Drugi semester pa je več sedenja za knjigo ( anatomija in histologija, mikrobiologija ). Predmeti, ki zahtevajo veliko učenja so fizika, matematika in analizna kemija ( ta je meni povzročala največ sivih las Wink ). Kar se izpitov tiče, če preštudiraš priporočeno literaturo in zapiske, na izpitu ni nobenih težav, prav tako je na ustnih zagovorih. Profesorji ne iščejo neznanja, vsaj jaz nisem nikoli doživela, da bi me vprašal nekaj kar ne bi slišala na predavanjih. Tako, da vsem bodočim brucom: NA ZAČETKU JE MALO TEŽKO ( že zaradi spremembe okolja ) IN NOVEGA NAČINA UČENJA. VENDAR SE Z ORGANIZIRANIM DELOM VSE DA. ČE VAS TO VESELI IN ČE JE DOVOLJ MOTIVACIJE NI NIČ NEMOGOČE. Saj veste: » If you can dream it, you can do it!« In jaz sem živ dokaz za to! Smile

Zadnji Bruckast pozdrav od Lučke! Smile





objavil(-a): LučkaTheBee ob 15:23 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 10. julij 2013

No Broccoli Kids



Kot majhna punčka, sem najraje jedla pohano cvetačo. Brokoli sem začela jest dosti kasneje. Čeprav sta s cvetačo v sorodu, mi ni bil nikoli tako zelo pri srcu.

Razumem otroke, ki ne marajo kakšne zelenjave ali jedi. Obstajajo tudi takšni malo ekstremni, ki ne jedo nič zelenega. Ali drugi, ki jedo samo pohan meso in pomfri.

Lani poleti sem po sili razmer začela uživati paradižnik. Ker vsebuje vse, kar potrebuje telo. Kot otrok sem ga oboževala, a sem ga kasneje popolnoma nehala jest. Zakaj? Ne vem.

V francoski trgovini sem naletela na posušene paradižnike v kozarčku. Vprašala sem prodajalko, če so dobri in je odgovorila, da je pri njih vse dobro. Ne, da so dobri, odlični so. Na špagetih ne rabim nič mesa, če je notri tak paradižnik.

Fantek, ki ne je nič zelenega, je pojedel tri porcije. Mislim, da pride k meni v varstvo. Na obisku je zelenjavo, doma štrajka.





objavil(-a): mačka7 ob 22:59 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani