MAČJI DIALOG

Mačka zna bit zelo zgovorna. Ne vem, če je to običajno. Odkar sem dobila ekstra seksi mozolj na licu, ne dovolim, da spi na moji potelji in povštru. Mozolj je zorel in krasil moj obraz cel mesec.

Na začetku ji ni bilo jasno, zakaj jo pošiljam dol iz postelje. Vendar se je počasi odvadila. Bikci so izredno trmaste narave.

Pride včeraj na kavč, ki je pol metra stran od postelje in začne z dialogom: " A pridem k tebi?" Jaz: "Ne." Potem še 2x ponovi vprašanje. Zdi se mi smešno, da se tako suvereno pogovarja z mano. Na koncu se zasmejim. Pri prepovedih je smeh prepovedan. Potem me ne jemlje resno in še enx vpraša:" Si prepričana, da ne smem k tebi?" Jaz tokrat odgovorim strogo ne in ve, da resno mislim. Konec pogajanj.

Sledi nadaljevanje ob petih zjutraj. Po opazovanju sončnega vzhoda z okenske police.

"My religion is kindness."

Hitri vlak za Maribor je tako komot, da sem pol poti spala. Ustavi le 4x in pred postajo napovejo kje je trenutno, da ne pozabiš it dol. Dan je bil deževen. Super je bilo opazovat vsa drevesa in vse nianse zelene barve. Tako živo je delovalo. Videla sem laboda in račke. Potem pa še štorklje. Uauu!

Kolegica je imela avto na servisu. Nisva se videli, ker sem šla po predavanju domov. Ni se mi ljubilo nekaj vandrati po mestu. Šla sem na en kafe v en lokal zbran na blef še z eno punco z vlaka. Je bila tako simpatična kelnarca notri iz Prekmurja. Sem jo ustavila, ker nisem razumela niti besede. Slišalo se je fajn. Njo sem nasmejala, ker je ugotovila, da ne razumem dialekta.

Ko je prišel na oder on, je v mojo smer pomahal, sem imela tak občutek, da gleda vame in sem pomahala nazaj. Potem se je usedel na kavč za dva in začel nastop. Čez nekaj minut se je spomnil, da je obut, sezul je čevlje in se po turško usedel na kavč. Opazila sem, da se njegove rame zibajo enakomerno v levo in desno. Tokrat ga je en štajerc prevajal. Kako lahko ponoviš čisto vse, kar je povedal tako natančno? Malo si je zapisoval, najbrž stenografsko. To je veščina. Ko je Dalailama končal misel mu je pomignil z roko in je začel prevajat. Sam mu je pomignil nazaj, ko je končal s prevodom.

Večina stvari, ki jih je povedal piše v knjigah. Razen tistega, kar je povedal zelo osebno o sebi. Če se mi je prvič zdel utelešenje boga, se tokrat zgledal kot človek. Še vedno je izredno karizmatičen, moder, pozitiven in ena sama ljubezen. To je treba doživeti, z besedami se ne da napisat. Zna se me dotaknit. Tak človek je. It is beyond words. Havajci imajo nek rek: My bone is your bone. My blood is your blood. My sister is your sister... It goes into: "We are all one."

SPOMIN.....

SPOMIN....

Hm že nekaj časa se trudim pozabit in se osredočit na druge stavri...Mineva že peto leto odkar nas je zapustil moj oče.Ni bil vedno vzoren oče a imel me je rad.Nikomur ne povem ampak ga pogrešam zares pogrešam sploh u trenutkih ko rabimo očeta.Nisem se imela možnosti posloviti od njega..Videla sem le belo rjuho čez njegovo truplo..Najprej ne dojameš potem se zapreš vase in jokaš..Počasi leto za letom tlačiš čustva žalosti, tesnobe, jeze in kdaj tudi razočarnja.Bila sm u tistih letih, ko očeta potrebujemo..Ko se ti dogaja,matrura, maturanski ples, prva služba...No ja tudi prve moje selitve ni doživel..In vedno znova in znova se mi prikazuje u sanjah...Kot da se ne more posloviti od svoje ljubice...Vem sliši se smešno, saj je minilo že pet let..Mogoče ga pogrešam , ker ne morem nikogar vprašati za mnenje o moških.. ne vm...

Leta niso pogoj, da pozabiš koga in ga porineš na konec svojih možganov..Vsak , ki pozna zgodbo kako in kaj je bilo, me sprašuje še zdaj zakaj..Mogoče če bi vedela zakaj bi ukrepala in mu pomagala in se nebi zgodilo to.Ne razumem zakaj ljudje radi nekoga sprašujejo take stvari..Hm mogoče nimajo vesti ker tega niso doživeli..

Za konec pa ne pozabite staršim povedati, da jih imate radi..Naj vas ne bo sram..Leta niso pogoj, da nekomu rečeš da ga imaš rad.Jaz bi vse dala, da bi lahko zavrtela čas nazaj in mu rekla da ga imam rada..Zato ne pozabite na objem, ko greste u šolo službo...

Lp

Kulturni orgazem

Danes navsezgodaj zjutraj sem doživela pravi kulturni orgazem - izvedela sem, da moj najljubši gledališki igralec nastopa v solo performansu - Mandićstroj....komaj čakam - 2 uri čistega teatričnega užitka, mešanja neprijetnih in prijetnih čustev, strasti, strahu...vse to le nekaj metrov stran od Marka Mandića v Mali Drami...

Še kratek opis predstave:

Marko Mandić se v performansu MandićStroj strastno zažene po izbranih poglavjih lastnega igralskega opusa, v vlogah prebira vsakokratno bistvo, ob sočasnem nagovarjanju oziroma neposrednem vključevanju občinstva kot ključnega uprizoritvenega partnerja pa bliskovito prehaja skoz nekronološko linijo skoraj štiridesetih vlog, ki jih je ustvaril v poldrugem desetletju. Rezultat je oblikovno večplastna celota osupljivega psihofizičnega izraza, ki v asociativnem poteku in povsem vidnih premenah dialoško obuja pretekle igralske stvaritve, raziskuje lastne avtomatizme ter se ozre preko določenosti interpretativnih vlog.

Pa še cukr za vse njegove oboževalke: seveda se SPET sleče...

Teaser: https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=zUvXxjbFwM4

PONOS in LJUBEZEN!

Trenutno sedim sama v sobi, poslušam glasbo in seveda razmišljam. Razmišljam o svojih problemčkih, o ljubezni, trenutno pa mi hodi po glavi moja najboljša prijateljica in njeni problemi. Res da se nebi smela ukvarjati z njenimi problemi, vendar pa jih nemorem spregledati, ne pozabiti. Vem da zelo trpi, da je žalostna in res bi naredila vse da pozabi na te probleme in da ne spusti niti solze več, ker njene solze bolijo tudi mene.
Nažalost se je zapletla v tisto situacijo, kjer ima predvsem glavno vlogo ponos. Že zelo dolgo je zaljubljena v fanta, z njim si je pisala po smsih in še vedno se spominja vseh lepih smsov za lahko noč, bila sta dobra prijatelja, pokazal ji je da jo ima rad in da do nje nekaj čuti. Verjamem tako v njeno kakor tudi v njegovo ljubezen.
Pred nekaj tedni pa je moja prijateljica naredila napako, fant katerega ljubi je uprašal če ga ima rada in če je zaljubljena vanj, vendar pa je ona odgovorila z Ne! To ga je prizadelo, zato je on rekel da je bila njegova ljubezen in vse njegove besede velika laž. Tako sta končala v enem dnevu, vse kar sta imela. Sedaj pa je on naredil napako, saj je nekaj dni po tem začel razmerje z drugo. Tukaj se vprašamo ali je mogoče da si lahko z eno napako uničimo vse? Ali ima ponos res tako velik pomen pri nekaterih ljudjeh?
Očitno je to res, sedaj se ne pogovarjata, ko se srečata se niti ne pogledata in zaradi ponosa trpita oba. Že na kilometre daleč se vidi dav punco s katero trenutno hodi ni zaljubljen, v šoli hodita eden mimo drugega, kadar je z njo in ko gre moja prijateljica mimo, on ne gleda svoje punce ampak mojo prijateljico in njegove oči se svetijo, ko sem prvič videla ta prizor sem ugotovila da sta oba zaljubljena drug v drugega, a nobeden noče popustiti saj se bojita posledic in še večjega trpljenja.
Za njega in njegove občutke nemorm nič reči, saj ga tako dobro res ne poznam, vem da ima zakompliciran karakter, da je takoj užaljen in seveda zelo ponosen, po drugi strani pa je moja prijateljica na nekakšen način podobna in ima rada njegovo osebnost in karakter.
Včasih bi morali ljudje res spustiti svoj ponos, vendar pa vedno obstaja strah da bomo zaradi ponižanja izpadli neumni in na koncu še bolj trpeli. V takih situacijah res nemoreš vedeti kaj narediti, če imate kakšen dober nasvet, vaš pogled na ponos in ostalo komentirajte. Rabim nasvete in še drugačna razmišljanja in poglede na vse to...
Vem da bo vedno in tudi v tem primeru velja :"Na napakah se učimo!", na koncu koncev smo nekako za svoja zlomljena srca krivi sami, nekateri ljudje pa se nikoli ničesar ne naučijo in svoje napake neprestano ponavljajo!

ZAZ ZAŽGE!

Šla sem nekaj na balkon. Slišala sem glasbo do balkona. Sploh nisem nameravala it, samo če slišiš glasbo do balkona je izvrstna. Ko se spomnem, da grem, so karte ponavad razprodane.

Oblekla sem se in šla do Križank. Ker je deževalo, ni bilo prometa in sem sledila ušesom, čeprav v samem centru naenkrat slišiš promet, ki preglasi glasbo, čeprav so Križanke 3 minute stran peš. Ta punca ima the best vokal, super so tud vsi deli vmest, ko improvizira na glasbo. Razpon variacij barve njenega glasu je obsežen. Prov super zna vriskat, tako indijansko. Prvinsko, she Tarzan verzija. Počen del njenega glasu se mi blazno dopade, po njem je prepoznavna. Sezula me je s pesmijo Petit Homme, ki ima utrip srca na začetku, sicer je angleški valček po taktu. Taka baladica.

Liza ljubi jazz, šansone tudi. Vesela sem, da obstajajo v današnjem svetu tudi taki izredni pevci. Ni jih veliko.

Ne paše vsakomur francoščina, iz njenih ust je hudičevo seksi. Taka naj bi francoščina bila.

Poje s čisto lahkoto in strastjo, kot če gledaš otročka, ki se zavzeto igra, ko pade not. Taka ljubka, preprosta, po tipu človeka dost blizu Shakire... Vredno mojega ušesa. Zraven mene je bil en čist hud tip. Kar naenkrat je skočil na 3 meterski zid Križank in izginil. Ko bi le znala plezat... Tako prideš direkt za oder. Brez karte.

Draga frizerka

Ko rastline postanejo nevarne ...

.. kar se dejansko lahko zgodi. V bistvu se kar dogaja in tega je vedno več. Kljub temu pa še vedno večina ljudi ni slišala za invazivne vrste. Obstajajo tako živalske kot rastlinske invazivke, gre pa za vrste, ki jih je človek prinesel iz drugih koncev sveta in se v novem okolju izredno hitro in uspešno razmnožujejo oz. razraščajo. Najprej bom opisala primer invazivne vrste živali, potem pa se posvetimo napadalnim rastlinam .

Tipičen primer invazivne vrste je rdečevratka. Želva, ki jo ima marsikdo doma, je zaradi izpuščanja v okolje vedno bolj številčna tudi v naravi, kjer ima svoj lasten žur. Ker je po značaju bolj agresivna in družabna od avtohtone močvisrke sklednico, jo je začela izpodrivati. Ne, da bi ji jedla jajca ali jo namenoma napadala, gre za kompeticijo za enake vire hrane, življenski prostor, ... poleg tega prenašajo salmonelo, s katero se lahko okužimo tudi ljudje. Močvirsko sklednico spoznamo po rumenih pikah in je v naravi vedno bolj redka. Je edina avtohtona sladkovodna želva v Sloveniji. Primer rdečevratke in sklednice jasno kaže, kaj povzroči spuščanje tujerodnih vrst v novo okolje. Nekatere so tam sicer nezmožne uspevanja in razmnoževanja, nekatere pa pobegnejo in delajo po svoje.

Tako se dogaja tudi z rastlinicami. Verjetno si je težko predstavljati, kaj je tako napačnega, da se v naravi pojavi neka tuja vrsta. Pa vendar nekaterim pojavljanje tako dobro uspeva, da je že hudo. Da jih domače vrste ne dohitevajo več. In tako nastajajo monokulturni sestoji invazivk, kjer ni ničesar drugega kot one same. Predstavljajte si, kako je, če posadite eno od taih vrst na svoj vrt Ste zapriseženi izkopavanju in košenju nekaj let in to čim bolj redno, ker zadeve ponavadi hitro in vztrajno rastejo. Odvisno, seveda, tudi od vrste. Nekatere rastlinske invazivke proizvajajo tudi toksine, ki drugim rastlinam onemogočajo rast. Pri tem je zelo uspešen dresnik (Fallopia sp.), ki ste ga po vsej verjetnosti že videli, le da niste bili pozorni nanj (prepoznate ga po kolenčastem steblu kot ga ima bambus in po srčastih listih).

Nekatere rastlinske invazivke škodujejo tudi zdravju. Veliko ljudi je alergičnih na ambrozijo oz. žvrkljo, če smo natančni glede slovenskih imen. Poznana je predvsem zaradi zakonske prepovedi. Če jo inšpekcija najde na vaši parceli, boste krili stroške odstranjevanja. Kako deluje inšpekcija, se je sicer vredno vprašati, vseeno pa tistih nekaj evrov ni najhuje, kar vas lahko doleti ob tej zelenčici. Njeno seme se pogosto pojavlja v zimski hrani za ptiče, pa tudi med silažo lahko dela probleme. Na zdravje vpliva tudi pajesen (Alianthus altissima), ki povzroča vnetje srčne mišice. Pa ni treba, da imate pred tem zlomljen srček .

Tematika je vsekakor zanimiva in vredna debate, še bolj pa ukrepanja.

Če vas še kaj zanima, si lahko preberete na: http://dsb.biologija.org/dsb/index.php/projekti/invazivke ali pa mi pošljete zs =).

In lep neinvazivni pozdravček v zeleni pomladi!

Ekstra ekspres!

Ne dvomim, da vam je znana naslednja situacija: jutranje prestavljanje budilke v nedogled. Meni je namreč zelo, zelo, zelo znana. Danes sem spet počela nekaj takega. Prva budilka: 7.00. Neee, jaz bi še malo spala! Prestavim na 7.20. Vendar se nič ne spomnim, da bi jo ugasnila, slišala, prestavila... ali karkoli pač že. Nemoteno sem spala do 7.47, ko sem se zbudila sama od sebe.

Ojej, ojej, ojej.

Hitro vstanem, oblečem prve obleke, ki so mi prišle pod roke, vzamem osvežilne bonbone, zaklenem hišo in tečem... Zaustavi me edino rdeča luč na semaforju, pri kateri se malo nadiham. Nato pa še kakšne 300 metrov in že sem pri šoli. Točno ob 7.54. Sicer štiri minute prepozno, pa še vedno pred profesorico, haha

Glede budilke pa... že razmišljam o elektrošokih

Diva :)

Danes sem se odločila, da si odprem račun na Divi. Prej sem bila na nekem drugem blogu, pa so tam predvsem starejši soblogerji, katerim ne bi dala brati vsega, pa čeprav me ne poznajo in jaz ne njih. Samo nekako se ne ujamemo tako dobro. Tukaj pa ste predvsem mlade in mislim, da bo zadržkov manj Vsega pa seveda tudi vam ne izdam, hihi

Pozdravljene vse po vrsti!

NE ME SLIKAT!

V soboto sem se navsezgodi ustrašila svoje osebne. Kaj so naredili iz moje fotke? To je kriminal. V trenutku, ko je fotografinja pritisnila na sprožilec, sem se prestrašila. Gledam zabodeno. Pomembno je, da se normalno gleda na fotki.

Bi mi prav prišla kakšna lekcija iz poziranja.To zgleda tko, kot da me fotografiraš ob petih zjutraj po neprespani noči. Komot bi imela samo čop, ker se mi frizura ne vid, so odrezali stran kodre in pol vratu.

Sem šla zaradi slikanja k frizerju. Zastonj sem dala 37 evrov, čeprav je bila frizurca tipi top.

DARILO

Šla semv shopping v Maxi po majico za očeta. Navodilo, da more bit poceni.

Nosi take polo majice z ovratnikom in žepom. Sam zdaj imajo drug asortiment v trgovini. Najcenej majica je 35 evrov in nenavadno roza barve. Take moj oče ne bi nikoli oblekel. Moraš biti na drugi strani za tako majico. Barva je škampovsko roza.

Sem kupila eno zanimivo zeleno, ker je letos “in” zelena za 39,95 evra. Tokrat sem vprašala tipa, ki tam dela, kje stojijo te majice. Mi je pokazal kam. Zelo lepa, kvalitetna, poceni pa ni. Mu paše in tudi všeč mu je.

Spet nazaj... :)

Uuuu,koliko časa je že preteklo od mojega zadnjega obiska in posta na Divi...

Preprosto se je toliko dogajalo, da nisem našla tistih nekaj minut zase in svojo 'rešiteljico' v najhujših časih-Divo

Moj sine je star že 15 mesecev in zraven njega mineva čas enkrat hitreje, kot pa je bilo pred njim Mislim, da še nikoli nisem bila tako nagrajena v življenju, tako ljubljena in samozavestna, kot sem to postala dne, ko se je rodil!

No, vedno pa je bila misel, da pa tukaj nisem rekla še zadnje besede, ter da vzpone in padce v življenju še vedno lahko premlevam z vami drage Divice

Dvojčiče po zraku ;)

Od mojega prvega bloga je minilo že kar nekaj časa, in sedaj pišem novega o čistem nasprotju, o osebi, ki mi je dobesednu spremenila življenje, zaradi nje sem premagala najtežja obdobja v svojem življenju in vednu je bila tam kjer sem jo potrebovala in vedno ve kaj reči da me spravi v boljšo voljo, in neki najbolj pomebnega: ni ji useeno zame in ko sem z njo sem lahko tisto kar sem brez pretvarjanj in laži, v to sem se prepričala.
V mojem prvem blogu sem opisala osebo s katero se družim že od vrtca in vsa ta leta sem msilila da je najbolša, sedaj pa je tudi pogledati nemorm, prizadela me je takrat ko sem to najmanj pričakovala in razočarala v najtežjih trenutkih, ko sem napisala blog o njej sem se počutila res bolje in seveda upoštevala use tiste komentarje in se oddaljila od nje, in s tem tudi opazila da ji je useeno saj se ona tudi probala ni potrudit da reši naše prijateljstvo, in tako je sedaj ostala sama.
Vendar pa bom ta blog posvetila osebi, zaradi katere sem spoznala kaj pomeni beseda prijatelj.
Pred nekaj tedni sem se z njo skregala, zaradi čistih neumnosti in v tistem obdobju pa sem tudi ugotovila da jo zelo pogrešam, zato smo se seveda pobotale in jaz sem sprejela opravičilo, ker vem da je tako tudi mislila.
Sedaj smo spet po starem, res je da se poznamo komaj 2 leti ampak smo se takoj ujele in ko se pogovovarjamo vem da ji lahko povem use, saj mi ne daje občutka kot da ji je useeno kar govorim in zna reči nazaj prave besede, zaradi katerih se počutm veliko bolje.
Povemo si use, in že nekaj časa ugotavljamo da se nam dogaja iste stvari, res da pri različnih osebah, vendar se use zgodi isto, tudi mišljenja mamo ista in velikokrat že ko se samo pogledamo takoj vemo da isto msilimo in to mi pomeni veliko. Žalostno je le to da sem imela skozi osnovno in sedaj do 2 letnika za najboljšo prijateljico osebo, ki me je na koncu tako zelo razočarala in da sem šele zdaj opazila kakšna je in da sem bila pod njenim uplivom, zato sem se spremenila, postala sem tisto kar je ona in zato izgubila veliko prijateljev. Sedaj ko so drugi opazili da sem spet stara tista prava jaz so se začeli spet pogovarjat z mano in sedaj sem končno srečna. Imam spet svoje prijatelje, spet sem stara jaz in ni se mi treba več pretvarjat lahko sem to kar sem.
In za to use se res predvsem zahvaljujem tej osebi, ker mi je odprla oči, zgleda da učasih res potrebujemo nekoga da nas zbudi iz naših sanj in postavi na realna tla..ampak hej bolje ugotoviti zdaj, kot pa nikoli!
Zato hvala vsem na komentarjih, ki ste jih napisali pod moj prvi blog, ker so mi res pomagali in use sem upoštevala, zato sem se brez nekega kreganja oddaljila in prvič pokazala moj JAZ, čeprav se je vsa leta skrival nekje globoko globoko v meni

Hvala ti za use in upam da me neboš nikoli razočarala, v 2 letih si mi totalno spremenila življenje in poglede nanj ter mi pomagala da sem končno odprla oči, ob tebi se res počutim najbolje in vem da me nebi nikoli razočarala..če pa se že kdaj to zgodi verjemi nikoli te nebom pozabila in vedno mi boš ostala v dobrem spominu, ker naše prijateljstvo je res nekaj posebnega..me smo"dvojčiče po zraku" , nismo si ne podobne, smo različne vere vendar se nam dogajajo iste stvari in enostauno se razumemo... <3<3<3

How long has it been?!

Po nekajmesečnem premoru sem včeraj ponovno začel brskat po Divi...

Lep občutek, ko prebitam stare in nove teme in berem stare in celo nekatere nove uporabnice.

Lepo je prit nazaj...

Hvala!

Igra se še igra

nikogar ni

* Sometimes the girl who has been there for everyone else needs someone to be there for her.*

Am ja... tako nekako se trenutno počutim. Jaz sem vedno vsem na razpolago... poslušam njihove probleme, sem tu, da jim svetujem. Ampak zdaj, ko jaz nekoga potrebujem, pa dejansko ni nikogar. To se mi zdi zelo čudno, saj imam veliko prijateljev. Vedno sem mislila, da imam nekaj pravih prijateljev, ki jim lahko resnično zaupam in povem vse. Ampak zdaj, ko imam sama kar dosti problemov, pa ne čutim, da bi lahko komu povedala. Pa saj moji problemi sploh niso nič posebnega, morda se komu sploh ne bi zdeli problemi. Ampak potrebujem samo nekoga, da bi me poslušal. Pa tudi, če ne reče nič, samo da vidim, da me posluša. Če napišem ne pomaga,... meni to ni isto. Ne vem, na koga se naj obrnem. To me preseneča- v negativnem smislu.

zaplesati v večnost

Smuk v visoke črne čevlje, črni body, na noge si navlečem še roza nogavičke in na roke dam še rokavičke. Pred ogledalom uredim še zadnje stvari, počesem dolge rjave lase, ki so ravnokar prišli izpod tuša in za piko na i nanesem še malo reče šminke in maskaro na dolge rjave trepalnice.

Pogledam se v ogledalo in se iz srca nasmejem, zdaj sem pripravljena in preprosto vesela na ta dogodek, ki me čaka nocoj za velikansko zaveso. Želela sem samo plesati, zase, zate in vse druge, ki so me prišli gledat. Jim pokazati, da mi je uspelo in da se nikoli ne vdam. Podoživljala sem kako se bo vse odvijalo, korak za korakom....kako se bodo moji boki migali v ritmu s glasbo, kako mi bo uspelo narediti vso to koreografijo, ki sem si jo zamislila in jo vadila kar nekaj. časa....letela sem po odru, nosila me je le energija in glasba, ki mi je vlivala pogum in zaupanje vase. Bilo je čudežno, vsi ti obrazi, navdušeni nad mano in jaz sama nad sabo, da mi je uspelo. Nikoli se nisem počutila tako močno, tako ženstveno.....tolikšna seksualna energije, je žarela iz mene in kar nisem in nisem mogla nehati. Srečna sem v pravem pomenu besede, ko ti sreča stresa glavo, ko ti napaja telo.

Zavese se spustijo. In jaz sem še vedno v garderobi pred ogledalom in zavedam se da ne grem nikamor. Ostala bom tu in sanjala kot v snu. Želim si, zelo si želim, da bi jaz bila tista, ki bi šla na oder in pokazala da zmorem. Nekega dne, upanje ne umre....

KOT ODPRTA KNJIGA

Na kavi s kolegico me je ožgalo sonce. Nasmejala me je z zabavno intimno izpovedjo. Slovi po originalnih izjavah. Kdor zna, zna. Imava skupne točke in se dopolnjujeva, nisem prepričana, da sva si blizu, čutim pregrado.

Punci, ki sta iskali pešpot na grad sem pospremila do ulice. Nista bili ne vem kako zgovorni. Kako se prideš sprehajat v mesto v visokih petah? Važno je biti v petkah. Nikoli ne silim koga v pogovor. Če ne steče, pač ne. Ne da se z vsakim pogovarjati.

Na poti domov me je ustavil en simpatičen fant. Tudi ta je bil izgubljen. Ker sem bila dobre volje, sem tudi njemu povedala kam naj gre. Del poti sva šla skupaj. Ta pogovor je bil iskren in brez rokavic. Dolgo se nisem tako fajn pogovarjala s kom. Bil je kot odprta knjiga. Ker je študent filozofije, mi je zaupal celo smisel življenja.