BABY BOY

Bana tajm

Za mene osebno ima kopalna kad sploh kopel sama veliko vrednost. Včasih se šalim da največje odločitve v življenju spremljam v'' bani''. Ko se ne počutim dobro, ali je pred mano kaj večjega, ko se pojavijo padci v življenju karkoli bi pomenilo stres izkoristim za čas ki ga imenujem bana tajm. Natočim si vodo, not nalijem eterična olja, tako in onako kopel, prižgem si svečke si dam gor kako pomirjočo glasbo, sploh kaki jazz ali klasiko, se vsedem v vodo zaprem oči in se opustim ne razmišljam o ničemer....kakšna ura tega zbriše vsakršno sled za stresom....po tem ponavadi grem spat in zjutraj se zbudim kot prerojena. Domači spa ki si ga lahko privošči vsaka od nas in nam omogoči da pozabimo malo na vsakdanje težave in nam da občutek da se počutimo kot boginje .....

PARIŠKA PRAVLJICA

Ujela sem modno revijo visoke mode iz Pariza. Obleke so bile kr neki. Ene celo čisto prosojne. To bi lahko oblekla samo do postelje. Kmalu bi me kap, ko so povedali ceno ene mojstrovine. 200 000 evrov!

Jaz, skromna, bi poleg oblekce še eno stanovanje zraven. Obleka je sešita na roke in kreator je dobil navdih iz arhitekture.

Ko vstopiš v zvezo...

Ravno danes sem razmišljala kako se ti življenje spremeni, ko vstopiš v zvezo…ko zares začneš z nekom deliti vsakdanjike….smeh, tegobe, jezo, brezvoljnost, radost, spodbudo, nasprotja, ki nakazujejo, da je nekdo ženska in drug moški in skupne točke, ki dva človeka povezujejo v par in početje v dvoje in vse kar spada v realnost dni…postaneš drugačen...ne bi to poimenovala pretvarjanje, da spremeniš svoj jaz, ampak, ko si z nekom v družbi, vsaj na začetku posvečaš njemu sebe in svoj čas…prej je bilo to seveda bistveno drugače…skakanje sem in tja, od ljudi, do ljudi…to se seveda malo spremeni, vsaj na začetku in vsaj v njegovi prisotnosti….tako čutiš, tako te usmerjata um in srce…tako ti začne ustrezati…potrebe se ti spremenijo…pravijo, da dokler se par skupaj zabava, je vse rožnato, prava vrednost pa se pokaže ob trenutkih, ki so kaj več kot zabava….in midva sva se v teh trenutkih spoznala…in se ob teh trenutkih zbližala…zabava prihaja občasno, ni pa point vsega…obstoj se ti spreminja iz dneva v dan, pa mogoče sploh ne dojemaš…glede na to, da ne on in ne jaz nisva navajena na življenje v dvoje, se oba privajava počasi…učiva se skupaj….korak za korakom…u izi…da ne pride do prevelikih šokov ali strahov..Nekaj pa je res…nikoli nisi zadovoljen 100%....tega ne obstaja…v enem človeku sem našla skoraj vse….približno 90, 95%...mislim, da je to dovolj, da bolje ne more biti…mislim, da je največji problem ljudi, ker nimajo tistega kar hočejo, oziroma še večji problem, ker ne vejo kaj hočejo….jaz vem, da hočem njega…on ve, da hoče mene…in v tem primeru postanejo kompromisi, zvestoba in vse enostavnejše…tega se enostavno moraš zavedati….pridejo nesporazumi, pridejo šibki prepirčki, pridejo bedni dnevi, živčnost, zaradi kakšnih drugih stvari, glede na to, da sva skupaj vsak dan in da sem doma spala v tem času mogoče zgolj dvakrat, trikrat…vendar na koncu vse to obarvava s pravo rešitvijo, z obojestransko zavzetostjo in aktivnostjo in z nasmehom…breme je lažje, če ga razdeliš...in potem je še bolje, ker zopet odkrijeva nekaj novega...to pa je vendar point vsega, mar ne?....problemi in pomanjkanja so zato, da se rešijo in izboljšajo… je pa tudi nekaj res…ko vstopiš v neko zvezo, imaš na začetku rad človeka zase….in iz dneva v dan znaš biti manj sam…ne znaš se več tako dobro spoprijeti s samotnimi trenutki kot si se bil navajen v samskem življenju…prej sem vse počela sama, osredotočaš se na vse ostale stvari okoli sebe, da le najdeš neko srečo, posvečaš se vsem ljudem, iščeš tolažbo, pogovor, pohvalo v vseh ljudeh…potem pa tega ne potrebuješ več….ker vse to črpaš iz svojega partnerja…niti nimaš več toliko volje, niti toliko energije za vse ostalo okoli….vse ima neke prednosti in slabosti….vendar tega kar sem našla, ne zamenjam več za samsko življenje za nič na svetu….temu sem predana 100% in ravno tako on…predana, ampak določene trenutke, stvari, hobije, ljudi od prej še vedno obdržiš…to je resnično zdravo za veselje zveze…sicer narediš malo selekcije, ampak gre…pravzaprav mislim, da trdni pari sploh ne pridejo do zavajanja iz strani kakšnega tretjega človeka…ne padejo v podvrženost zavajanja in niti niso zavedeni….ker okoli sebe vzpostavijo oklep, jaz sem v zvezi, nekje obstaja distanca, do kakšne intime in do kakšnih pogovorov se gre….in takšnih ljudi ostali sploh ne zavajajo, sploh ne pridobivajo na svojo stran, ker vedno, da nima smisla, da je okoli njega zid in da njegovo poslanstvo pripada samo enemu človeku…tako energijo človek v trdni zvezi izžareva…je enostavno, po drugi strani pa zahteva tudi veliko prilagajanj, nekaj žrtvovanja, veliko truda, vzpostavijo se neke meje in še kaj…česar prej nisi bil navajen…sploh pa ne mi svobodni ljudje, ki smo dihali dneve in noči sami s seboj…pa vendar, to je novi smisel, to je tisto, kar sem iskala in to je tisto, česar se mislim držati ne glede na vse…to je tisto, kar me osrečuje….to je tisto, česar se rada lotevam…to je moj najljubši čas…to je tisto, kar prerašča v zrelo ljubezen…to je tisto, kjer si upava skupaj sanjati o skupni prihodnosti…to je tisto, v kar resnično verjameva, da obeta veliko…in oba sva mnenja, ko se to enkrat uniči, je bolje končati, kot pa zlagano životariti skupaj….ker za naju brez pristnosti ni začetkov, niti zveze…naj traja, naj prinaša lepe dneve in še lepše in še lepše….in kako lepo je, ko vsi dvomi izginejo…življenje dobi stalnost, zanesljivost, tam pa za strahove ni prostora…vsaj dokler čutiš, da je vse v redu…ko pa tega ne čutiš več, pa se vklopi alarm nezaupanja…do takrat pa, živi in pusti živeti…verjemi in pusti verjeti...ljubezen osvobaja vseh skrbi, vzpostavi z dušo notranji mir in hkrati novo evforijo in podari življenju skoraj vse***

BI...

Pa nimam volje.

Ne morem...

Mogoče bom.

JUTRI. Dobra novica: we can always have tomorrow...

Not a baby !

Gre se o mami seveda.. Sej je super ne narobe razumet. Sm kar tk prekleto težko prenaša mojo puberteto.. da pr vseh je tk, nism edina blabla.. Ne pa ni. Pr meni je hujše. Da me sploh kam pusti jo morm prepričevat celooo večnost. Ko ji sploh omenim da bi šla kam se temi zmerej izogiba al se pa skregamo. To je v bistvu edina stvar o keri se kregamo. Vrjetno je malo krivo dejstvo da sm edinka. Zt pa jo je tk prekleto strah da me nikamor ne pusti. Želim si sm da bi malo mjn gledla na ta svoj strah pa malo bl na moje želje. Če se to ne zgodi kmalu bom lih popiz***.
Če odpišemo ta problem si lepšega lajfa ne bi predstavlala. Sprejeta sm bla na željeno sredno, ocene so .. pa ok kko kdaj. Frendice so super, neznam kaj bi brez njih, res mi ful pomenijo . Pa seveda fant ki ga preprosto obožujem <3 . Mam optimistični pogled na skor vse stvri. Nobene osebe ne sovražim, so pa osebe ki mi grejo od časa do časa kr fjn na živce. Pa tudi taki morjo obstajat .
Moj edini problem bo upam kmalu rešen, če ne prej pa čez tri leta .

Lp ;*

Risanje

Risanje je moja hrana, risanje sem jaz, brez risb mene ne bi bilo, bila bi nič.
Kar sedela bi in risala ves čas. To je moje zdravilo, ki zdravi vse bolezni! Risanje je moje pozitivno čustvo pri katerem se negativne misli razblinijo! Je sopotnik mojega življenja, z mano je odkar se zavedam sebe s svinčnikom v roki.

Moja glava je polna idej, a dan je prekratki. Komaj čakam naslednje počitnice katere bom prerisala dobesedno!

Čudovito je ko človek odkrije kar ga veseli in česa je sposoben. Čeprav ni najboljši, vedno je nekdo nad tabo. Zato so pa nekateri pod mano, da sem jaz nad njimi.
Vem kaj hočem! In to je nekaj najlepšega!

Lahko noč.

Fashion -- my passion

Preprosto obožujem modo in vse kar je povezano z njo. Zanjo pa me je navdušila revija Elle. Prvo številko sem kupila šele decembra in je sploh nism mogla spustit iz rok. Članki so napisani res super, na humorističen a res dobr način. Poudarek je seveda na modi in jaz osebno najbolj obožujem D&G. Mnogi so mnenja da so znamke kot Kenzo, MaxMara, Marc Jacobs, Dior in druge le kos obleke, nič posebnega. No jaz sem mnenja da so ti oblikovalci zaslužno na mestu kjer so, na njih stoji svet mode in na podlagi njih vemo kaj bo v modi naslednjo sezono. Bravo !

Sanjska poroka - nadaljevanje....

Najina sanjska zgodba se nadaljuje....sodelujeva v nagradni igri Sanjska poroka (priloga Dnevnika NIKA), kjer bi si lahko uresničila sanje o res sanjski poroki. Če kdo želi glasovati za naju, sva par 5 - oz. preko SMS na 3131 Poroka 5.

Hvala že vnaprej, Tjaša

Dr. SOFTIĆ

Našemu zdravstvu se kar ne morem in ne morem načudit...

Bilo je pred leti, ko so me vrgli s študenstskega zobozdravstva in se je začelo mukotrpno iskanje normalnega zobarja, ki ga po možnosti ne bi bilo treba plačat. Urgentno je že bilo, ko sem naletela na blazno simpatičnega dedija, ki pa je bil... POLN! Kako je zobar lahko POLN?

Pa sem šla čez hodnik k drugemu, ki me je vrgel na čakalno listo, bila sem na 1500-em mestu! Po parih letih imam spet urgentno situacijo in se odločim poklicat, če sem že kaj blizu vrat. Čeprav so rekli, da me bodo sami... Pa me presenetijo, da model ne dela več pri njih!

JA, NAJLEPŠA HVALA, NO! :

Sprejema pa, po novem, dr. SOFTIĆ! Zdej pa mene zanima, a mene mal na suho vlečejo?

Test

savtiji

Še ena stvar ki sodi v spekter mojih odvisnosti south park namreč.Od takrat ko sem jih začela spremljat v srednji šoli sem se nesmrtno zaljubila v njih sploh v cartmana hehe. Ok sej sem že prej slišala za njih in potem se je zgodilo nekega lepega dne se vsedem pred tv gledam viva kanal to je nemški music kanal ....začne se uvodna špica ...no pa da vidimo zakaj se gre...sicer v nemščini ampak ok ...prvo kaj sem zagledala je bil kenny za katerega sma s sestro prvo mislile da je kura oblečena v pajaca hehe no pol sma skužle da je to fantek.....no skratka od takrat sem največji fen ....v to odvisnost sem zvlekla še mamo .....in pol se vse 3 režimo ko vsekane.....

Se zgodi da sem kdaj v bed stanju in moje zdravilo zgleda nekako tako...dam si gor nekaj delov south parka se zraven režim in garantirano se potem počutim veliko boljše

Zakaj je south park tak fenomen ....ne vem mogoče zato ker nekako metaforično prikaže ogledalo američanov in pa tudi nas ljudi nasploh ....ker to kar cartman blekne na glas to si mislimo....ne dela se lepega....no če se že lepega dela že nekaj konkretno smrdi ....in to prikažejo na tak način da se moraš režat zraven....

Zatorej če ste depresivni....ma kake tablete ...uro south park pa boste ozdravljeni

Moj prvi ...

Holly goes to Diplomawood

Tale blog bi moral nastati že vsaj pred tremi leti. Jp. Vsaj ne bi poslušala večnih vprašanj: "In? A bo sploh kdaj diploma?" Večna vprašanja folka, ki ima diplomo z univerzitetno izobrazbo itak že zdavnaj v žepu. Yeah, right. Itak bi vsi drugače, če ne, pa vsaj tako, da bi že zdavnaj diplomirali. Itak.

Še malo, še malo, še malo, pa bo tako zaželjeni oh in sploh kos papirja v mojem žepu, uokvirjen na steni, fotokopiran in razposlan med folk al whateva bom že naredila z njim oziroma ne, kaj bo folk hotu od mene, da naredim z njim! Itak folk najbolje ve in zna. Kos papirja. Pa ne mi rečt, da me en kos papirja lahko definira!

Izražanje

Že od nekdaj sem sovražila knjige. To 'posiljevanje' z domačim branjem, nezanimivimi knjigami v osnovni šoli je name naredilo slab pečat. Zdaj se to pozna na mojem slabem izražanju. Še dobro, da berem kakšne članke na internetu in nekatere divice, ki imajo super izražanje. Iz tega se učim, saj se zadnje čase že prevečkrat zalotim, kako bi rada nekaj povedala, a ne znam. Ne najdem besed, stavki so obrnjeni na glavo, ne samo na glavo, na levo in desno stran štrlijo. Če v šoli beremo kakšno besedilo, narobe naglašujem besede. Naše narečje je pač zgrajeno iz širokih e-jev in še druge posebnosti, ki me zmedejo.
Najbolje pa mi gredo predlogi s in z! Tukaj sem več kot odlična! Prav moti me, ko politiki te črke postavijo čist narobe! S zmago, z svojim.. in podobni primeri, ko mi sploh ni logično, kako lahko to izgovorijo in opažam, da ima kar veliko ljudi s tem težave . Pred nekaj dnevi sem bila na Rogli. Ah, zakaj se ne spomnim kaj je na neki tabli pisalo, predlog je bil čist mimo to me pa blazno moti . Kar svetijo se mi napačni predlogi kjerkoli že so napisani ali izgovorjeni!
Vejice! Tudi te obžujem, čeprav se še velikokrat zmotim in jo pozabim vstaviti ali pa je odveč, ampak so čist vredu! Z njimi nisem nikoli imela posebnega spora .
In zadnja knjiga ki sem jo prebrala? ...je bila seveda za domače branje. Pred nekaj meseci smo brali od Ivana Cankarja - Na klancu. Ta knjiga je bila v bistvu prva, ki sem jo v celoti in z večjim zanimanjem prebrala. Do tedaj sem najraje pobrskala po internetu in si prebrala obnovo. Od tistega časa mi je v glavi kliknilo, kar bi mi moralo že zdavnaj. Beri, beri in beri. Po nekaj mesecih tega klika v glavi nisem prišla še nikamor. Nameravala sem začeti brati knjige, a kaj ko nimam časa ali pa raje rišem.
Želim pa začeti s knjigo Somrak.
Seveda, malce se pa pozna odkar sem v srednji šoli. Sem se že nekaj naučila in želim si, da bi se še več. Slovenščina mi je lepa. Rada govorim, a kaj, zdaj nisem več v svojem mestu kjer se guči in te vsi razumejo.

Sanjska poroka

Pozdravljeni...pred najlepšim prstanom, kar sem jih kdaj videla in ljubečim pogledom partnerja, je padla odločitev, ki spreminja naslednja leta življenja. Pravijo, da bi naj bilo za vedno, čeprav je v tempu sodobnega sveta vrednota kapital, okoriščanje, lasten ego itn... Poroka, jaz žena ti mož...se bo treba privaditi, čeprav je misel lepa in ogreje srce..

NEPREMAGAN

wendy sreča sanjskega....not

Odločila sem se da napišem blog o njem....moški ki se je izkazal za žabca ne princa....

Nikoli nisem verjela v bedarije o nesmrtni zaljubljenosti in o ljubeznih na prvi pogled itd...še najmanj po klavarnem koncu moje edine zveze v mojem življenju...vendar se je zgodilo po pol leta samskega življenja in sovražne nastrojenosti proti moški populaciji zgodilo ravno to cel komplet vključno z ljubeznijo na prvi pogled...

Začetek faxa nekje prvi teden sem se zaljubila v njega ki je tisti dan sedel 2 sedeža stran od mene...v tiste magične sive oči...v njega ki bi ga lahko označili za čokoladno mešanico clooneya in pitta z bleščečim nasmehom in ki je sodil v družbo plastičnih kreatur in samozadostnih bedakov...da z drugega planeta...in da zaradi vsega skupaj mi je bilo malo neverjetno da bi mister lepi gledal nekoga kot jaz ki nisem baš neki prikaz lepote....ampak da gledal je mene to sem si prišla na jasno ker tega enostavno ni skrival bil je očiten sledil mi je z pogledom kjerkoli sem bila....ah drek pa ta kemija med dvema ...nekaj me je vleklo k njemu ...lahko bi ga gledla celo večnost...ok lep je bil ampak ne zaradi tega ampak zaradi tistega občutka ....zaradi tistega kako me je gledal

Skratka sledilo je pol leta spogledovanja , nerodnih pogovorov ko me je moj glas od vseh emocij puščal na cedilu in on ki je bil tako prisrčno zmeden,pogovorov preko msn ko se je izkazal za prijetnega sogovornika ,imela sva skupne teme ,tudi veljal je uradno za samskega tako da je vse skupaj privedlo do tiste opevane zaljubljenosti ko si v oblakih....a kljub temu je bila prisotna grenkoba on je pripadal drugemu svetu jaz svojemu hkrati sva si bila tako podobna a tako različna....

Odločila sem se da mu povem kaj čutim a preden sem mu to uspela me je šokiral z izjavo da ima že dolgo časa dekle......da potreboval je pol leta da mi je to povedal...svet se mi je podrl a sem se odločila da bom enostavno ga pozabila drugega ni bilo...

Nisem ga videla celo poletje v tem času je postal samski...a sem se odločila da ga bom kljub temu prebolela...no moje prebolevanje je trajalo celo leto saj gledanje njega na predavanjih....povsod kjer sem se znašla je bil on da dame moje celo na oddelku za spodnje perilo se je znašel ko je spremljal svoje plastik kolegice....vsepovsod je bil skratka s svojim pogledom in bleščečim nasmehom...zmeraj ko se je pojavil sem ga hotela mahnit z macolo....drek pa tako pozabljanje..

Zdaj ga že lep čas ne videvam in mi ga je uspelo ''pokopati'....

Zadnjič sem ga videla na daleč ....bil je le grenak občutek ob pogledu nanj....obrnila sem se in šla dalje tako kot je šlo moje življenje......

Ljubezen do krofov

Sem imela obdobje, ko sem jih jedla kot po tekočem traku. Iz službe grede iz mesta greš mimo pekarne in ti pomižikne. Dokler ni enkrat marmelada iz krofa pristala na mojemu čevlju. Jezna! Od takrat sem z marmelado skregana, ha,ha.

Prvi letošnji krof je bil katastrofa. Od najboljšega soseda se ti lahko obrne želodec. Kako slabo mi je bilo po enemu krofu! Hvala bogu za Rupurut… Pomaga.

Vsi ostali so bili doma narejeni in perfektni. Sem jih jedla iz dolžnosti in z veseljem.

Moji mami

Ker je najboljša mama na svetu.

-Ker lahko greva skupaj v kino in se imava fajn.

-Ker, ko gremo skupaj na kosilo, povabi še mojega bubija zraven.

-Ker se z njim dobro razume in gremo lahko tudi vsi trije skupaj v kino.

-Ker mi pusti, da prespi pri meni, ali pa celo jaz pri njem.

-Ker mi med počitnicami ne teži, kdaj sem se pa včeraj vrnila domov.

-Ker mi lepo pove, če česa nisem naredila, pa bi morala.

-Ker se z njo lahko pogovarjam o marsičem.

-Ker se skupaj smejiva v kuhinji.

-Ker se puliva za prostor pri hladilniku, štedilniku, pultu, wc-ju in kopalnici.

-Ker lahko greva skupaj v pekarno in se vrneva s kilo piškotov.

Ker je ena najtoplejših, najprijaznejših in najbolj razumevajočih bitij na svet.

Mami, rada te mam!

DOUBLE G NATEG

Trgovina UGG je posebna. Tako po cenah, še bolj po ponudbi.

V trgovini imajo 50 parov solidnih škornjev, ki niso klasične uggice. Vendar imajo samo števiko 38! Potem mi prodajalka pokaže poličko s tremi modeli klasičnih uggic in reče, da te imajo različne številke.

Kako maš lahko UGG trgovino v centru mesta in v njej milijon vzorčnih modelov?

To me spominja na vic o črnogorcu, ki je pobiral naročila za pijačo. Gosti so bili zahtevni in je vsak hotel nekaj extra. Dokler ni črnogorcu prekipelo in je rekel:«Svi whisky ili ništa!«

Meni osebno Uggice niso všeč, čeprav so super modne. Da si moden, ne rabiš nositi ravno njih. Grozljivo so videti pošvedrane Uggice na kakšni hudi bejbi…

Jaz in moja odvisnost od čokolade

To nadvse čudovito razmerje se vleče že zelo dolgo....začelo se je z legendarnimi kraševimi čokoladami in s kako Milko enkrat letno če si imel srečo ko je kaka teta šla po nakupih v Avstrijo(sem še med tistimi ki je doživjlalo otroštvo v tisti dobi ko so bili nakupi čez mejo pogosta praksa).

Višek vsega je doseglo z začetkom pubertete ko se je to prevesilo iz enkrat tedenskega posladka v obvezno enkratno dozo Milke dnevno kajkopak zaradi padca sladkorja.....resno se sprašujem če v zmes za čokolado ne mešajo kaj da nas delajo odvisene hehe.

Šalo na stran res morem nehat ker drugače me po ta ljubezen pogubila in bom ratala doživljenjski odvisnik tak hudi da bom mogla it na društvo anonimnih čokoladarjev.

upam da bom zdržala stran od nje ker je danes kot že 100-ič do zdaj prvi dan ko se odvajam od čokolade

HLADNOKRVNOST JE IN

Znajo biti sproščeni in obvladani. Nikoli jih ne zagrabi panika, če nastopi kriza. Je hladnokrvnost zaigrana ali pristna? Gre za fasado ali neko pozo. So vzvišeni in težko dostopni, živijo nekje na oblaku, napol v sanjah. Gre za ljudi s prefinjeno embalažo, brez prave vsebine. Status v družbi jim pomeni vse. Zelo so orientirani k imeti.

1 teden

...je minil od pogreba... še vedno nekako ne dojamem, da se je to res zgodilo.

Pravijo, da je bolje tako, ker ni preveč trpel... pravim, da nimajo pojma. Res je, da ni bilo dolgo, ampak že sekunda takšne bolečine je preveč.

Tistega večera, ki se zdi tako daleč nazaj, sem ga prvič videla jokati... pa še to, tako na pol... solze so se mu same ulile iz oči, iz sebe pa ni spustil niti glasu... samo za kapljice je prosil, da bolečina poneha... in res je, a komaj čez eno uro.

In še psihično trpljenje, ker veš, da boš umrl. Ker ti je en retardiranc to povedal na tako GROZEN način... bo že dobil svoje! (http://www.diva.si/blog/avtor/chica/1/2010/what-the-fuk)

Pogrešam ga in še dolgo ga bom... še vedno jokam, ko se spomnim nanj in prav je tako. Svet je izgubil super človeka in ne bo ga nazaj. Nikoli. In ne vem, zakaj je tako dober človek umrl takšne smrti... preprosto ne razumem.

Pogrešam ga... zelo

lets blogging....

Pa začnimo z pisanjem mojega prvega bloga.Spodobilo bi se v prvem blogu okvirno predstavit....sej vemo tistste oguljene fraze jaz sem itd.Ampak mislim, da bi bilo pri mojem kvazi kompleksnem lajfu težko napisati nek okviren opis le tega....preveč je tega....zato sem se odločila da za svoj prvi blog izdelam listo pesmi.... soundtrack mojega življenja....v bistvu lista pesmi, ki bi najbolje opisala zadnja 3 leta ko se je vsa zmeda začela in bodo bolj kot ne temelj pisanja mojih nadaljnih blogov.

MY SO CALLED LIFE:

1. PINK FLOYD:Time( pesem ki opiše kako čas neusmiljeno beži ....kako prihajajo razne izgube ko se zavem da sem zanemarjala ljudi ki so mi veliko pomenili zaradi bednih problemov tako prekleto boli da jih ne morem več vrniti nazaj)

2. QUEEN: The show must go on (vedno znova prihajajo padci in vedno znova se morem pobrat in ne obupat)

4. STEREOPHONICS: Maybe Tomorrow ( in so dnevi, ki so bolj redki ampak vseeno ko se mi kaj ponesreči in si mislim bo že enkrat)

6. WHITESNAKE : Is this love( .... in tako sem se zatrapala v njega zaradi katerega sem v zadnjih letih prejokala morje solz)

8.PHIL COLLINS: I Wish It Would Rain Down ( in zdaj ko sva oddaljena tisti trenutki, ko ga vidim in edino kar čutim je le grenkoba)

9. PINK FLOYD:Another Brick in the Wall ( ko se nerviram z izpiti in učenjem in se sprašujem kaj mi tega treba)

10. LED ZEPPELIN: Stairway To Heaven ( vsak od nas si želi doseči '' nebesa'' )

srečno valentinovo :)

KONČNO SEM GA PREMAGALA!

Yeeeeeeeeeeeeeeees!!!

Pa sem ga nardila! Končno!!! Po enem letu d*kanja mi je uspelo!

Gospod M.B. pa sem te le premagala!

Silence is golden

Všeč mi je nova jaz

Sledim svojemu načrtu..in mi kar ratuje,..parkrat sem že rekla ne ljudem, ko so me samo izkoriščali, in sem prav ponosna nase še vedno gledam na ostale,vendar se ustavim za trenutek premislim..in potem odreagiram.. ne mešam se v tuje stvari, ampak sem le opazovalec.. ker iz izkušenj wem, bolj ko si želiš pomagati na slabšem si..in si ti ta ki kažejo s prstom nate...

sicer pa ne welja za use,..prave prijatelje še wedno cenim!

imam pa nove skrbi..izpitno obdobje se traja bup: ..pravtako pa prihaja valentinovo, in pojma nimam kaj naj kupim mojemu za darilo. sicer nisem ravno pristaš valentinovega, ker se mi zdi lepse da se obdaris tudi med letom, ne samo na dan ko vsi govorijo o tem. . se mi hkrati zdi bedno da na dan ko vsi dobijo darila, pa jaz mojemu ne poklonim ničesar...

ko pustiš svet za seboj in se prepustiš sebi, ter svojim občutkom in željam je vse toliko lepše

Bjondika in shopacholic se ne data....

Tako je...ne dave se in pika!!!Ne bove lutkice za njiju..

Sve dovolj pametne in zrele ženske da greve naprej.

It`s over

Enostavno nimam več moči za naprej..

It`s over

FINE BALERINE

Nekaj nastopajočih je iz Rusije. Glasba v Bajaderi je bila fantastična, čeprav napisana 134 let nazaj. Najboljša scena je bila, ko so bile vse balerine na sceni so prišla dol na nagnjenem odru, kot po tekočih stopnicah in so delale čist simple koreografijo. 4 korake, labod na celem stopalu, spust in poza rok, ki je šla potem od vodoravne drže v navpično nad glavo. To so delale cel komad kot ena. Hudo lepo! Celo indijanci so bli v predstavi. Scena je bila bogata. Dirigent je Rus. Glavna naša balerina Bojana Nenadović Otrin je bila odlična. Je res plesala z dušo. V publiki je bilo precejšnje število punčk starih od 7-9 let. Grem staviti, da je katera pomislila, da bo postala balerina.

Ne morem te izbrisat

Vsaj že 100x sem si obljubila da te izbrišem iz svojega življenja,vendar ne gre...znova in znova se mi prihajaš v misli in znova in znova si oblubljam da je tokrat zadnjič..PA VEM DA NI!!!Ne morem verjeti kako mi lahko takšna oseba kot si ti zleze dobesedno pod kožo....

Zares te imam zelo rada vendar boš ti edina oseba ki tega nebo nikoli izvedela....

MAČJA LOGIKA

Odločila sem se, da jo mam dost! Ne rabim je v postelji, ker je potem vse kosmato, kjer se parkira. Danes sem jo ponoči 3x poslala dol s postelje. Bila je huda. Ni razumela zakaj.

Da se mi prikupi, mi je zelo zgodaj zjutraj prinesla eno miško. Premirje... Mačja logika, pač.

IZPOVED NEKE.....DIVE?!

Ne morem verjet, kašna ženska je smatrana za divo. Ne morem! Prebrala sem članek z naslovom "Izpoved neke dive" v neki reviji D, ki je prišla po pošti. Članek je napisala Nika Urbas. Naj za začetek citiram uvod:

"Ko se februarja dan v Londonu konča že tam nekje ob pol štirih popoldne in ko se po ulici priplazi nov piš mrzlega vetra, se še močneje zavijem v svojo najljubšo jakno iz črne polarne lisice. Obdan z razkošnim, gostim ovratnikom, se moj močno naličen obraz zadovonjlno nasmehne.Odsev ujamem v izložbi, kjer poleg tega zasije tudi turban iz lajkre v barvi starih rožnatih šmnk, ki s rade potikajo po predalih kakšne "divalistične" stare gospe. ..."

Torej je diva po tem opisu ženska, brez kakršnegakoli občutka za etiko, za sočutje in nima nikakršnih čustev, ki naj bi bila značila za "nežni spol" . Nežni spol my ass. Ta nežni spol ubija živali, da je ne zmoti mrzel piš pozimi. In zato, da se lahko ogleduje v izložbi.Zato je treba gojiti živali v neznosnih razmerah, zato je treba te živali ubijati na okrutne načine in zato jih je treba žive odirati! Dragi moji, če še ne veste, je to definicija dive. To je ženska, ki, razen naličiti svojega obraza petkrat na dan s tremi kilami ličil in zapravljati denar za trupla, nima kakršnegakoli občutka za stvari, ki se dogajajo okoli nje. Nikakršnega! To je diva! Naj citiram še en odstavek iz njenega članka:

"Kdo danes nosi krzno, kakšna ženska se odene vanj? Odgovor na to vprašanje je pomemben pri razumevanju tega, da stereotip o puhlih babicah, ki se kitijo z zlatom in nase rade vlačijo cenene tekstilne izdelke s potiski imen oblikovalcev, potem pa še seveda težak pelc, preprosto ne drži. ... Fine Ljubljančanke na primer, rade nosijo krzno zato, ker se pozimi v nobenem drugem ne počutijo varno in prefinjeno. .."

Najprej bi komentirala izraz, da se pozimi ne počutijo v "nobenem drugem" varno in prefinjeno. V NOBENEM?! Slovenija je moj doma, ja! V ničemur drugem pa res!Potem bi nadaljevala z vsebino.Naj bo stara babica ali pa 28-letna manekenka - bitje, ki nosi krzno ni nobena "fina ženska", to bitje je stvor, ki bi ga bilo treba odreti na enak način, kot so odirali žival, ki jo nosi. Samo da so za tisti plašč pobili najmanj 5 živali. Zato, da se bo neka "fina ženska" počutila varno in prefinjeno! Torej krzno izpade prefinjeno?! Nošenje trupla naokoli je očitno izraz elegance in občutka za estetiko. Zato se tudi vse ženske brijemo in si pulimo obrvi, da potem lahko nase navlečemo debel krznen plašč. Še en odlomek:

"...Krzno naredi žensko skrivnostno. Krzno pričara trenutek glamurja, pa če nam je to všečali ne. ..."

Žal se tudi s tem ne strinjam. Krzno naredi žensko, ki ga nosi za totalno prasico in pocestnico. Žensko, ki je za svoj "trenutek glamurja" pripravljena odreti kar nekaj živali. Naredi jo za žensko, ki bi dala vse za to, ker tudi ima preveč. Ki ima očitno dovolj denarja, da si tak poboj lahko privošči. Ker danes je denar tako ali tako vse. Plačaj, pa ti prodam jezero za naftno vrtino, čeprav bo potem v tem jezeru izumrla vsa biološka pestrost, vse redke vrste, ah kje, vzemi ga! Skupaj s pitno vodo, iz katere bo potem tako ali tako nastal samo naften madež! Hočeš hišo sredi Himalaje? Izvoli, samo plačaj!

"Preprosto obleči se v krzneno jakno ni več dovolj. Treba je imeti koncept, razlog. Če je razlog ta, da se s krznom išče nova podoba, nova zgodba, je čsto dovolj."

Za novo zgodbo je torej lahko žrtvovati par trupelc, kajne? To je vendar čisto dovolj!

"Ženska, ki danes nosi krzno, je estetka, neobremenjena s pritiski o svojem statusu in taka, ki sebe razume z ravno pravo mero sproščenosti. Ženska, ki nosi krzno, gleda v prihodnost, a dobro ve, da je vse, kar je modnega, najprej izhaja iz tradicije."

Ženska, ki nosi krzno nima nikakršnega občutka za estetiko, to je ženska, ki nima svoje vesti. Ne nima je, ker bi jo drugače prekleto bolela! Ženska, ki nosi krzno ne gleda v prihodnost, ker ji ni treba! Ker ima dovolj denarja, da je ne skrbi, kje bo jutri spala, kaj bo, ČE BO, dala v usta, ker si vsak dan lahko kupi novo posteljo, privošči kosilo v restavraciji in se obleče v svoj krznen plašč! In seveda je neobremenjena s svojim statusom, ker nima vesti, ki bi jo motila ob pogledu na ljudi, ki nimajo niti za pulover, kaj šele za krznen plašč! In seveda je neobremenjena, ker jo imajo potem še vsi za divo! Za DIVO!

In ne, če vas zanima, mene ne moti to, da Inuit ubije tjulna in da ženska v Sibiriji nosi krznen plašč pozimi. Inuit tjulna ne bo ubil za "trenutek glamurja", ampak za svoje golo preživetje, ženska v Sibiriji pa si tega plašča ne o kupila zaradi "mrzlega piša" in minus desetih stopinj, ki jih Diva Nika Urbas omenja v članku.

pravna država?!

Bolj teorija, kot pa praksa. Iz neštetih zakonov smo skuhali odličen chili con carne, ravno toliko pikanten, da te pošteno zapeče, ko ga poskusiš, in slabega okusa zlahka ne izgubiš. Včasih sem jezna sama nase, da še sploh občasno gledam večerna poročila, vedno znova se mi namreč naježijo kocine ob številnih krivicah, ki so že po kurji logiki več kot očitne. In v tej opevani demokraciji, ko naj bi vladalo ljudstvo v dobro ljudstva, gledam in berem izjave odgovornih (pa naj bodo to ministri, poslanci, odvetniki ali sodniki) in se sprašujem komu so plačali za diplomo in kako za božjo voljo so s takšnim znanjem materinega jezika dokončali osnovno šolo?! O tem, da govorijo o papirjih in citirajo zakone, nikakor pa nimajo osnovnih moralnih načel ali čuta za sočloveka, pa raje sploh ne začenjam, ker bi mi pisanje vzelo preveč časa.

In preden kdorkoli prične zehati ob branju mojega bloga naj nekaj razjasnim: vsakdo, poudarjam, vsakdo izmed nas, se lahko znajde med tistimi razočaranimi in šokiranimi državljani, ki nimajo druge izbire, kot da svojo zgodbo posredujejo medijem, čeprav je njihova krivična razsodba že vnaprej poznana.

Resnično se mi niti približno ne sanja, kako delujejo naši sodni organi, da so tako preklemano neučinkoviti, zelo dobro pa so mi znane statistike o večletnih procesih na sodiščih. Si predstavljate izgubiti ljubljeno osebo v prometni nesreči, soočiti se z umorom drage osebe, biti žrtev posilstva, in to agonijo vleči po več let, na koncu pa se storilec izmuzne?! Za božjo voljo ljudje, pri večini tovrstnih dejanj proti človeku se na kilometer voha kdo je kriv in kaj se je zgodilo. Pa se procesi vlečejo in vlečejo, storilci izumljajo vedno nova opravičila (pišejo jim jih kar zdravniki), en zakon izpodbija drugega, sodniki le prelagajo procese, mali človek je praktično odvisen od sodnika. Kaj je najbolj smešno?! Pod razsodbo piše, da je sodnik odločil o kazni v imenu ljudstva – prosim lepo, kdaj je ljudstvo izbralo predstavnika, ki lahko razsoja? Kako si lahko pomagaš, če en vsemogočen človek odloča o tvojem življenju, ker sodnik ima pač prav. Tudi če se celotna javnost zgraža, nemočni svojci pa jočejo in v obupu pritiskajo na medije, je vse odvisno od ene same samcate osebe, njene dobre volje, njenih načel, njenih vez in poznanstev. In to je v imenu ljudstva in pravično. Seveda, on že ve, kaj je pravično.

Ne želim si niti predstavljati kakšna agonija in mučenje so ti dolgotrajni procesi za svojce in žrtve. V naši državi je storilec bolj zaščiten kot pa žrtev, procesi so pogosto ponižujoči in mučni za žrtve, zapori pri nas so bolj hoteli kot kaj drugega, procesi pa hitro zastarajo, zdravniška opravičila rešujejo storilce, storilci se izogibajo obravnavam, pa še tako radi pomilostijo te uboge prestopnike.

In tako dobi storilec posilstva pogojno kazen, ubogi Maček se uspešno izogiba sodišču in se bo še naprej, pedofilski duhovniki imajo nešteto zdravniških opravičil, velike živine o katerih korupcijskih dejanjih že ptički čivkajo pa tako ali tako ne bodo nikoli odgovarjali. In če mi bo pijanec zbil otroka se bo lahko izgovarjal na neprištevnost in poskrbel, da mu bodo alkohol šteli kot olajševalno okoliščino. Mlada družina izgubi življenjske prihranke zaradi birokratske napake. In tako pridemo do spoznanja, da je vse le na papirjih, seveda odišavljenih, v pastelnih barvah in shranjenih v zlatih fasciklih.

Dragi moji - vsakdo se lahko znajde v kateri izmed zgoraj naštetih situacij. In šele takrat se človek zave, da naši sodni mlini namesto pšenične moke meljejo gnojnico nabito s korupcijskimi in birokratskimi pesticidi. Pa še to zelo počasi.

THE INVISIBLE ONE

Berem pravljico, kjer ima glavna junakinja sposobnost izginjanja.

Razjezi me, ko kakšna stvar zmanjka v službi in me pošljejo ponjo. Nihče ne reče selotejp je v predalu. Navodila so, naj ga prinesem. Znam morda čarati? Potem me čudno gledajo, ko resnično iščem kaj. Sem rekla sodelavki, da sprehajam nevidnega psa. Me je pogledala izza obrvi, kot bi se mi malo zmešalo. Tako hudo še ni.

Soseda si je zaželela novega psa. Včasih so mi bili lepi prav taki psi, ker so taki puhasti. Ima pevske vaje za steno v dnevni, kjer je očitno zaprt. Imam pleh muziko v živo in še nevidnega psa. Fajn, kajne?

Zdaj imam vse

Nikoli, ampak zares nikoli si nisem mislila, da bom našla takšno sorodno dušo. Skupni interesi. Skupna glasba. Skupni športi. Skupen okus za filme in knjige. Psihološki trilerji ali pa filmi po resničnem dogodku. Sovraživa znanstveno fantastiko. Skupne izkušnje o kelnarjenju in ve kako poteka ta poklic. Skupen humor. Skupen psihološki pogled. Skupna življenjska filozofija. Skupen pogled na ljudi, seks, življenje, prihodnost, zvezo in ljubezen in pravzaprav tudi veliko podobne skupne preteklosti. Ker tudi on rad gre počasi. Korak za korakom. Kot bi bil ogledalo mene skoraj do popolnosti. Če bi imela več skupnega bi bilo že zoperno in kičasto.

Ker je talentiran na marsikaterem področju, ravno prav ambiciozen, ampak se zaveda, da napredovanje v službi ni na prvem mestu. Jaz hočem, da je ob meni.

Ker rad raziskuje in ima svoje mnenje.

Ker se ne ozira na druge, ampak izbira svojo pot.

Ker lahko že sedaj delim z njim sebe. Ker že sedaj ne skrivam pred njim ničesar, mogoče kdaj pozabim kaj povedati.

Ker si želi potovati in odkrivati svet, kraje okoli sebe.

Ker sva oba samosvoja človeka in največji point je ravno ta, da se ta najina samosvojost skupaj neverjetno ujema. Ker ima tudi on rad mir zase in razume, da ga imam rada tudi jaz.

Ker je odličen za pogovor, za sklepanje kompomisov in reševanje kakeršnih koli problemov.

Ker je poleg vsega tega še zanesljiv, ljubeč, dobrosrčen, pozoren in predan.

Ker je ustrežljiv in hkrati vseeno moški s hrbtenico. Ni copata in mi prisega, da nikoli ne bo. Hvalabogu.

Ker sva si vsak dan bližje.

Ker nama skupaj ni dolgčas niti za trenutek, niti na kavču pred televizijo.

Ker je izredno zanimiv, ogromno ve in ogromno vidi.

Ker sva oba nora.

Ker je dal mojemu življenju popolnoma nov smisel in ravno tako jaz njemu.

Ker se tudi on strinja s stavkom, da svetloba v nas nikoli ne izgine popolnoma, če jo zares imamo. Včasih se samo skrije.

Ker je nežen in hkrati živalsko divji. Ker ve, kaj pomeni stavek, trenutku primerno.

Ker je zabaven in hkrati resen.

Ker je psihološko in razmišljujoče usmerjen in hkrati sproščen in odklopleno družaben.

Ker je človek z vsebino in ker sva oba polna idej.

Ker zna ravnati z menoj.

Ker rad pomaga ljudem. Kamorkoli vstopim z njim, vsi ga imajo radi.

Ker sva si vsak dan bližje.

Ker sva skupaj odličen team.

Ker sem nora, ko mi reče, da je bil v reprezentanci za borilne veščine in da je ženske učil samoobrambe in ga spodbujam, da se zopet loti tega vsaj za hobi. Ker pravi, da te ta hobi močno napolni z umirjeno in notranjo pozitivo.

In tudi tiste najmanjše njegove napakice izpadejo prav prisrčno simpatične.

Poleg tega je pa še po izgledu po mojem okusu. Visok, moško izpopolnjen, z malo pirovskim trebuščkom, s svetovnih hrbtom in nogami trdnimi kot kamen, pobrit z bradico in temen v celoti. In kar se tiče telesnih dotikov, poljubov, rajcanja, ja, obvlada. Uf....

Ker sem zaenkrat v enem človeku našla vse in ravno tako on. Ljubimca, učitelja, partnerja in prijatelja. Kaj bo prinesla usoda, pa naj določi čas. Lahko rečem samo to, upam da bo trajalo in postajalo iz dneva v dan bolje. Zaljubljava se iz dneva v dan bolj. Manjka še ena stvar za še večjo bližino. Seks zares.

Moje življenje se šele začenja....because life begins with love...

Jaz & Blog - Nova prijatelja

Po dolgem razmišlanju sem se odločila tudi sama,da začnem pisat bloge. Enostavno je kul, ker natipkaš vse kar te moti, brez skrbi da bi te kdo obsojal,napačno razumel ton tvojega glasu ali tvojo mimiko.. še posebno ko novice niso bolj vesele narave.

kot današnji dan.. obup.obup.obup. toliko hrupa in ljudi okoli mene,vendar sem osamljena.bla bla bla bla bla.in nič pametnega..enostavno ni osebe, ki bi mi lahko premagala prebroditi to krizo z nešteto problemi. ampak sej bo, skos je blo.. če ne bolše, pa huje. nekaj bo.

vendar za začetek sem se odločila začeti gledati bolj nase, kot na druge. ter ustreči prvo sebi, nato se truditi za vse ostale. .pa bomo videli kako bo, ker se to trudim že kar nekaj časa,in sicer NEuspešno..

No..lep pozdrav usem od nove blogerice.. bodite v cvetju

tuš in nato sanje..jutri pa nov dan.

Ko želiš več ...

Odkar sem končala z bivšim sem se odločila, da bom nekaj časa uživala samsko življenje brez kakih obveznost do kogarkoli... Nekaj časa mi je to uspevalo, dokler nisem spoznala njega. Skupaj smo bili na eni žurki in bilo je res nepozabno. Vedela sem, da tudi on ni resen in se s tem nisem obremenjevala, ker sem si tudi sama želela le avanturc. Ampak povem se je začelo vse zapletati... pisala sva si smse, pijačka, naslednja žurka, ... in potem se 2 meseca nisma slišala niti videla. Prešnji teden ga je pa prišel žurat na bwl in ko sem ga zagledala mi je začelo srce hitro biti in sem bila cela nasmejana Po šihtu sva se dobila v diskoteki, kjer sma plesala in se zabavala (bil je pijan jaz pa trezna). Šla sva pred wc... na začetku se pogovarjala potem pa so bile njegove roke vsepovsod po mojem telesu, poljubi so padali kot po tekočem traku, govoril mi je kako sem mu všeč, ... A kaj ko je bila ura takoj 6.00 ko so diskoteko zapirali in sva odšla vsak na svojo stran proti domu. Čez 2 dni sem mu pisala sms in ja... baje se bolj malo spomni kaj se je zgodilo v diskoteki. Res fajn fajn... počutla sem se tako bedno... ampak ok.

Samo kaj ko mi zdaj celi čas po glavi on skače. Vsaka stvar me nanj spomne in mogoče bi se z njim podala v zvezo... samo kaj mi to pomaga ko si to samo jaz želim. On bi se pa rad zdivjal...

Samske ženske pri tridesetih

Niso čarovnice. Vsaj večina njih. So pa coprnice. No, bolj coprničke. Nabrite in zvite lisičke.
Očitno med njih sodijo tudi urednice babjih revij, ker so postale prave trendseterice pljuvanja po moških in poveličevanjem lastne samozadostnosti, blagovne menjave tiča za vibrator, riževih ploščic za objem in fuk na mizi za jutranje crkljanje.
Očitno to paše k terapiji prebolevanja prasca, ki nam je zbrcal srce. Potem pa samskost postane čudovita razvada, moški nadležni psi, ki lezejo na posteljo in imajo majhne tiče.
Me smo šle celo tako daleč, da smo poimenovale velikosti penisov od S do G (grozno velik, teci!), vsi pogovori so se vrteli okrog ljubimcev, potencialnih ljubimcev in bivših ljubimcev, ki niso znali nehati pošiljati SMSev z osladno vsebino in puščat krofov na kljuki avtomobila. Eni so šli celo tako daleč, da so bivakirali pod oknom in grozili s samomorom. Smo pač peklensko dobre, nimaš kaj. Izkušnje naredijo svoje.

Včasih smo se čudile kako so moški postali navadne – babe. Jokajo, so prijazni, kuhajo, pospravljajo, hodijo v trgovino in posteljajo postelje. Plezale smo po drevesu evolucije in jih iskale kje so ostali.

Potem smo pa pogruntale, da niso ostali nikjer. Da prav lepo korakajo vštric z nami.
Samo v napačno smer smo gledale. Malo preveč pri tleh...

SOMETHING NEW

Rabim neki novga.

Vse je monotono.

Nič se nikamor ne premakne.

Vsak dan je isti.

Rabim...

neki...

Neki novga, neki drugačnega, neki spontanega, neki norega, neki...

best friends forever - pa ja...

Kako hitro se časi spreminjajo... Nekega dne imaš svojo najboljšo frendico, že od otroštva, nato pa kr naenkrat ostaneš brez nje... Prav ne morem več... Vedno sva bili vsepovsod skupaj, že od sonovne šole prijateljice, hodle skupi vn, žurale, uživale, si pomagale, ampak očitno se je to končalo. skzi srednjo šolo je blo še vse ok, še boljše frendice sma postale, sedaj na faxu je pa čist druga zgodba... Najprej smo se družle lepo z dvema drugima, tako da smo ble štiri.. Zdj pa se je moja BFF full spremenila.Kr naenkrat je začela bit vse več z njo, vedno v kontaktu, vednokje skupaj, kaj pa jaz??? Očitn mene ni več... In tk se tudi počutim. Prava muka mi je biti v njeni družbi, kajti sam onedve se pogovarjata, vedno nekaj zasebnega, vedno imata teme za pogovor o katerih jaz nimam pojma, glede na to da se ne vidima več nič ampak le na faxu. Počutim se odrinjeno, tako da sploh ne obstajam. Komaj čakam da se fax konča, pa čeprav zelo rada hodim na fax.

Prav ne morem verjet kako se lahko človek tako hitro spremeni. Misliš da poznaš nekoga, ampak se izkaže da ga ne poznaš niti malo.... Noro...Le kako dolgo bom lahko prenašala vse to, preden ji bom vse povedala v obraz, in končala prijateljstvo z njo, ki tako ali tako ni več to kar je bilo. Skoraj ga ni. Je le takrat kome potrebuje, takrat sem vedno prva izbira. Prav ne morem verjeti, da jaz pa še vseeno ji rada pomagam, prav ne morem iz svoje kože. Zakaj sem taka? Zakaj ji ne morem vrniti to kar ona meni daje? Zakaj?

Resnično si želim, da bi najdla osebo - prijateljico, ki bi ji lahko zaupala, ji pomagala in se z njo zabavala. To pogrešam, a vem da tega z njo ne bom več imela. Kar je bilo, je preteklost. Upam da bo prihodnost boljša....

LAGANO SPORTSKI

Jezna sem!

Jezna sem na profesorje mojega faksa, saj so tako neresni, da to nikamor več ne pelje. Človek se trudi, kliče, pošilja e-maile, pa spet kliče, hodi na vrata ampak tega nihče ne jemlje resno. Vsi se držijo besedne zveze "lagano sportski". Halo?! V referatu itak nihče nima pojma o stvareh, ki se dogajajo. Po celotedenskem... Ah! Po dvotedeskem teženju sem končno zvedla kdaj imam zagovr za komisijski izpit. Ja končno! Res, ne razumem ali je tako težko pravočasno dat obvestilo v index? Te organizacije, ki je totalno v K**** ne bom nikol zaštekala. Da ne omenjam rezultatov za izpite, ki sem jih že zdavnaj odpisala. Še vedno čakam in čakam in se čudim sama sebi.

Ob vsem tem čakanju, me je par dni nazaj prešinila ideja. Ko sem o tem malo bolj podrobjene razmislila se niti ne zdi tako slaba. Odločila sem se napisati knjigo. Nekaj malega je že nastalo. Sedaj pa počasi naprej. Upam, da mi uspe

Lep sončen pozdravček vsem!

Ko se solze posušijo...

Presneto obrekovanje!!

Težek vikend je za mano. Ok, sej je blo tud lepo. Ampak zgodili so se takšni dogodki, ki jih imam kar naprej v glavi in mi ne dajo miru.

V soboto smo ga feštali. Najprej je blo vse lepo in prav. Dokler ni moj fant odšel domov, js sem pa ostala v lokalu sama z njegovim frendom in ostalo druščino. Prihajam iz tako malega kraja, da se itak vsi med sabo poznamo. In kaj se je zgodilo?! Ta njegov frend, me začne osvajat. Res si nebi mislila. Najprej sem se odzvala s smehom, ker sem mislila da se heca. Ampak ko je začel lest v mene, me hotel objemat in nevem kaj še vse, sem se zavedala, da tip misli resno. In se ga nisem mogla znebit. Nato je navalil še eden, ki mojega fanta dobro pozna, pa še punco ima! V glavem kriza je bla, tako da sem prav stekla iz lokala proti domu. Ko sem se zjutraj zbudla in se spomnala, da me je osvajal njegov frend, me je skor kap. Poznata se od majhnega. Pa večkrat smo že skupaj feštali in se nikol ni kaj takega zgodilo. Itak če je bil fant skos ob meni. In zdej ko ga enkrat ni blo, je blo vse narobe.

Ok, nastradala sem pa spet js. Itak za ženske vedno govorijo, da smo k...., če se kaj takega zgodi. In js sem izpadla kot da sem kriva! Nihče pa nič ne bo rekel čez moškega. Itak pa vse napihnejo. Bog ve, kaj vse so si še dodatno zmislili. Še dobro, da imava s fantom takšen odnos, da si verjameva. Ker so ble že nekajkrat scene. Obrekujejo pa najbolj ženske, ki so ljubosumne. Ljubosumne so, da kadarkoli se pojavim, tipi planejo name. Pa kaj sem js kriva?! Na svoje moške naj raj mal popazijo, ne pa da se z obrekovanji spravijo na mene. Kaj nihče ni opazil, da sem ušla iz lokala, samo da je bil ljubi mir?!Nee, kaj takega pa nihče ne opazi.

Js sem pa tud neumna, ker si vse tako ženem k srcu in se obremenjujem, če me kdo obrekuje. Ampak ne, tega jim ne smem pokazat. Ponavadi ravno takrat dobijo še večje veselje.