Si želiš spremembe? Ne spreglej divinih mesečnih preobrazb! Zberi pogum in se prijavi!
 sreda, 29. april 2009Diva-mobil Tud jz sm ga vidla In sicer v Šiški pri Mercatorju na Celovški. Upam da dobim majčko? |
torek, 28. april 2009Moto GPNe bom komentirala dirke, k itak tle nobenga ne zanima najbrž... ampaakkk če se hoče kdo kregat kko so pelal dons se priporočam
ps. blog od moje prijateljice na fejsbukuxD |
torek, 28. april 2009DELAM KAR PAŠE MI? Ne bi ravn rekla, da je tko. Nastala je ogromna zmeda. V moji glavi. Ne upam si.Biti to kar SEM, kar HOČEM biti. Ja, to je pred mojimi starši. Še vedno je ta strah. Iz dneva v dan je večji. Glavo mi bo razneslo od skrbi, laži, razmišljanj o tem in onem. Samo padam. Kdaj se bom pobrala in stopila na svoje noge nimam pojma. Rada bi. Ne upam si! Ne upam! Tako močno si želim povedati resnico. Obupno si želim. Pa se neskončno bojim reakcije mojih. Vem, da dolgo ne bom več zdržala. Občutek imam, da se bom slej kot prej izdala sama in padla zelo globoko. Zakaj ne razumejo? Zakaj nočejo razumeti, da sem to kar sem in pika. Zakaj je to tako težko sprejeti? Zakaj se nočejo veseliti z mano, ker sem srečna, da sem v tej zvezi? Zakaj vedno gledajo le nase in na nikogar drugega? Zakaj me hočeta ustvariti po njuno? Deklico brez napak. Popolno hčerko. Tega ni. Tega ne bo, če ne bosta pustila, da grem svojo pot, kot paše meni. Rada bi se učila na svojih napakah. rada bi si ustvarila življenje po svojih pravilih, pa tega enostavno ne dopuščata. Ubijata me. Počasi in mučno. Zakaj more bit tok faking težko... Rada bi se zbudila zjutraj z nasmehom na obrazu, brez skrbi. Rada bi uživala, pa ne dovolita, saj po njunem življenje ni uživancija. Je boj za preživetje. Prepričana sem v to, da je življenje takšno kot si ga narediš. Dejansko je tako in čisto nič drugače. Zakaj moram jaz prenašati njune probleme? Zakaj moram jaz plačevati za napake, ki sta jih naredila sama? Zakaj mi enostavno ne pustita oditi in biti to kar sem? Verjamem da me imata rada, pa vseeno zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj?! |
torek, 28. april 2009Bad haircut... Gledam se v ogledalo in bi se najraje zjokala. Iz lepih dolgih las je iz mene naredila ptičje strašilo!!! In ja, neki mi je govorilo, naj se NE grem ostrižt.. Še enkrat, again! Se usedem k njej, ji povem kako bi rada, naj me prosim (rekla sem PROSIM) ne zastriže, naj samo malo..da ne bo tolko očitno. NE, one klepeta in me striže, umes jo opomnim naj malo manj. Reče jajaja, ni problema in striže in striže naprej. Pritisk mi je naraščal, skoraj da sem napol narejena ušla iz frizerskega salona..za POPIZDIT!! Pa še preden se je lotila sem ji rekla, da mam valovite lase, da mi lasje dobesedno "gor skočijo" ko si ji posušim. Ona pa seveda jajaja, mislim, da me sploh ni slišala.. In še višek usega, ko se z solzami v očeh gledam v ogledalu mi vrže gor enormno količino gela, da so lasje postali trdi in dodatne bedarije. Rezultat vsega je, da sem lažja za 28€ in imam ptičje strašilo na glavi, yea great!! |
torek, 28. april 2009Wanna-see Beyonce To je tako! Če znaš, potem znaš! In če je Murphy tvoj best friend, je Murphy pač tvoj best friend.
Nekje v ozadju mojega uma je bil koncert neeeekaj mesecev, od nakupa karte, planiran za petek, 24. aprila. In cel čas sem se pripravljala, da bom šla na koncert v petek, ne! Skenslala vse možne obveznosti ali zmenke ali karkoli pač... da bom pač šla v petek na koncert. Ali glej ga zlomka, niti nihče me ni popravil No, ko mi je bilo v petek ob ene 3h le razjasnjeno, da je koncert, glej ga zlomka, v nedeljo, sem preostanek dneva poležavala, pa še prav prileglo se je. Prijatelj, s katerim smo itak nameravali it skupaj, mi prijazno ponudi sedež v avtu tudi v nedeljo, če bom morda pa vseeno želela it prav v nedeljo na koncert
Ampak.. zakaj bi bilo potem vse vredu Komika! Štartamo zgodaj, ob 5h iz LJ, mimo Celja še po kolega in potem od Celja mimo Rogaške proti ZG. Ali .. glej ga zlomka.. Murphy na delu, again. En cilinder, karkoli že to je, je šel oz. ni več dobival elektrike. Torej.. avto kmalu ni bil zmožen več hitreje od 40/h. Nekako smo celo uspeli priti čez mejo, ampak takoj za tem naleteli na klanec.. in avto se je .. no. ustavil Vleka bi prišla.. kljub AMZSju in podobnim zavarovanjem čez 150€ samo za avto! Oderuhi! Ker smo pač v neki bogu izza nogu luknji. Da bi prišli nazaj, sem skorajda iz postelje vrgla svaka, da nas je prišel iskat (k sreči sta sestra in njen dragi ravno pretekli teden dobila nov avto in vanj gre lahko 7 ljudi Dva člana propadle odprave wanna see Beyonce sta si poklicala taksi in ob skoraj 9h le šla še tistih zadnjih 80km do Zagreba in uspela celo prodati vse karte
In k drugi sreči ni nihče težil oz. bil zatežen, ker se pač ni izteklo tako, kot bi se moglo. Nismo videli Beyonce, smo pa spoznavali naravo in družbo enega konca Slovenije, ki ga sicer verjetno ne bi videli
Če pa to ni nekaj! Kajne? Beyonce bo pa že še v LJ prišla. Mislim, bo mogla!!!!! Ker jo mormo pač videt, ne?
Zaključek zgodbe: če sem hotela v petek na koncert, bi bilo tudi treba iti v petek na koncert
p.s. upam, da ne bo kakšne podobne, sicer zanimive, dogodivščine tudi na avgustovskem koncertu Jacksona |
torek, 28. april 2009BOOTHYLICIOUS DAY WITH BEYONCÉ Vsakič, ko je na odru legenda, je to zame surealistično. Kot da sanjam… Najboljši je prvi moment, ko se zvezda pojavi na odru. Pričakovanje na vrhuncu… Beyoncé v meglici. Magično! Ko je odprla usta, je dvorana eksplodirala. Zgodila se je kemična reakcija med njo in nami. To je to! Love was in the air. Perfekten mezzo sopran glas, stas in nastop, da padeš dol. Scena z valovi je bila sanjska…. Beyoncé kot morska deklica v belem. Deviško, prvinsko, perfektno… Ave Maria v poročni obleki z ogromno krinolino me je spominjala na pajkovo mrežo in Josipo Lisac. Fantastična je bila kot robot. Asociacija Keanu. Mjamiiii! Letela je kot prava superwoman nad občinstvom. Pogumno! Single Ladies nastop je bil zabavno srčkan z imitatorji fanov in originalnim nastopom Beyoncé in njenih vrhunskih plesalk. Koreografija je seksi, zgleda enostavno, čeprav najbrž ni. Ganila me je s pesmijo Listen, ker ima segmente, ki zadanejo direkt v srce. Beyoncé preprosto moraš imeti rad. That is her destiny… |
torek, 28. april 2009Madžarske razglednice no.12: Madžari so kul! megafotr je napisal tale komentar na moj zadnji blog in seveda je treba dati repliko: 28.04.2009 ob 11:57 | megafotr - preberi bloge Madžari niso čudni. Zdaj sem tukaj že nekaj časa in moj splošni vtis je, da so Madžari predvsem zelo prijazni, ustrežljivi, vsi(tudi tete, ki prodajajo karte za metro in 80-letni dedki) govorijo vsaj en tuj jezik(angleško ali nemško, nekateri pa tudi rusko) in zdijo se mi zelo podobni Slovencem po mentaliteti. Pravijo, da so preveč pesimistični, so velikokrat zelo pokorni(posledice komunizma), ampak nasploh so take simpatične duše. Da o tem, da so Madžarke lepotice in Madžari neverjetni kavalirji, niti ne izgubljam besed. Mislim, da imamo vsi zelo napačne predstave o Madžarih in Madžarski. Čudno govorijo, ampak roko na srce, večini tudi Slovenci govorimo jako čudno. Madžarščina je pač res poseben jezik, ki se ga je baje težko naučiti in je edinstven. Ampak dokler vsi tako dobro znajo tuje jezike, se sploh nihče ne sekira kako govorijo Mejne peripetije sem preizkusila tudi sama, ampak so preteklost. Zdaj samo kupiš vinjeto na zadnji bencinski pred slovensko-madžarsko mejo in se pelješ po čudoviti(večinoma prazni) avtocesti vse do Budimpešte. Ni lepšega. Nihče te nič ne vpraša...je pa res, da so policaji, redarji, kontrolorji kart na prevoznih sredstvih itd. zelo zategnjeni...ampak to velja tudi za naše. Avto za poleti...še ni izbran...to je domena boljše polovice, jaz samo pojamram, če mi barva ni všeč...pa brez skrbi, ne bo Ferrari, ker mi kot avto sploh ni všeč pa še tako nizek je, da ga sploh ne bi mogla parkirati v našo garažo Madžare jemljejo resno, ko je to pač potrebno, nas pa še takrat ne. Kolikokrat se mi je že kdo smejal v faco ob omembi števila prebivalcev Slovenije. Nazadnje je bil to šef na firmi tukaj, ki je rekel:"2 million? That's less than Budapest? That's almost microstate"...pa še prav je mel...morda niti ni pomembno ali te jemljejo resno ali ne, važno, da ti dobro furaš Oddaje hidak-mostovi verjetno sploh ne razumemo. Ne vem ali jo razume madžarska manjšina, vendar je kakovostni nivo nacionalke tako ali tako na psu in ne moremo pričakovati presežkov. Nekatere oddaje so pač samo zato, ker kao morajo biti...ampak res težko ocenim, ker je ne gledam Bograč ni kul, če si vegi...in na Madžarskem ni lahko biti vegi, ker nimajo nikjer vegi zadev za dobit, v restavracijah pa je največkrat edina vegi jed, ki jo premorejo ocvrti sir Svetlomodre hlače na črto iz Lentija (hudomušno darilo prekmurskega sostanovalca) pa so lahko nepogrešljiv kos poletne mode za to sezono |
torek, 28. april 2009Poštimale ste mi vreme Očitno ste babe nehale na kup hodit, ker vremenska napoved za moj dopust sedaj kaže mnogo bolje. To pomeni, da bom moral s seboj nesti rolerje in vseh petnajst kil dodatne opreme (ščitniki, čelada, viteški oklep, komplet prve pomoči, respirator, defibrilator, adrenalin, morfij). |
torek, 28. april 2009Madžarske razglednice no.11: Učenje&kaos V četrtek imam edini izpit, ki ga moram opraviti...in je hkrati moj zadnji izpit pred diplomo. Gre za nemščino, vendar tukaj niso imeli poslovne različice, zato sem vzela predmet Fachsprache Internationale Studien in verjetno mi bo žal. Profesor je bil super, tudi predstavitev mi je uspelo speljati(kljub moji zelo polomljeni nemščini), celo esej o odnosih Madžarske in Slovenije je ratal, zdaj pa me čaka 16 tem za izpit. Od teh tem jih je deset v stilu odnosi Madžarske s sosedi, pomen Madžarske v svetu, Madžarska zunanja politika, zunanja politika Madžarske skozi zgodovino...verjetno veste kam pes taco moli. Seveda o teh zadevah nimam pojma in me, roko na srce, niti najmanj ne zanimajo, zato je moja motivacija za učenje...khm...neobstoječa. Hec je v tem, da nimam prav nobenega predznanja iz teh zadev. Nula! In potem so sošolci in profesor še skoraj umrli od smeha, ko sem jim povedala, da ima slovenska zdravniška organizacija enako ime kot njihova vladajoča stranka in mi pri člankih ni bilo nikoli jasno kaj se madžarski zdravniki toliko petljajo v politiko Sicer pa se precej dogaja...žal bolj na slovenski strani kot tukaj...prejšnji teden sem ostala brez avta, saj je moja draga srebrna strela odšla služit k drugemu lastniku. Niti poslovila se nisem, ampak žalovanje za plehom je bolj moška domena zato grem dalje...ker sva z boljšo polovico oba ostala brez avtov je zdaj malce logistična težava, ki jo bova rešila ta teden tako, da se spet vračava v Slovenijo, da registrirava avto, ki je pri nas doma "samo za gušt" in se vozi le poleti. Sicer pa se tukaj zadeve počasi zaključujejo. Semestra je konec že 12. maja in veliko tujih študentov se takrat poslavlja. Tudi midva imava v planu več časa dejansko preživeti v Budimpešti, saj še vedno nimava tistega občutka, da živiva tukaj, saj sva enostavno preveč doma. Maj bo sicer zelo pester mesec, saj se nam obeta nekaj obiskov in težko pričakovani party Sensation white...o vsem bom seveda poročala...zdaj pa nazaj k Madžarski in lepotam njene zunanje politike
|
ponedeljek, 27. april 2009Megafotr gre na dopust Vzorec se ponavlja. |
sobota, 25. april 2009NATEG TEDNA Največkrat me nategnejo v drogerijah s kozmetiko. Poznam nekaj for, ampak včasih kakšnemu triku tudi nasedem. Pridem v drogerijo in me prodajalka napade:«Joj, kakšne podočnjake imate!« Podočnjake imam zato, ker imam doma mačko, ki jo je treba posteč okoli 5 in 20 minut zjutraj.. Ponudi mi korektor za 35 evrov. Jaz verjamem, da je magičen in ga kupim. Ponudi mi tudi puder. Ker ga rabim, si ga privoščim. Pri kremi se je ustavilo, hvala bogu. Vse je itak ultra naravno, da fašem direkt alergijo. Zgledam spet kot bi bila čist v puberteti… |
sobota, 25. april 2009ZGODBA IZ KOPALNICE Skuham kavo na plinu. Spijem še malo zoca na koncu, ker sploh nimam občutka kje končat. Vedno pijem kavo iz avtomata. Ta je poceni in jo kaplja ven 15 minut. Čas zjutraj je dragocen, ker vstanem v zadnjo minuto. Sledi tuširancija. Odgrnem zaveso in sem z mislimi daleč stran, ko ugotovim, da je nekaj sumljivo mokro vse naokoli. Nič jasno! Od kod je zdaj, kar poplava?! Tepih že totalno namočen, ko mi kapne, da zaprem odtok iz bane. Odtok pod tepihom štrajka… Sledi brzinsko brisanje kopalnice. Brisače so čisto blizu. Ožemanje tepiha na balkonu je odličen šport. To vse danes za dobro jutro. |
petek, 24. april 2009Slovo Anni...
Spoznali sva se na forumu... Nakar sva ugotovili, da sva obiskovali isto solo.. tudi na videz sva se poznali. Skozi ure in ure komuniciranja preko msnja sva se zbližali. Spustila sem te bližje k sebi kot kogarkoli... POznaš moje temne plati, pa tudi svetle... Zaupala sem ti, verjela... Tudi ko si mi rekla da me imaš rada, sem bila sprva malce šokirana, ker nisem človek, ki bi tako hitro pokazal čustva in se navezal na človeka. Sčasoma sem ti začela verjeti. Bila si ob meni ko sem delala pizdarije, ko so me drugi prizadeli.. znala si prisluhnit. Ko sem bila najbolj prizadeta zaradi moje "Best frendice", ki je nategnila mojega bivšega in zraven še spletkarila, tako da sem ga skoraj izgubila... si bila ob meni. Si me poslušala in kako prepičljivo si delovala, ko si rekla, da ti česa takšnega ne bi bila nikoli zmozna... Pa se je izkazalo ravno nasprotno- no vsaj nateglna ga nisi, si pa očitno nasedla njegovim sladkim besedam in ti je prijala pozornost. Mogoče zato ker je "moj tip"? Iz same tekmovalnosti ali bog ve česa druzga?(glede na to da si trdila da se nikol ne bi nazgala z njem.. no ja ampak to je rekla tudi Helena.. očitno si imela že dovolj masla za ušesi, da ti je bilo tako malo mar za najin odnos - tvoj in moj seveda) Vem iz svoje strani da sem naredila kar nekaj grdih stvari svojemu "ljubljenemu", a za zadnjo stvar nisi vedela resnice... vedela si samo da se je nekaj zgodilo, kaj ... še danes ne veš.. ker je bil to še en sick test iz moje strani zate.. ker sem imela občutek (glede na to da te je stvar,kolikor te jaz poznam, mal preveč zanimala in slutila sem da nekaj ne stima) da tudi ti nisi iskrena. Vem da ni prav, četudi sem bila napol shizofrenična na vse frendice okol sebe. Pa si pokazala svoj obraz. Začela si z "nedolžnim" prcanjem mojega bivšega... s katerim si vedela da imava neraščiščene odnose, in čeprav nisva bila skupaj, sem še vedno živela pri njemu, si z njem delila nežnosti, še vedno sva sexala itd. pa si se mogla vmešat... Ob prošnji, da prosim nehaj s tem prcanjem ker me boli... (ker sama dobro veš da je šlo preko mej dobrega okusa, pogovori o sexu in neslane šale iz te strani, potem tvoje ruganje meni dobesedno v glavo.. kot da jaz berem njegovo pošto.. a si pomislila da mi on mogoče vase pove? verjetno nisi.. ker drugače ne bi kazala svojega otročjega obnašanja + če bi jst to teb naredila bi bil ogenj v strehi) .. ker je to stvar ki je nikoli nisem prebolela iz njegove strani, ker so bili to problemi od samega začetka in rane so bile še vedno odprte.. vse si vedela... ti pa si z "vso svojo ljubeznijo" do mene, rajši naredila isto kot prejšnja prijateljica. S spletkami si mu dala "vedet" da ga jst serjem z drugimi.. pa je resnica daleč od tega.. Le zakaj misliš da sem tako "skrivnostno" govorila oo dogodkih, češ da ne morem povedat ker kaj če kdo prisluškuje oz. sniffa po mojem compu. Pa kaj misliš da sem res tak shizo da verjamem v to, a ni blo očitno da je joke? Ti pa si nasedla.. Tko kot je nasedla Helga si tut ti.. in obe sta popušili.. konc koncev jaz sem še vedno tukaj, vidve pa sta bili zgolj lutki v njegovih rokah, in uspelo mu je z malce šarma izvlečt iz vaju vse kar ga je zanimalo... Danes sem tukaj ko ubistvu nisem več jezna nate, le žal mi je da se je moralo tako zaključit, žal da si tudi ti ena izmed tistih, ki ne znajo cenit prijateljstva.. Veš Anna... pri meni so frendi na prvem mestu.. šele potem pridejo partnerji.. In če je katera stvar ki je NIKOLI nisem naredila, je ta da NEVER EVER nisem zajebala prijateljice, pa sva bili lahko na smrt skregani.. vsaj na enem področju imam čisto vest a ne? Tudi jaz vem veliko o tebi.. pa mi na kraj pameti ne pade, da bi šla kopat takšne grobove... baje na koncu sam vanj padeš... Verjamem, da ti je mogoče celo malce žal.. vsaj glede na to da si mi poslala mail s pesmijo, ki naj bi te spominjala name (which btw i dont get it but whatever)... Na zalost je najin vlak odpeljal. Zase vem da sem storila veliko slabih stvari- vsaj kar se fanta tiče, tvoja naloga bi bila da mi vsaj v obraz poveš kaj dejansko misliš... reč mi v obraz: Bitch si, ne zaslužiš si ga... Nič ti ne bi zamerila ker vem da je resnica... ampak to kar si pa ti napletla je pa neodpustljivo.. in takšnih stvari se ne dela, če imaš nekoga iskreno rad... Sicer sem pa sama preveč naivna da sem celo verjela da ti je mar... verjetno sem bila zate še ena internetna kurba na katero lahko streseš vse svoje frustracije.. Škoda...jaz sem v tebi videla veliko več... kljub pizdarijam te imam še vedno rada. Mogoče nisem perfektna punca, vem pa da znam bit perfektna prijateljica, ki te bo ob bedarijah, ki jih počneš iskreno nabrcala v rit.. ne pa z nasmeškom na obrazu potrdila da si uboga zrtev... Če vse skupaj bereš.. Iskreno: so dnevi ko te pogrešam, in so dnevi ko se zavedam da nisi vredna niti enga trenutka mojega življenja... Nič ni narobe.. takšna pač si.. upam samo za vse tvoje frendice... da jim nikoli ne storiš istega kot meni ali pa da kdo stori to tebi... be happy in your little world... in srčno upam da se ti nikol ne vrne...
Za konec se samo sprašujem... kaj tako groznega sem ti storila, da je bilo potrebno vse to? |
četrtek, 23. april 2009Njegov prvi rendezvous
Že dolgo časa sva se menile, da se srečava. Preteklo je že skoraj osem mesecev, ko sva se prvič videle in delile tiste bolečine, tisto sobo, tiste solze sreče, tisto nepopisno veselje…Moj fantek, njena punčka – rojena na isti dan…oba tako mickena, oba tako neubogljena, oba tako odvisna… Danes sta se videla, se gledala, se smejala, čebljala, se igrala. Danes sta se prvič prijela za drobcene rokice. Morda ni bilo zadnjič…. |
četrtek, 23. april 2009rainy day melanholija No, pa je po aprilski vročini prišlo aprilsko deževje. Ne, ne, ne bom klicala hudiča-prišel je deževen dan. Ednina. Ampak nisem mislila, da me bo dobil v pest.Oziroma v melanholijo. Spet sem enkrat na razpotju, kaj naj delam v dnevu, ko se zdi, da ni nič za delat. Knjige sem prebrala, za učit se nimam kaj, na televiziji ni nič pametnega, poleg tega je pa že pred skoraj 1 mesecem odpovedal procesor na domačem računalniku in se zdaj občasno celo dokopljem do skoraj neobstoječe brezžične povezave, ki jo mam na laptopu. Tako da odpade tudi msn, vsako downloadanje filmčkov pa sploh-povezava je grozno počasna, poleg tega traja največ 40 min naenkrat, tako da, ja...nič. Hotela sem že na sprehod s psom, bila sem že opravljena v svoj stari dežni plašček.Stopim na prag in ravno v tistem trenutku se ulije kot na sodni dan. In sem presodila, da moj plašček, ki je še iz Celega sveta(vse po 199 sit al kako...) ne bo prenesel povodnje. Pa tudi ps je kar velik in ob misli na sušeje psa in brisanje blatnih stopinj mi ni več tako dišalo v dež...Kaj bi še lahko? Izpita še vedno nimam, tako da city odpade. Frendi so še na faksu, tako da tudi to ne bo šlo. Sem že skoraj potožila mami, da me dolgčas in brezdelje ubijata, a sem se nato spomnila, da mi tudi raznorazna mamina opravila niti slučajno ne bodo polepšale dneva. Ker ona ima na zalogi zmerja kakšno čiščenje-ne hvala, mati. Poleg tega pa res nisem tip za kakršnokoli ročno ustvarjanje. Kaj pa vi počnete v dneh, ko nimate na razpolago nobenih običajnih dejavnosti, le obilo prostega časa? |
sreda, 22. april 2009True Frendship? Prijatelj da ali ne? fant in punca prijatelja..dolgo dolgo časa in počneta vse skupaj razen sexa itd.. gre ena klapa pit skupaj z njo in njim nato ona prespi pri njemu k je malo preveč spila in si ne upa domov zarad zaj****** staršev.Brez pomislekov prespi v njegovi postelji skupaj z njim, med njima se seveda nič ne zgodi. K sta oba preveč vsipana in takoj zaspita.Drugo jutro se ona zbudi in spozna ostalo njegovo familijo (omg le kaj si mislijo). njegova sestra spi v isti sobi kot on in ve da se ni nič zgodilo. Tisti dan ne gresta niti v šolo, proti večeru se ona odpravi domov kljub strahu pred starši.Naslednjih nekaj dni se razve, da je prespala pri njemu in se začnejo govorice, da sta ziher kaj mela itd...nič ne moreš proti temu glauno da sama pri sebi ve kaj je res in kaj ne.toliko časa samo prijatelja in nič več. ni blo iskrice preprosto nista čutla nič drug do drugega.Čez nekaj mesecev se že slišita bol poredko, nato pa šok..ko mu en večer piše sms pa jo zabije..seveda je odpisal samo nič kaj lepega.."zdaj mam punco in mi ne pusti da bi se družo s tabo kr nisi dobra družba zame in slabo vplivaš na mene". ok totalniiii šoooook! kolko ga pozna ve, da kaj takega nebi nikol sam napisal zato je prepričana, da je ta sms napisala njegova punca ampak nima dokazov. sama pri sebi si misli dobro pa naj bo tako. ampak še vedno ne razume kako je lahko kaj takega sploh napisal (če je on to sploh napisal). ne odpiše mu nič nazaj in sama pri sebi trpi dolgo časa. nato pa izve od njegovega kolega, da je njegova punca noseča..Niti čestitat mu ne more. je pa še vedno prepričana da tistega krutega smsa ni napisal on ampak njegova kao punca iz ljubosumnosti, češ nobena mi ga nebo prevzela.Očitno ji ni jasno, da sta fant in punca le lahko samo prijatelja! Morda pa bi mu mogla kdaj pozneje še pisat in ga vprašat, če je tisto res napisal on? ampak kaj če bi se zopet javla njegova punca....? Ali pa je tisto punco res meu tak rad, da je nezavedno postal totalna copata in ji samo kimal pri vsem kar mu je rekla? |
sreda, 22. april 2009zaljubljenost ali obsedenost!? Poznala sem osebo oz. bili sva sošolki iz osnovke, ki je bila po moji logiki obsedena z nekim fantom, ki je ni niti pogledal. No nekega lepega poletnega dne po šoli smo šle jas in še nekaj kolegic vključno z obsedenko na kavo v bližnjo kavarno. In začelo se je...Najprej ga je le gledala in opazovala njegove kretnje in mimiko na obrazu do potankosti, nato se je odločila da mora seveda na wc samo da bi lahko šla mimo njega.Kar naenkrat nekaj dni po tistem srečanju v kavarni pa je postala obsedena z njim.Kadarkoli nas je videla je rekla če gremo z njo poiskat tistega fanta v katerega je bila tako noro "zaljubljena". Za njim je hodila po gostilnah kajti od njegovih znancev je izvedela kam hodi ven kje se največkrat zadržuje s kom se druži itd...Neko jutro v šoli smo se spet srečale pred poukom in mi je začela razlagat kako je šla do njegovega avta, ki ga je imel parkiranega pred neko gostilno in začela božat njegov avto. Halooo? Nato je s tisto roko katero je božala avto božala sama sebe po obrazu (si predstavljam kako prašen obraz je imela), češ da je občutla NJEGA oz. tisto kar pripada njemu (avto...). Sošolka mi je prav tako povedala da ji je v obraz rekel da ga ne zanima in naj raje pogleda kako se obnaša ter kako izgleda, in da je nebi imel za punco za nič na svetu. A ona je še kar naprej vztrajala in ga dobesedno zasledovala.Zvonila mu je na vratih (ker je stanoval v bloku nasproti šole) nato pa zbežala. No torej nikoli ga ni dobila v roke ampak če bi bla pametnejša bi ji pa mogoče res uspelo. Če se nebi na primer tako noro obnašala...Ne razumem človeka, da se hoče vsilit nekomu, če te ne mara te pač ne mara. Govorim za sebe: nikoli ne bi naredla česa takšnega- vsiljevala nekomu. Če ga zanimaš bo že sam prišel do tebe pa čeprav čez dalj časa....Kaj je to bilo zaljubljenost ali le obsedenost?
|
nedelja, 19. april 2009These fuckin' feelings for you.. Spoznala sem te pred 4 leti, na srednji šoli. Bil si paralelka mojemu sosedu.. Ko sem večkrat stopila do njega, da bi se kaj pogovorila, si me gledal, se mi smejal, me vedno pozdravil. Ko si enkrat videl, da sem slučajno šla po stopnicah s sošolkami navzgor, si šel za mano. Obrnila sem se, ti pa se mi na veliko nasmehnil.. Od tistega trenutka sem se vate totalno zaljubila. Svet se je vrtel samo okrog tebe. Ko sva enkrat le oba izbrala pogum, sva se pogovarjala.. Izmenjala si številki in msnja. Pogovarjala in chatala sva vedno, ko sva le lahko, pa ko nama je dopuščal čas. A nikoli se nisva tako pogovarjala, ko sva se vidla. Večkrat sva se zmenila, da se dobiva na samem, a se nikoli to ni zgodilo. Zakaj le.. A zgodilo se je enkrat v lokalu, kjer si delal. Bila sem z dvema kolegicama, nakar si prišel sedet k naši mizi. Občudovala sem te, tvoje oči, lase, zame si bil popoln.. Nisi imel tistega videza, ki ga imam pri moških zelo rada, a vseeno si mi bil nenormalno dober. Ko si me pri mizi, kjer smo sedeli dvakrat poljubil, mi je zastal dih. Tvoja dva poljuba sta bila nekaj najbolj sladkega, kaj sem kdajkoli preizkusila. Po tej noči, se mi nikoli več nisi oglasil. Pisala sem ti, te klicala, a nikoli več ni bilo odgovora. V šoli te več sploh nisem vidla, začel si izostajati od pouka. Začela sem se spraševati, kaj je s tabo narobe, ko sem te le enkrat ujela na msnju. Do mene si se vedel povsem drugače, kot običajno. Začela sem se spraševati zakaj, trpela sem, jokala sem.. Ker sem imela do tebe tako zelo močna čustva. Spoznala sem tvojega kolega, ki mi je povedal, da si še vedno navezan na bivšo. Podrl se mi je svet. A je bil to razlog, zakaj ni bilo več tako, kot je bilo? Nikoli nisem vedla, a imela sem upanje, da bova skupaj, srečna.. Da bova eno. Ko sem spet prišla v lokal kjer si delal, sem te videla za mizo. Sedel si s kolegi. Nisem hotela pristopiti, ampak ti me niti pogledati nisi hotel. Ko si se odpravljal na wc, sem te zagrabila za roko te ustavila in ti rekla, če se lahko zmeniva, da bom vedela, kaj ti pomenim, in na čem sem. In si mi odvrnil, da trenutno nimaš časa. In zatem nikoli več nisi imel časa. Prebolevala te sem, kot da bi bila že nekaj let skupaj, vedno, ko sem šla spat, sem se jokala.. In vedno zraven poslušala pesem od Vesne Pisarović - Da Znaš.. Da znaš, da znaš kako pogled me tvoj još boli,
Čez čas sem imela že druge fante, in tudi enoletno zvezo. In sem te pozabila. Nikoli nisem več mislila nate, videla sem te zelo malokrat. Nikoli mi nisi prišel na pamet.. A zadnje čase, te spet dosti videvam.. Videvam te v lokalu kjer delaš, ker jaz in moja družba zelo radi tja zahajamo.. Vedno se pozdraviva. Vedno se pogledava, se zasmejeva en drugemu.. In spet mi vzbujaš tisti občutek, ki sem ga imela pred 4 leti. Čeprav ta občutek potem vedno izgine.. Ampak vseeno si še te želim. Za eno noč. Zveze pa s tabo nikoli ne bi imela.. Pred 4 leti že. Zdaj pa več ne.. Zaslužim si boljšega kot si ti.. |
nedelja, 19. april 2009that's why i love you baby tri leta pa pou... tri leta pa pou sva ze skupi. niso verjel, ne, da se mava tolk zelo rada... probal so naju dat narazn, mela sva krize, kreganja... pa sva se vedno skupi ves zakaj te mam tolk rada? kr si mi vsec tko na ven kot na not... obozujm tvoje cokoladne oci, ta tvoj spicast nosk, tvoja popolna usta... tvoje dolge mocne roke, k mi skor rebra polomjo kadar me mocno stisnes.. tvoje npihnene joske na katere dam glavo pa poslusam tvoj utrip.. une tvoje kocine med joskam, ktere ti vedn cukam.. tvoj trebuh k ga skos gnjavm.. just perfect for me baby <3 usec si mi, ker si dobra oseba, ne maras lazi in mi ne lazes, posten si in iskren, znas bit clumsy pa zelo si natacn, kar mi gre ucasih na zivce (po drugi strani mi je pa sweet) pa sprejemas me tako, kakrsna sem. Srcek si, lahko te razjezim, spravim v jok, pa tut razveselim. Vsec mi je, ko me probas spravt v dobro voljo kadar sm zalostna, kadar jokam meces vn svoje fore da se jokam in smejem obenem in se mi zacnes smejat in sm pol uzaljena.. obriss mi souze pa me stisnes k sebi, me pocrklas in polupckas kot enga otrocka.. mas posebno mesto v mojmu srcku. Nevem kaj bi brez tebe, najvec casa brez tebe sem zdrzala tri dni, pol se mi je utrgal. rabm te ob sebi. Vsak dan te hocem videt, pogresam te, vsak dan te pogresam, ze ko se poslavljava, te zacnem pogresat. ni mi dost ce te mam celo popoldne ob seb, ne ni mi, hocem te non stop. usec mi je ko mi recs da sm ti usec. da sm ti lepa. da ti mam lepe ucke. da so kiviji. da sem ti dobra. da me mas rad. da sm ti lustna. da sm tvoj sladkorcek. da me hoces ob sebi. lepo mi je ko me objames okrog pasu. ko reces da sem najboljsa.
... and that's why i love you baby <3 |
nedelja, 19. april 2009With or without you...
Včasih te noro pogrešam, spet drugič vem, da za naju ni več skupnih poti.. spet tretjič se zlomim... ko vidim koliko ti pomeni preživljanje časa z njo... Sprašujem se zakaj ti jaz nisem pomenila toliko..zakaj sem bila vedno na zadnjem mestu? zakaj sem morala imet izgovor da vstopim v tvoj svet? Zakaj sem te morala krast po koških? sedaj pa ne morem ukrast niti drobtinice... praviš da me imaš rad.. da me ne boš nikoli spustil iz rok.. da ne razumem... da si te lastim... Pa se zavedaš koliko požrtvovalnosti je potrebno da sem tukaj s tabo, ob tebi, te imam še vedno rada, si želim tvoje druzbe.. kljub temu da vem da midva ne obstajava več in da te moram spustiti, da si z njo? Vsakič ko zapustim flet, ko ti dam prostor, da si z njo.. veš kako to boli? da moram sprejeti dejstvo da jaz nisem love of your life? Da je na mojem mestu druga? Da drugi šepetaš na uho kako jo imaš rad, kako jo pogrešaš, se z njo cartaš... Da vem da zame ni več prostora pri tebi? vsaj kar se tiče čustvene plati... tako te imam rada da rajši sprejmem vse to, da te imam vsaj trenutke ob sebi, pa čeprav v sebi razpadem vsakič ko greš... pa naj mi še kdo reče da to ni ljubezen... Vsakič ko greš od doma, vsakič ko te slišim kako se pogovarjaš po telefonu z njo na način kot si se pogovarjal z mano... si želim da bi bila na njenem mestu jaz... ne morem dojet.. ne morem verjet da si za sosedenjm vogalom našel tisto pravo... boli ko vidim da to nisem nikoli bila jaz.. boli ker se nikoli nisi obnašal do mene tako kot se do nje... Praviš da bi rad gradil odnos z menoj.. V čem je smisel, ko pa nau ni več? V čemu je smisel da v tem trenutku delaš stvari, za katere sem te 4 leta moledovala? V čemu je fora da sedaj lahko dobim vse to ko si z njo, prej pa ne? Ali sploh še kdaj pomisliš name z očmi, s katerimi si me gledal na začetku? Ali je možno da si me v enem mescu popolnoma spustil iz svojega srčka? Želim si obrnit čas nazaj... česa vsega ne bi storila... in kaj vse bi popravila...
Sedaj sem tukaj.. ko sem pohodila sebe in svoja čustva.. zato da sem lahko ob tebi.. pa čeprav kot prijateljica.. no ti praviš da sem kot sestrica... včasih si želim dotikov, poljubov, varnega objema..spet drugič ne prenesem tvojega dotika, ker vem da se bom zlomila.. Po eni strani te sovrazim, po drugi strani pa vem da je to samo zato, ker te ljubim.. ker nisem tako odrasla da bi bila lahko zares iskreno srečna zate... da bi lahko razmišljala kot razmišljaš ti... če je zate na svetu oseba, verjetno tudi mene čaka kje prava... ne gre.. vsak zaenkrat še ne...
ne boš me videl jokati.. ker ne jočem več, ne boš me videl kako se zlomim, ker hočem da misliš da sem srečna.. da lahko tudi ti brez slabe vesti "letiš" z njo... nočem ti vzbujati krivde in slabih občutkov... želim da si srečen.. čeprav v tem trenutku tega še ne čutim iskreno, vem pa da nekoč bom... Verjameš v mojo srečo.. ker ne kažem bolečine.. naj tako tudi ostane.
|
nedelja, 19. april 2009Ne morem brez nje... ;(;( Napisal bom nekaj o ženski oz. partnerki, ki mi pomeni največ na svetu, za katero sem pripravljen narediti vse in katera me edina lahko naredi srečnega, kot sem si vedno želel... To je oseba, ki me navdaja z energijo. Moram priznati, da v življenju nisem imel priložnosti spoznati boljše, bolj odprte, prijazne in pametnejše ženske. Oseba, ki nikoli ni hotela nikomur nič slabega, vedno je rada pomagala in kamor koli je prišla so jo vedno takoj vsi vzljubili. To je oseba, ki ti da voljo do življenja in, ko njo spoznaš si lahko še vedno rečeš, da pa še obstajajo neki normalni ljudje na tem svetu. Vedno je rada pomagala, bila pozorna. Je zelo komunikativa, simpatična in bila vedno polna življenja. Skratka, oseba kakršno lahko v današnjem svetu iščeš kot iglo v senu. Redkost in unikat! Lahko bi pisal same superlative o njej in mislim, da nikoli ne bi mogel zajeti vse kar jo dela tako kot sama je - najboljša! A kaj ko ljudje kdaj sploh nič ne razmišljamo. Vedno delamo napake in potem objokujemo to kar smo nekdaj imeli in zdaj nimamo več. To je oseba, za katero jočem vsaki dan že 4 mesce skupaj... Pravijo, da morajo biti moški trdni, ne smejo se pustiti zlomiti...ampak to je drugače. Ko se ti neka oseba tako zasidra v srce, na katero se spomniš čisto vsako sekundo, potem eni solzi sledi druga in tako ni nikoli konca... Še kako trden moški, v kolikor nima srca iz kamna, bi se slej kot prej zlomil. Ko se zmešata sreča in nesreča, žalost in veselje, volja in obup...potem je to najtežji del...to je stanje čiste odtujenosti, potrtosti in vsega slabega. Bila sva res srečen in idealen par. V bistvu sva bila idealna drug za drugega. Nikoli se nisva kregala, nikoli nisva žalila ali podcenjevala drug drugega. Skupaj sva preživela trenutke, ure, dneve, tedne, ki so bili vsi nepozabni! Trudila sva se maksimalno, da je zadeva tekla tako kot je treba. Veliko sva dala drug za drugega, si pomagala, si stala ob strani...v bistvu sva bila neločljiva. Tudi okolica naju je sprejemala tako, prav tako družini z obeh strani. A kot sem rekel, ljudje delamo napake, katerih se kasneje sramujemo in maksimalno obžalujemo. Take ljubezni ne bi smel nikoli izneverit! Nikoli si ne bi smel dopustiti kaj tako gnusnega in sramotnega kot sem si to. Nikoli! Noben človek na tem svetu nima pravice drugega tako prizadeti, ponižati in mu vzeti voljo do življenja, kot sem jaz naredi ljubezni mojega življenja. Tako, kot morajo morilci, posiljevalci, roparji in vsi ostali gnusneši v zapor na prestajanje kazni za dejanja, ki jih nikoli ne bi smeli storiti...potem si tudi taki ljudje zaslužijo svojo kazen! Razlika je le v tem, da gre ropar v zapor za leto dni in ko pride ven je svojo kazen prestal. Jaz pa če ostanem brez za mene najbolj pomembne osebena tem svetu, bom svojo kazen prestajal do konca življenja. Kar pa je najhuje - ko te znotraj boli, te najbolj boli... Ljubica, v upanju, da boš to kdaj prebrala, te samo prosim, da mi ne vzameš tebe, ker ti si edino kar še imam...edino za kar mislim, da se splača truditi... ti boš za večno res ljubezen mojega življenja...tako kot sem ti vedno govoril. Še vedno upam, da te res nisem prepozno začel spoštovat in cenit....upanje pri meni umira zadnje! Ljubica, res mi je žal za vse hudega kar sem ti naredil. Da sem te tak prizadel in uničil kot sem te! Nikoli si ne bom tega oprostil!! Nikoli!! Nisi si tega zaslužila niti malo! Prosim razmisli vsaj še enkrat o vsem tem kar sem napisal. Če tebe nimam, je z mano konec!! Vse me veže in spomni na tebe! Ti mi pomeniš vse!!! Prosim, prosim....vem da boli....verjemi da mene tudi!! Prstan bi ti rad nataknil na tvoj lepi prstek...to bi bil najsrečnejši človek na tem svetu!!! Do takrat pa....se vračam v svoj zaprti svet žalosti, solz in trpljenja...in tak bo vse dokler tebe ne dobim nazaj! Upam, da mi to uspe! To je moj edini cilj! LJUBIM TE M.!!!! ;(;(;(;(;( Za večno samo tvoj A.! ;(;(;(;( |
nedelja, 19. april 2009love to sleep In spet se počasi odpravljam spat. Veselje dneva!
Sicer nikoli nisem imela pretiranih težav z ustajanjem, ampak če mi pa ni nujno, se zavleče pozno v dopoldan oz včasih celo v zgodnje popoldne.
Te dni, ko mnoge od nas muči še spomladanska utrujenost, mi je še posebej v veselje, če pričakam dan, ko mi ni treba ustat, ko se nikamor ne mudi in ko si lahko privoščim in nadoknadim svoj lepotni spanec za ves teden nazaj Sicer pa je zadnje čase takih dni precej malo. Že jutri, ko bi tako rabla, po tem napornem tednu, bom mogla (upam da bom res!) ustat, ker me čaka učenje.
Ste tudi ve take zaspanke? |
sobota, 18. april 20092krat vidla divin avto:) V torek 14.4. okoli 20.20h in četrtek 16.4. prav tako okoli 20.20h sem vidla diva avto parkiranga pred Mercatorjem v Šiški na križišču Celovške pekarne, LPPja in Mercatorja. Slikala sem z mobitelom, tk de je slikca bolj tako tako. Me zanima, če dobim majčko |
petek, 17. april 2009DVOM Ne gre nama več. Vse je obtičalo na točki, ko se nikamor nič ne premakne. To me ubija. Ne vem, kdaj sva se nazadnje skupaj smejali, kdaj se nisva skregali za vsako malenkost. Ne vem tudi, kdaj si me nazadnje objela in mi rekla, da me ljubiš. Pogrešam tvoje dotike in tvoje poljube. Noro jih pogrešam. Ne znam ti tega opisati z besedami... Kako čutim? Otopela sem. Niti jokati ne morem, čeprav zelo boli. Zanima me, kam naju bo to pripeljalo? Kaj bo z nama? Že nekaj časa se sprašujem, kako dolgo bova še zdržali. Trudim se, vem da se tudi ti. Vendar imam občutek, da potrebuješ nekaj novega. Da si želiš spremembe. Ampak spremembe brez mene. Nočem te pustiti. Nočem te izgubiti. Nočem ostati brez tebe. Po drugi strani pa... Med nama je le še prepir. Od vsega skupaj, bi najbolj rada razumela, kaj se dogaja v tvoji glavi. Ne bom rekla, da sem popolna, ker vem, da nisem. Kljub vsemu, pa tako slaba oseba tudi nisem. Ja naredila sem veliko napak, na nekaterih sem se naučila, na nekaterih spet ne. Danes sem slišala, da se velikokrat pustila na cedilu prijatelje, zaradi tebe. Šele danes sem to doumela, ko sem to slišala. Rada bi ustregla vsem. Dobro veš, saj me poznaš. A sem namesto tega vso energijo raje usmerila vate. Mogoče je bila to napaka, ki naju je pripeljala na točko kjer sva obtičali. Moram reči, da trenutno ne vem ali nadaljevati zvezo. Ampak se tako bojim. Nikoli več se ne bom zbujala ob tebi, nikoli več te ne bom mogla objeti, nikoli več poljubiti... Nikoli... Nevem, kako bi prenesla dejstvo, da sva šli vsaka svojo pot. Zlomila bi se.
Če me vprašaš, kaj hočem od tebe? Nevem. Ljubim te. To je vse kar vem. Ne vem pa tega, kako nadaljevati. * |
četrtek, 16. april 2009Ribja neodločnost Ribja neodločnost ni nekaj kar prodajajo v ribarnici in smrdi, ampak je nekaj, kar je rojenim med 19. februarjem in 20. marcem položeno v zibelko. Je nadvse nadležna lastnost, ki stane kar nekaj živcev. Riba namreč nikoli ne ve ali bi ali ne bi, in ko se končno odloči, da bi (ali ne bi), še vedno ni čisto prepričana, če to res bi in temu v večini primerov sledi obžalovanje ali slaba vest. Neodločnost se lahko pojavlja pri najbolj vsakdanjih opravilih, kot so izbira nogavic (koga briga, če grejo k spodnjim gatam?) ali nakupovanje. Ja, nakupovanja so lahko res nadležna… Na primer, ribica se razgleduje po res lepi trgovini in zagleda res lepe čevlje. To je dovolj. Se je že začelo… Če morda niste opazili, v astrološkem znaku ribi plavata vsaka v svojo smer in to nikakor ni naključje. Prva ribica bi čevlje takoj imela, jih že probava in ohh….kako so leeeepi. Druga ribica pravi, da so čevlji absolutno predragi in njen račun je v rdečih številkah. Prva ribica se prepričuje, da so kljub vrtoglavo visoki peti neverjetno udobni in naredijo ponavadi šunkasto nogo vitkejšo. Druga ribica potrdi ugotovitev o nevarno visoki peti in navrže, da jih prva ribica kljub navidezni udobnosti vsekakor ne bo nosila celo poletje, ker ji bodo drugače odpadle tace. Prva ribica pravi, da jih vsekakor bo nosila vse poletne večere. Druga ribica zdaj že jezno pripomni, da so čevlji iz satena pudrasto roza barve in se bodo, če že nič drugega, vsaj pošteno umazali ob čemer se bo ribici trgalo srce. Ribica na dveh nogah z veliko zmešnjavo v glavi zapusti trgovino in ne more nehati misliti na čevlje. Sem in tja jih pride pogledat in malo pobožat, ter se trudi v kakšni drugi trgovini poiskati cenejše čevlje z nižjo peto in iz manj občutljivega materiala. Seveda ne gre in spet se znajdemo pred polico s pudrasto roza čeveljci iz satena. Riba jih spet tlači na svoja plavutkasta stopala. Prva ribica ji prišepne, da se ji tokrat zdijo še celo malo bolj udobni kot zadnjič, in če bo vsak dan pridno vadila, jih bo čez nekaj dni lahko že obula za ven. Če seveda ne bo deževalo. Druga ribica jezno plahuta s plavutkam in skuša spametovati prvo ribico, ampak je pač tako, da ima prva ribica med plavutkam bančno kartico, ki jo že moli geju na blagajni, ki ji vneto razlaga, kako se čisti saten. Zdaj ima riba na dveh nogah, torej jaz, nove čevlje, malce slabe vesti in nekoliko boleče noge.
|
sreda, 15. april 2009Madžarske razglednice no.10: Poletje v Budimpešti. ...in Velika noč v Sloveniji(sovražim to, da morajo biti naslovi blogov na Divi tako kratki!!!!)
Budimpešta je s prvimi sončnimi žarki in poletnimi temperaturami dobila povsem nov obraz. Še veliko lepši od prejšnjega! Stara gospa je dobila prijazen, topel nasmeh in radodarno seje dobro voljo po ulicah, trgih, parkih, kavarnicah, bregovih Donave. Postala je poosebljeno pozitivno poletje. Ko odprem oči, me vleče ven iz najinega sladkega, majhnega stanovanja. Vleče me na Vaci utco, med množice turistov, ob Donavo med krasne razglede na impozantne zgradbe ali na Margaretin otok(Margit Sziged) igrat badminton...samo, da nisem med 4 stenami. Samo, da nisem doma. Žal je tako, da je v tem času kot zakleto največ dela za faks. To delo je čakalo že dovolj dolgo in se ga je treba lotiti tako, da bo vse ostalo moralo za nekaj časa iti v drugi plan. Za velikonočne praznike sva bila doma-torej v Sloveniji. In tudi doma je krasno! Veliko časa sem preživela z mojo krasno družino, saj smo skupaj sestavljali nov baldahin in sedežno garnituro na vrtu. Začetki so bili prav v stilu risanke A je to, saj nam je oče po pol ure resnega dela po pomoti v smeti vrgel načrt. Seveda smo se malce spričkali zaradi tega, ker si je trdil, da on načrta sploh ni imel v roki. Na srečo smo vse uredili in po 3 urah sestavljanja, mozganja ob raztrganem načrtu, ki smo ga sestavili kot puzzle, privijanja, zabijanja in še česa, smo sedeli pod prekrasnim baldahinom, na novi sedežni garnituri, pili pivo/vodo in se smejali lastnim neumnostim na začetku. V slogi-družinski-je moč. Dva dni sem odšla tudi na Bistriški Vintgar, ki je eno izmed mojih najljubših pribežališč v okolici mojega doma. Lahen sprehod po soteski potoka Bistrice, v družbi družine in seveda tudi njenega pasjega dela, je pravi balzam za dušo. Najlepši del pa je vedno pitje vode naravnost iz potoka na cilju. Vedno se počutim počaščeno, da imam tako blizu doma tak kraj in upam, da ga bomo uspeli ohraniti takšnega kot je. Seveda pa imajo prazniki tudi bolj temno plat, ki se je tokrat kazala v smislu popolne odpovedi želodca in črevesja v nedeljo zvečer. V noči na ponedeljek sem imela predvsem "gosto letanje in redko sra*je" v kombinaciji z "rigoletom v lavabo", če se izrazim po naše. Nimam pojma kaj je izzvalo tako reakcijo, prav gotovo pa to ni bil "Velikonočni žegn", ker ne jem prav ničesar iz tiste košarice(ker sem vegi, odpade šunka, jajc ne maram preveč, hrena pa sploh ne). Baje, da sem staknila nek virus, ki me je izmučil do te mere, da sem izgubila 2 kg v dveh dneh, uspela v želodcu v teh dveh dneh obdržati vsega skupaj 2 krožnika juhe prežganke in bila sem primorana prestaviti odhod v Budimpešto, ki se je po sili razmer zgodil šele včeraj. Uspelo mi je tudi pritovoriti vso poletno garderobo, kar je dosežek posebne vrste Zdaj sem ok...in poletje se lahko začne! |
sreda, 15. april 2009GrozaGroza me obide vsakič, ko slišim za kakšno hudo prometno nesrečo, v kateri so smrtne žrtve.
V Celju so uro nazaj umrle tri mlade osebe. Upam, da jih ne poznam. Mama me ''sili'' da greve v shopping, v petek gremo na križarjenje in treba je nakupit oblačila. Meni pa ni za nič, kar obstala bi in razmišljala ter žalovala. Pa čeprav to ne vodi nikamor. Ampak kako naj izbiram čevlje, medtem ko na cesti zunaj usihajo življenja in bo morda naslednji moj fant, moji starši, moji prijatelji, moji sorodniki ? p.s. precej prepričana sem, da ne bom nikoli v življenju zbrala dovolj poguma, da grem delat vozniški izpit. Najbrž bom prej naredila doktorat. |
sreda, 15. april 2009učenje Pa smo spet tle... :-/ Spet se psihično pripravljam na učenje, sem zato vsa tečna in iščem tiste 1001 izgovore, zakaj še ne morem začet
Sam ni kej. Prej, ko se spravim, prej bo mimo in več je možnosti, da bo šlo bolje. Ma sej pravzaprav, ko enkrat začneš, ni več tok težko, problem mi je spravt se k stvari. Vsakokrat znova.
Vse moje sotrpinke, sočustvujem z vami in vam želim veliko sreče na testih in pri izpitih! |
torek, 14. april 2009... Zakaj mu vedno znova...... Zakaj mu vedno znova nasedem????? To sem se vprašala že 1000 krat, pa vedno ko sama sebe prepričujem, da bom ostala ledena, da zame ne bo obstajal, vedno me spelje na led.... Seveda jaz tepka, ker sem verjela in ga imela za "boga" ampak se je predvidevam, le igral z menoj. Kako ga lahko kar najhitreje pozabim? Ne morem, če pa ga vsak dan vidim. Med tednom, seveda služba in mejla, z menoj, "pa še z ostalimi" pač ko pridem na vrsto, potem mi celo privošči klic. Vse skupaj pa se neha ko pride petek popoldne, od nega ne duha ne sluha. seveda takrat nima časa zame, niti enega sms-sa ni mogoče napisati. Najboljše pa je kar se je izgovoril: da ne more napisat sms-sa ker si mora nadet očala, ker ne vidi Hočem ga pozabiti, hočem živeti.... brez njega.!!!!!!
|
torek, 14. april 2009dvomi Pa ravno ko gredo stvari že tako fino... Zakaj dvomi zdaj??? Zakaj?!
Pa vendar so. In na žalost utemeljeni.
Resnično upam, da se bo še našla skupna pot za naju, vendar moraš razumeti, da moram najprej poskrebi zase! Ker drug nihče ne bo... |
sobota, 11. april 2009Pirhajada Ne jem pirhov! Mrzli so in smrdljivi. Zato, ne mi nosit jajc. Razen, če so milkina. |
sobota, 11. april 200934 od 45 34 točk od 45 in to po samo mesecu in pol!!! Ha, pa sem končno dokazala vsem, ki so kljub vsemu dvomili vame, da sem zmožna vraga in pol, če se le odločim. Me prav zanima kaj bi zategnjenci na filo faxu imeli za povedat. In svet je spet lepši |
sobota, 11. april 2009tipi! Že starši so me svarili pred "porednimi" fanti, pa vendar so bili ponavadi ravno oni tisti, ki so me zanimali
Prvega "fanta" sem imela v 7.razredu OŠ. Končalo se je, ker sem zvedela, da je druge spraševal, če bi hodile z njim. Par let starejša prijateljica je imela še bolj bolečo izkušnjo, ko je podlegla vsem tipovim lepim besedam, spala sta skupaj, potem pa je šel naprej, novim avanturam naproti. In tako naprej. Nič pretirano tragičnega, a vseeno slabe izkušnje (ne samo moje, seveda) na vsakem koraku.
In tako sem ratala previdna. Oz...česar dolgo nisem videla, na trenutke krivična. Namreč vsakega fanta, ki je dostopil do mene, sem (ne ravno na lep način) zavrnila. Ponavadi sem jih ignorirala ali jim podala kako zasoljeno. Itaq sem jih poznala in vedla kakšni so, vsi "dvorijo" samo zato, da bi dobili, vsi bi te radi samo izkoristili, vsi bi te samo prizadeli. Tudi prijateljice sem vedno opozarjala na dejstvo, da jim ne gre zaupati.
Pa vendar...Neke noči, ko sva s prijateljico odhajali z žura, je za mano pritekel fant oz mlajši moški. Ogovoril me je (da sem najlepše dekle kar jih je kdaj videl), jaz pa sem ga vprašala koliko je kaj ta večer spil in se mu zasmejala (rahlo posmehljivo). Rekel mi je, da je cel večer zbiral pogum, da pristopi, da si ni upal, pa vendar se je okorajžil, ker se boji, da me nikoli več ne bo videl. Da pa tega sicer nikoli še ni naredil. Odkrito sem bila presenečena, če ne drugega, se je vsaj pri izgovoru potrudil
Torej...škoda je, da tistih nekaj slabih izkušenj oz tipov (no ja, sej jih je precej, mogoče so celo v večini, kaj pa vem) zaje*e naš celotni odnos do/pogled na njih. Verjetno sem na ne ravno lep način zavrnila precej tipov, ki so dostopli do mene, pa mogoče marsikater od njih sploh ni imel slabih namenov. Vendar pa je dejstvo, da nikoli ne veš in ponavadi raje ne tvegaš. In morda ravno na ta način izgubimo nekaj (marsikaj), kar bi lahko popolnoma spremenilo naše življenje.
Drage moje divice...kako pa ve ravnate pri tipih, če dostopijo do vas, vas ogovorijo? Ignorirate, se pogovarjate, popijete kšno pijačo z njimi, se z njimi še dobite? Imate večinoma s tem slabe ali dobre izkušnje? |
petek, 10. april 2009Dost mam!! Mogoče tale blog ni za v javnost ampak enostavn nek se morm strest vn... morm!! Doma majo že dost mojga jamranja in tud js sm ga pa že RES SITA tega stalnega jamranja.
Kje me čevelj žuli?? Vsak dan, vsak je*eni dan sm bolj in bolj utrujena, to ne traja dneve al pa tedne ampak mesece, včas je že bolj pa spet pade na isto. Problem je u tem, da se zbudim in sm mogoče prvo uro dneva še pozitivno naravnana in še nekak imam voljo, do novega dne.. ampak potem raven energije tko pade da vidim sam še posteljo. Samo spala bi tko sm zmatrana (po 8,10 al pa tud 12urih spanja) tko faking zmatrana, da se komaj vlečem naokrog. Totalno brez energije, to pa poleg spremlja tudi nenehni glavoboli - vsak dan me boli glava iz nevem kterga razloga že ... V grlu pogosto čutim neko tiščanje, ko požiram čutim kot en knedl.. najhuje pa je občutek da me bolijo vse mišice telesa, kot da bi mela non stop musklfiber.. Ko se končno spravim narest stvari se mi pa pogosto tko vrti in sm tko brez ravnotežja da me je strah da me noge ne bojo držale.. Najhujše od vsega je pa padec koncentracije, tko minimalno energije mam da se pogosto teško skoncentriram in da imam težave s spominom.. kot da bi bla skoz zaspana, skoz nenormalno utrujena.. seveda me to tko zelo zretardira da mi pol tud počutje pade na minimum, trudim se gledat pozitivno na vse ampak ta padec energije me potisne v anksioznost in depresijo, ki vse le še poslabša.. Ves ta čas sm se prepričevala da je vse u glav ampak pi*da ne more bit to vse psihološkega izvora.. ker je point, da razmišljam pozitivno in imam cilje, imam željo stvari izboljšat ampak pol mi zarad pomanjkanja energije vse dol pade..
Nevem kje je vzrok in nevem več kako naj si pomagam.. ja na jok mi gre k tole pišem kr sm sita te 'brezenergičnosti' .. nevem kje je vzrok in kako ga vsaj omilit če ne odpravit.. je*eno je.. Pred zdravniki imam nek odpor, pa tud zdravil ne maram ampak zgleda da mi ne bo preostal drugega, sam nevem bojim se da se mi bo smejala če bom tolk prijamrala tja..
Sorry vsem k ste prebral blog za moje jamranje ampak mogla sm vn dat.. kr vse kr doma slišm je, preveč spiš al pa to je od mojih nenehnih potovanj, sprememba zraka, vremena, stresa.. js pa mislm da to ni to.. da more bit en vzrok nekje..
|
petek, 10. april 2009Aprilska vročina Vuf, smo šele na začetku aprila, nekaj dni do sredine aprila, pa je že vroče. A ni za april značilen dež? Sej neki ga je bilo, ampak...zdaj je pa kar naenkrat pobudo prevzelo že malone poletno sonce, ki veselo pripeka na nas. Saj ne rečem, vmes zapiha tudi vetrček, ki pa je še bolj mrzel in oster, bolj "aprilski". No, da ne bo kdo mislil, da mi toplejše vreme, ki se je letos še posebej hitro prikazalo, ne paše. Nasprotno-uživam. Tako pa tudi množica drugih ljudi. Folka je vse polno, čez cel dan, vsepovsod. Kot jazbeci, ki so se prebudili iz zimskega spanja zdaj vsi lazijo na sonček od vsepovsod. Včasih je na terasah kafičev že prava gužva. But I like it. Si pa ne morem pomagati, da ne bi že začela sanjariti o belih plažah in azurni morski vodi...mmm...zdaj bom z vremenom začela prehitevati še jaz, hi hi... Lep sončen dan vsem, pa čimbolj ga izkoristite |
sreda, 08. april 2009Verjetno bom kmalu umrl Če me ne bo zbil kakšen avto, bom verjetno pojedel katero izmed smrek, nasajenih ob potki do živalskega vrta. Včeraj sem opravil prvi pravi beta test mojih rolerjev in vseh ostalih pritiklin. Sami rolerji niti niso tak strošek (raje ne bom omenjal, da so jih v Hervisu en dan po mojem nakupu znižali), zraven je namreč treba kupiti še kup ostale opreme - vse mogoče ščitnike, čelado (dovolj veliko, da paše na mojo vodeno glavo), primeren nahrbtnik, čutaro za vodo itd. Včeraj sem se torej po desetih letih spet spravil na osem kolesc. Če je torej katera izmed vas na Večni poti videla privlačno rjavolasko s super ritjo, ki ji je sledil še bolj privlačen mladenič s čelado, komolčniki, kolenčniki in zapestnimi ščitniki, ki se je trudil preživeti, potem ste videle mene in mojo drago (ki se je ob pogledu na moj stil skoraj uscala od smeha). Sama vožnja mi sicer ne predstavlja večjih težav, dokler je teren raven in čist. Težave nastanejo pri pesku (hvala bogu za kolenčnike), še v večji godlji pa sem se znašel pri vožnji po hribu navzdol, saj tisti slab izgovor za bremzo ne deluje ravno učinkovito. Pri zavidljivi hitrosti sem torej moral izvesti manever, ki mu stroka pravi "steven-seagal-routine", videti pa je tako, da se po kaskadersko vržeš po asfaltu in upaš, da so ščitniki vredni svojega denarja. Po izvedenem manevru se potrudiš še ignorirati dve bejbi, ki v bližnjem parkiranem avtu crkujeta od smeha. Danes grem iz varnostnih razlogov na raven in upam da neobljuden del Tivolija, mislim pa, da bom ob takem tempu vadbe in tako hitrem napredku, ki ga kažem, čez en mesec že skakal čez stopnice in se fural po štangah. |
sreda, 08. april 2009Zakaj ne bi bila kmetica!? Včasih je bil kmet car. Danes to ni več. Biti kmet ima negativen in pomilovanja vreden prizvok. Vedno več kmetov se odloča, da se preizkusi v pisarniških delih, ker se to, če ne drugega, bolje sliši. Kdo pa hoče danes še biti kmet?!! Zakaj pa ne! Seveda je tudi tu veliko problemov in preprek, da s kmetijsko dejavnostjo lahko lepo živiš. In ja, je velikokrat garaško delo. Kot, da deveturno visenje v pisarni pet dni na teden ali pa stanje za tekočim trakom ali pa 9-urno buljenje v računalnik,... ne načne našega zdravja. Ni vsak za vse in res je tudi, da v Sloveniji ne more biti tolikšno število kmetov, kot jih je bilo včasih. Posledice prevelikega števila v preteklosti so vidne še sedaj. Nenormalna razdrobljenost zemlje/travnikov, seveda pa ti tisti košček vmesnega koščka grudi, ki bi ga morda potreboval, da bi združil dve posestvi, slovensko nevoščljivi grudni lastnik najverjetneje ne bo želel prodati. Da ti ne bi uspelo, ker bi ga to kasneje jako žrlo. Brez prave posesti ni kritične mase, in brez tega ni preživetja. Ampak kmet bi še vedno lahko bil car! |
torek, 07. april 2009ena (malenkost) bolj optimistična FREE HUGS.
Pa ne samo zato, ker se jih sama ne branim, ampak tudi zato, ker jih neznansko rada dajem! In ker je to nekaj najlepšega, kar smo se spomnili ljudje (ali pa če se nismo ravno mi, niti ni pomembno).
Za vsakega, ki ga potrebuje, ga imejmo, saj jih nikoli ne zmanjka |
torek, 07. april 2009sovražim (letošnjo) pomlad Mah sej še sama ne vem. Vsako leto tako komaj čakam pomlad, v bistvu je moj najljubši letni čas. Čas, poln optimizma, ponovnega življenja, sončka in prebujanja čustev. Vendar ne letos. Letos ne. Preveč vsega se je zgodilo v zadnjih mesecih. Preveč, da bi lahko jasno in lahkotno gledala v nov dan, preveč, da bi se lahko veselila naslednjega.
Zmanjkuje mi energije za boj. |
ponedeljek, 06. april 2009občutek Metuljčki, iskrice v pogledih, mravljinci ob dotikih in drhtenje teles ob prvih poljubih. Kako hitro pademo v to "omamo" - ljubezni, zaljubljenosti. In kako hitro postanemo skoraj odvisni, tako željni dotikov in poljubov. - ni lepšega občutka, kot je ljubezen -
|
ponedeljek, 06. april 2009Madžarske razglednice no.9: M.M. mafija@BudapestZa vse tiste, ki še ne veste, kdo ali kaj je M.M. mafija: http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=2441 Moje štiri mušketirke so držale obljubo in me prišle obiskat...za mano je nori vikend, za katerega bo pravgotovo potrebna rehabilitacija. Prišle so v četrtek. Z vlakom. In za zajetno količino vina. Od tistega trenutka dalje je bila prava M.M. čaga...pa še poletje so prinesle s sabo! V četrtek smo šli malo okoli in na požrtijo v all-you-can-eat mongolsko restavracijo(ki je res vredna obiska). Poskusili smo vse jedi, vina in še kaj. V petek smo obdelali prvo rundo znamenitosti, pridelali žulje, ogromno fotografij(ker je ena članica navdušena fotografinja), dan pa smo zaključile z noro semafor Erazmus zabavo. Semafor tematika je pomenila, da če si zaseden, si moral imeti na sebi nekaj rdečega, če si prost zelenega, če si za enonočno avanturo pa nekaj rumenega. Na vhodu so nam seveda vsem razdelili druge barve, kot tiste, ki bi jih glede na stan morali imeti. Boljša polovica je bila rumena, jaz pa zelena V soboto smo dolgo spali nato pa jo mahnili na shopping, ki pa je bil relativno neuspešen. Uspeli pa smo preizkusiti totalno nesposobnost trgovcev, natakarjev in še koga, ki so širom Madžarske cepljeni proti hitrosti in iznajdljiosti. Za zvečer smo imeli v planu nekaj čisto posebnega in sicer zabavo(natančneje pravi party s house in drugo elektronsko glasbo) v termah. Ja, prav ste prebrali. Čudovite terme, bazeni, savne in DJ-ji, odlična glasba, bolj ali manj gola telesa v polmraku in siju laser šova. Čeprav je bilo čakanje v stilu "sradeljenja"(=gneeeečaaaaa) na vhodu vse prej kot prijetno pa je bil sam dogodek totalno nepozaben in ni nam bilo žal. Edino, kar je morda malce pokvarilo izkušnjo je razmišljanje o tem, kaj vse se nahaja v vodi bazena v katerega si lahko šel čisto normalno s pirom ali kako drugo pijačo. Če odmislimo to, je bil dogodek popolna zmaga, ki bi jo z veseljem še kdaj ponovili. Včeraj smo si ga vzeli na easy in smo se malo potepali, še malo nakupovali, kofetkali in predvsem uživali v naravnost poletnih temperaturah in ob božanju sončnih žarkov. Zvečer smo imele še pravo babjo zabavo s čvekom, danes pa so se žal poslovile. Če potegnem črto je za mano fantastičen vikend. Moja punce so še vedno najboljše in resnično smo izkoristili vikend. Kolateralna škoda je, da sem zdaj brez glasu in da je moj dragi verjetno kak trenutek resnično trpel ob 5 ženskah, ampak se mu bom že oddolžila. Moje M.M. mafija punce so že na vlaku domov, jaz pa že komaj čakam, da pridejo spet |
nedelja, 05. april 2009SUSHI DAY Po tv je bila reklama za prvo Mongolsko restavracijo. Izgledalo je mamljivo. Zato sem se odločila, da grem ob naslednji priliki prav tja. Da ne bi šli spet standardno k Čadu. Zaposleni so vsi iz Azije. Sporazumevanje je bolj šibko, ampak se trudijo. Hrana je bila odlična. Ker je all you can eat verzija, človek malo pretirava. Za začetek sem jedla neko spicy juho. Kaj je bilo na njej ne vem. Mogoče jajca?!? Bolje, da ne vem. Potem sem jedla ribo, dvojne špagete. Ene steklene, pa še ene s super omako z črnimi gobami. En cel krožnik pečenih jedi od rakcev do zelenjave, pa nekaj pohanega s škampi. Še nikoli nisem jedla sushi. Tokrat pa se je znašel na krožniku. Sem preživela… Če je suša v denarnici, je čas za sushi. Za sosednjo mizo sta sedela en tip z dredi in piercingi na nosu, njegova punca je bila bolj v hipi stilu. Ta punca, ki je stregla, je kar zavila z očmi, ko ju je pogledala. Takrat je bila obrnjena s hrbtom. Tako kot nekateri belci ne marajo ljudi iz Azije, velja tudi kontra. Vsi smo eno.
|
nedelja, 05. april 2009IMAŠ GLAVOBOL? Vzameš aspirin in magično izgine. Pravzaprav je boljši lekadol, ker prvi povzroča rane na želodcu. V sobi imam na polici 3 res lepe vrtnice. Drugega dne je ena padla dol, morto. Spomnila sem se, da pravi smreki, ko je v sobi za novoletni dekor, paše aspirin. Naslednji dan je tista,na pol mrtva, oživela. |
nedelja, 05. april 2009TROJANSKA ZGODBA Fasal je devet trojanskih… Bi rajši kakšnega Brada. Ali vsaj krof iz Trojan. Kako lepo tulijo?! Ker sem z enim mojstrom za računalništvo skregana, drugemu sem preveč všeč, da bi ga povabila domov. Bi si lahko narobe razlagal. Tretji je preveč zaposlen s svojo novo družinico. Poklicala sem na ŠS. Poklical me je nekdo in sva se zmenila. Se mi je zdel znan. Ko se mi je dovolj približal, in sem zaznala njegovo kolonsko, sem vedela, da se poznava. Moj nos ima dober spomin, ha,ha. Ker mi je prvič čist preveč računal, mi je tokrat malo manj. |
nedelja, 05. april 2009READY FOR THE B DAY? Okoli poldneva se je narisal on. Pozdravil je specialno lepo in odgovorila sem avtomatsko, še predno sem zagledala kdo je. V civilu ga sploh ne pozdravljam. Prinesla sem do sodelavca, za kar me je prosil. Prav čakal je, da ga pogledam. Kako naj se mu uprem? On zapeljuje, jaz samo sodelujem. Šefica mi je podaljšala pogodbo. Doma me je čakalo sporočilo njega, ki ga obožujem. Da mi bo odpisal, sem vedela že včeraj. Sem njegova šibka točka. Sporočilce, da me čaka karta za koncert Beyonce, me je še bolj razveselilo. Ker je zelo težko prit do karte. Koncert je že razprodan. They made my day. |
sobota, 04. april 2009bedaaaaspet pišem blog. zato k je lajf beda.tedni in tedni minevajo.deveti class gre mem mene...grem v neko pofukano sql k so mi jo drugi določil.pa jo en čs vidm v pozitivni luči drgač pa čist nč.zdej si želim da me neb sprejel.pa zvem da mam največ točk med upisanimi.res si želim da me neb sprejel. da bi se lah drgam upisala.pa šla v drug kraj. noben nima časa zame.vsi živijo sam za svoje pofukane službe nikol pa nismo skup. kk ste to prežvele?? a se vm je to dogajal da ste se počutle osamljene? |
sobota, 04. april 2009I FEEL SOOOO GOOOOD ;) I feel soooo goood
ker koncno en cilj, ki mi ga uspeva dosect
kilce ltijo dol, js se pocutim 1A
|
petek, 03. april 2009diva mobil -i saw you =) danes, tam okol 9.oo zjutraj sem te vidla v Podpeči pri Lj. sicer je fotka malo bolj slaba ker je slikana iz avta =) a majčko vseen dobim ? |
četrtek, 02. april 2009Kdo je bolan?? Kdo je bolan? Z bejbijem sva šla v ponedeljek k pediatru. Namestnemu pediatru, ker njegove ni bilo. Imel je prvič vročino, hrope pa mu iz pljuč že 2 meseca. Ga poslušal in rekel “vse je super”, sledil priklop na inhalacijo. Torek inhalacija, ga poslušal in rekel “danes je boljše” (boljše, a ni bilo včeraj super?), sreda inhalacija, diagnoza bronhilitis in “slabše”. Četrtek inhalacija “nič ni boljše”, kri pokazala slabokrvnost. Petek ugotovite, da inhalacija ne pomaga. Tedenski tretma končan, vročine ni, inhalacija se ne nadaljuje, slabokrven je. Naslednji teden obisk pri njegovi pediatrinji. Diagnozo ovrgla. Dojenček sploh ni bolan. Laboratorij bomo ponovili, bronhiolitisa nima, pljuča ok, morda je le kaj požrl, pokazala kako ga masirat. By the way pogledala ta starejšemu sinčku ušesa…..Vnetje zunanjega ušesa!!! Kdo je bolan? Bejbi? Starejši bubi? Jaz ker ne vem kateri otrok mi je bolan? Ona ali on? |
četrtek, 02. april 2009Čudeži, vedenje in smiselNe bom pisala o čudežih in čarovnijah v zvezi z drugimi ljudmi, temveč o tem kako čudeže vzbudimo v svojem življenju, kako ustvarimo tisto, kar se nam je zdelo do sedaj nemogoče. Včasih sem domnevala, zdaj vem, da čudeži obstajajo Čudeže lahko izrazimo v svojem življenju. Preprosto se dvignemo nad svoja ustaljena prepričanja in ustaljeno določanje vsakdanjih ciljev v sveže območje -v območje vedenja. Tu se rojevajo čudesa. Tukaj se zgodijo "neverjetne" sočasne in usklajene povezave z drugimi ljudmi, tukaj lahko domala berete misli ljudi okoli vas. Tu lahko srečate natanko pravo osebo, ki vam bo ob pravem času pomagala napredovati po življenski poti. Tu je misterij univerzuma. V tem območju višjega zavedanja začnejo izginjati uganke. Poskusite videti svoje življenje kot interval, epizodo v neskončnosti.Življenje je obkroženo z nečim kar imenujemo večnost. To kar imenujemo večnost skrivnostno obstaja v našem bitju, to je del, ki je neviden. Vse kar obstaja, obstaja iz določenega razloga kot del popolne inteligence. Vse kar se vam je zgodilo je bilo absolutno potrebno, da ste se premaknili na sedanji položaj. In če se boste poglobili v to razmišljanje vas lahko pripelje čisto do otroštva. Nekje v tem življenju je skrit smisel in čisto vsak posamezni dogodek je nekako povezan z naslednjim. Pa ste pripravljeni osmisliti svoje življenje? so le sanje? Kaj če si spal? In kaj če si v spanju sanjal? In kaj če si v spanju šel v nebesa in si utrgal nenavaden in prelep cvet? In kaj če si, ko si se zbudil imel ta cvet v rokah? |
sreda, 01. april 2009Marley & me Marley and me.... Nikoli, res nikoli nism razmišljala, da bi pisala blog. Ampak danes, ravno po koncu gledanja filma Marley & me, sem dobila občutek, da mogoče ne bi bilo slabo, da bi ga začela pisati... Konc koncev me nič ne stane,.. mnogim pa lahko polepšam dan, al pa vsaj 5 minut Sploh ne vem zakaj sem začela pisati, ampak občutek mam, da je toliko stvari, ki jih lahko povem in ljudem pomagam. ... Da, tudi sama sem bila v globoki krizi, skoraj celo lansko leto,... svet se je zdel temen in grd, žalosten, pust... vendar sem s pomočjo pozitivnega mišljenja in zakona privlačnosti (ja, res deluje No, da ne bom preveč blebetala,... marsikateri film, vsebuje kakšno misel in tudi ta film Marley and me jo... Ne vem natančnih besed, zato ne morem citirat (škoda), bom pa zato opisno napisala to... "Nikoli ne vemo kakšno pot je za nas izbralo življenje. Vendar je lahko ta pot veliko boljša kot tista, ki smo si jo zamislili mi." Zdj pa spat |
sreda, 01. april 2009Dan šaljivcev (: ali še ena bedarija Sama sem za prvi april ali tako imenovani dan šaljivcev vedno nekoga nekaj "nasrala", letos pa ni bilo tako. Sem pa si zjutraj rekla, venus. , danes ne boš naivna Dokler, mi ni sošolka pri matematiki povedala "šokantno" novico, da je njena soseda, tudi jaz jo poznam, seksala z mojim dobrim prijateljem in da je noseča... In jaz seveda začnem cela panična spraševat s kateriim mojim dobrim prijateljem?! itd. Ko mi ona skrajno resno razlaga, da nemore povedat, da nebo kaj narobe, se mi v glavi zvrsti milijon oseb ki bi lahko bile... No, potem pa mi le pove, da je bila to šala In jaz sem verjela njej, ko se skupaj smejima cele dneve, tudi ko ni smešno. Res je dobra igralka Šaliti se ali ne šaliti se? To je zdaj vprašanje.
|
sreda, 01. april 2009...nikol te nism ljubu...nož v srček Kok si lah to reku..nikol te nism ljubu.Od kje ti to in tista jeza v očeh saj sm samo želela en preklet objem in mal mirnosti,tebe ob men da me stisneš k seb ko mlado mucko..Vsak dan si reku ljubim te...na začetku si oblubu da mi boš pokazu kaj je prava večna ljubezn ,povej mi kako bi naj ostala hladna in se neb tako noro zaljubila v tebe??In sovražim tvoj preklet job,zakaj zaboga si lih kelnar zakaj prekleto nič ciljev in želje po tem da me neb skrbel vsak vikend in da neb blo treba čakat, da se pozn popoldne zbudiš sfukan od dela da dobim tist en sms ali pa klic in potem greš spet delat!!!...Kako ti povedat da si love of my life in da se prosim prosim na kolenih prosim pogovorma ko pride kaj narobe.Ti pa vedno isto,obrneš se stran in ne govoriš z mano.Te boli da nism tok srečna kot bi lah bla če bi se vsaj majčkn potrudu,ne zame ampak za naju oba?In sovražim te tvoje preklete kolege(ne vse) katerih pamet ne seže dlje kot en meter od šanka. Pogrešam te in ubija me da ne odpišeš, ne pokličeš in se ne javiš samo zato ker sem želela tvojo pozornost.Rečččč kaj,karkoli sam ne bit tiho!!!!!!!!!!Povej da je druga,povej da pač ne čutiš več do mene kot včasih ampak povej resno brez jeze,sej nism retarded da nebi razumela.Ne razumem pa besed v jezi,primitivnih laži.Resnica boli majn kot laž.Zato prosim,po resnici.In sovražim vse prasice tega sveta ki se obešajo na tipe s puncami, najbol pa sovražim tebe da pustiš da se kregava zarad tvojega pof*** joba in vse kretenov in prasic.Pokasiram jih vedno jst.Nism kriva, da maš narjeno samo osnovno šolo in da doma ne komunicirate nikoli, o ničemer, z nikomur.Pa te prosim bi se spremenu zame...Naredu šolo, se začel pogovarjat..In to ti lahka zdjle pošlem v smsu že stotič pa ne boš odpisu.Zakaj?Boli ker ljubiš in ker to rečem jst al se ti preprosto jebe kar ne verjamem.
Gre mi na kozlanje ko pogledam drugega tipa in če pomislim na to, da bi ti imel drugo...ubije me.
Please talk to me or kill me!!!!!!!LJUBIM TE!! |
sreda, 01. april 2009Madžarske razglednice no.8: Nočne nevšečnosti Življenje v velikem mestu ima veliko čarov o katerih sem že pisala, danes ponoči pa sem prvič spoznala še njegovo malo manj prijetno stran, ki ji bom rekla nočne nevšečnosti. Z boljšo polovico sva se včeraj zvečer(oz. že danes zjutraj) po napornem podaljšanem vikendu v Sloveniji in po tisočih opravkih končno zbasala v posteljo okoli 1. ure zjutraj. Udobno se namestim, zaprem oči in poskusim odplavati v drugo dimenzijo...ko se zasliši glasno pogovarjanje, kričanje, vzklikanje in še kaj. Kljub temu, da živiva precej v centru mesta, je najina ulica zelo mirna. Tu in tam se pelje kak avto, sicer pa je ponoči skoraj bolj tiho, kot v mojem kraju v Sloveniji, kjer me občasno zbudi kak pasji lajež, skovikanje sove ali pa direndaj iz bližnjega lokala. Tukaj sva do sedaj spala v miru, včeraj pa se je to obdobje očitno zaključilo. Boljša polovica je mirno zignorirala vse skupaj in spala kot angelček, jaz pa sem med tem preizkusila že vse spalne položaje, vse blazine, vse mogoče kombinacije oddej, že 3x šla na toaleto pa nič...Po glavi mi je šlo samo to, da obžaujem, da niso več v uporabi nočne posode, kajti z veseljem bi njeno vsebino spraznila na vesele kljukce, ki so se spravili ponočevati sredi tedna točno pod najino okno. Nato sem začela razmišljati kaj je hujše, če ti nekdo na glavo zlije vedro vroče ali vedro mrzle vode, najbolj idealen bi bil velik kos ledu ali vrela voda, ampak to so potem že resna kazniva dejanja, ki so vsekakor izven mojega hudodelskega dometa. Še dobro, da se lahko vsaj v mislih maščuješ. Nikakor nisem mogla zaspati. V roke sem vzela telefon in iz obupa začela igrati igrice. Bila sem utrujena, a so bili kršitelji javnega reda in miru pod mojim oknom enostavno preglasni, da bi lahko zaspala. Tu in tam so vrgli celo kako petardo. Igrice sem igrala tako dolgo, dokler nisem podrla vseh rekordov, nato pa sem se v trenutku razsvetljenja uspela spomniti, da sem iz diskoteke Space na Ibizi prinesla nekaj, kar bi mi v tem trenutku lahko rešilo življenje oz. pridobilo vsaj nekaj ur spanja. Mrzlično sem začela iskati skoraj pozabljene čepke za ušesa, ki sem jih na srečo odkrila na dnu neke potovalke. Ob 4:18 sem kapitulirala, si dobesedno začepila ušesa in končno zaspala kot angelček...vseeno bom imela zdaj vsak večer pripravljeno vedro mrzle vode, če se bo zgodba redno ponavljala pa pride v obzir tudi nakup(in kasnejša uporaba ter praznjenje) nočne posode |
glede na to, da grem glih v London zato 