Najdi na Divi


Bodi vedno na tekočem! Kje se Diva oblači, kdaj se zabava, koga ljubi, kam potuje...?  Spremljaj jo na Facebooku!

Moj arhiv


Moji zadnji blogi


Prijatelji


sobota, 18. september 2010

Morda pa le nisem tak junak



Najprej je bilo precej enostavno. Dan je bil optimistično sončen in presenetljivo topel. Vso pot tja sva si popestrila in večinoma sva uživala v družbi srug drugega ter ob norčevanju iz neverjtnih podvigov italijanskih voznikov. Ko sva končno prispela na letališče, sva ugotovila, da sva na napačnem terminalu in sledilo je 45 minut odisejade do prave lokacije. Check-in in vse ostalo je potekalo precej enostavno. V bistvu sem imela večino časa občutek, da potujem tudi jaz, nato pa me je kot strela iz jasnega udarilo-jaz ostajam.

Po obvezni letališki kavi in okrepčilu sva zadnjih 30 minut preživela sede,objeta, neposredno pred lokacijo varnostnega pregleda. Po licih so mi polzele hladne, mokre solze in močile njegovo majico. Ljudje okoli naju so naju čudno gledali, a marsikdaj je bilo v pogledih moč zaznati razumevanje. Poljubi so bili še posebno topli in neprecenljivi. Govorila nisva kaj dosti, dotaknila sva se le teme o tem, da nisva tega načrtovala in da je že moralo biti tako-da nama je dano, da se spopadeva s tem in tako pač je. Oba sva v solzah komaj izdavila kak stavek. Pa saj ni bilo potrebe po besedah, žalost je bila dovolj zgovorna.

V filmih slovo izgleda drugače, ima nek romantičen priokus, ki ga v resnici ni. Je le globoka žalost in stiska. Prišel je čas, ko je moral proti letalu. Prišel je čas zadnjega objema in poljuba, ki se je seveda še nekajkrat ponovil, nato pa sem ga videla stopati proti detektorjem kovin in mu še zadnjič poslala poljub ter stopila skozi vrata letališča. Vame je treščil vroč zrak in usul se je plaz solza, ki sem jih prej nekako uspela zadržati. Kot zanalašč sem v avtu pozabila sončna očala in zato so bili vame uperjeni pogledi taksistov ter ostalih potnikov, ki jim očitno ni bilo jasno prav nič. Odhitela sem do avta, si nadela sončna očala in želela Milano čim prej pustiti za sabo.

Vožnja po italijanskih avtocestah, kjer je menjevanje pasov-seveda brez smerokaza- nacionalni šport, me je zaposlila do te mere, da sem uspela ostati zbrana. Na srečo mi je uspelo najti radijske postaje z odlično house glasbo in vedela sem, da mi ne bo treba delati postankov. Vsake toliko sem se seveda razjokala, a me je kak italijanski voznik vedno znova spravil k sebi. Prestopila sem bivšo mejo in se prvič ustavila na bencinski čerpalki, a sem želela samo naprej. Pri razcepu Razdrto je bila prometna nesreča in usmerili so nas na staro cesto, kjer sem več kot eno uro stala v zastoju. Po več kot 1000 prevoženih km, po 12h v avtomobilu...res mi ni bilo potrebno vse to...Moj fant je velik ljubitelj nogometa in malce me je seznanil s tem športom ter me peljal celo na dve tekmi, kjer sem resnično uživala in kot zakletu je bil v času zastoja na edinem radiu, ki sem ga lahko poslušala v tistih rovtah pogovor z Matjažem Kekom, ki je komentiral dogajanje na svetovnem nogometnem prvenstvu ter tekmo Slovenija:Severna Irska, kjer sem bila-z njim...na planu so privreli spomini zadnjih nekaj mesecev, vsi drobni trenutki, posebni dogodki, njegov nasmeh, dotik, glas, pogovori, najina jutra...vse je prišlo za mano in dojela sem, da morda pa le nisem tak junak, kot sem mislila, da sem. Čeprav imam trden in močan oklep, je moje bistvo mehko in ranljivo.

Na domače dvorišče sem zapeljala ob 23. uri. Zaklenila sem avto in mu sporočila, da sem prispela. Bila sem izmučena-fizično in psihično. Od dolgotrajne vožnje me je bolel križ, od vsega ostalega pa srce. Skočila sem pod topel tuš in nemirno zaspala. Naslednji dan sem šla normalno v službo. Zelo utrujena in nekako "prazna". Zdelo se mi je, da delujem na avtopilota in ugotovila sem, da me čaka še trnova pot do tega, da se naučim živeti sama.

Minili so šele trije dnevi. Saj se zamotim, predvsem v službah in na vadbah-sploh Zumba me vsaj malo razvedri, ampak potem pridejo trenutki, ko sem resnično osamljena, kar mi je precej nov občutek-razmišljam, da sem to izkušnjo dobila zato, da se naučim biti tudi sama, ker tega očitno ne znam prav dobro. Živim svoje življenje, veliko delam(in še več bom), včeraj sem šla ven s prijatelji in spet me je obdal čuden občutek, da sem v bistvu na istem-tudi v prejšnji zvezi sem hodila ven sama, s prijatelji in zdaj je enako-edina razlika, ki je, je ta, da vem, da če bi bil on tukaj ne bi bilo tako. Ampak ali bo to dovolj? Vreme prav nič ne sodeluje, saj je naravnost za cartanje, poležavanje, skupno gledanje filmov...jaz čistim in pospravljam, da pozabim na to. Danes grem na party, ne vem kako bo.Zagotovo ga bom pogrešala, saj sva v zadnjem času hodila skupaj. Še sreča, da obstaja internet in kamere, da ga vsaj malo vidim in da lahko kako rečeva, čeprav se takrat še bolj zavedam kako zelo mi manjka.

V bistvu ni več vprašanje, če sem tak junak, kot sem mislila, da sem , ker vem, da nisem...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:50 komentarjev (1) ogledov: 25




četrtek, 02. september 2010

On odhaja





Čez natanko 13 dni bom nekje sredi milanskega letališa v solzah strmela za letalom s katerim bo odhajal. Tistega dne iz preventive ne bom uporabila maskare in v torbico bom stlačila trojno količino robčkov. Že zdaj me je groza. Ne bojim se vsaj 6 ur vožnje po norih italijanskih cestah s še bolj noro plejado italijanskih voznikov. Ko se bova vozila tja, mi bo vseeno za vse okoli naju, samo želela se bom nasititi njegove bližine. Ko sva šla prvič na kavo, preden sem ga sploh prav spoznala(takrat sem bila pripravljena tudi na to,da je najbrž kreten oz. tiste sorte primerek moške vrste, pred katerimi so me svarile vse samske prijateljice in na katere samska ženska največkrat naleti), me je to, da odhaja očaralo. My kind of guy-tudi po tej plati. Ampak takrat še nisem vedela, da se bo vse skupaj tako zelo poglobilo in da me bo njegov odhod tako zelo bolel.

Vem, da bom noč pred odhodom zelo slabo spala in najbrž ne v njegovem objemu, ker ga bo čakalo še miljon malenkosti, ki jih mora postoriti pred odhodom. Pol leta je dolga doba...čeprav včasih zelo hitro mine. Nimam preživetvene strategije. Zaenkrat sem poskrbela samo za to, da bom zakopana v delu in sem svojim številnim službam in delodajalcem dodala še enega. Upam, da me bo vse to tako zelo utrudilo, da bom zvečer samo padla v posteljo in me ne bo mučila njegova neprisotnost. Vikende bom prežurala, najbrž ne bom niti sekunde sama doma-vsaj na začetku ne, ker bi ga preveč pogrešala.

Smešno je, ker večina ljudi ne razume kaj preživljam in me poskušajo pomiriti s floskulami tipa saj-bo in še bolj smešno je, da razumejo samo tisti, ki so šli za dalj časa v tujino in tam furali zvezo na daljavo. Tisti pravijo, da ne bo lahko in ponavadi dobijo resen in zamaknjen pogled, ki ne pomeni prav nič dobrega. Lastnih izkušenj nimam, moje ljube osebe sem vedno imela ob sebi. Tujina te spremeni. Bo spremenila tudi naju?

So situacije, ko drug drugega tolaživa. Saj se bova videla nekje na mesec in pol. Konec oktobra grem k njemu jaz, nato pride domov on in za Silvestrovo bova skupaj v tujini. Ampak februar 2011 je prekleto daleč...in mene že zdaj grabi panika. Ne razumite me narobe, ne gre za vprašanje zaupanja, gre bolj za to, da me je strah, da bo tujina med nama postavila zidove(take in drugačne), zaradi katerih bo izginila neprecenljiva intimnost bližine, ki jo imava. Poznam pasti komunikacije na daljavo in tudi dinamiko življenja v tujini, zato na vse skupaj gledam drugače. In vse skupaj je tako zelo sveže, da je še težje. Morda je to kazen zame oziroma ena izmed večjih preizkušenj. Pravijo, da daleč od oči-daleč od srca tudi ne drži vedno-očitno bo treba vse skupaj izkusiti na lastni koži.

Čez 13 dni bom ob tem času že na poti nazaj proti Sloveniji. Sama. Po zelo dolgem času čisto sama. Najbrž bo precej težko voziti s solznimi očmi, verjetno se bom ustavila večkrat, kot bi bilo potrebno in vem, da se mi bo od vsega skupaj paralo srce. A tako pač je. On odhaja...in jaz se bom morala naučiti ostati.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:00 komentarjev (8) ogledov: 28




petek, 13. avgust 2010

Ajm bek :)



Čeprav je moj zadnji blog datiran s 25.januarjem tega leta, se mi na nek način ne zdi, da je minilo že več kot pol leta...morda zato, ker se mi je nekje v sredini aprila v enem tednu življenje obrnilo na glavo ali pa enostavno zato, ker so dnevi, ko nimam časa niti dihati, kaj šele početi kaj bolj konstruktivnega. Pa naredimo analizo:

Prej: Bila sem v resni, več kot 8 let trajajoči zvezi. Moja prihodnost je bila dokaj jasno začrtana; končati faks, iti na prakso v tujino, se poročiti, imeti otroke, psa, hišo z bazenom in živeti srečno do konca svojih dni.

Zdaj: Nikad se ne zna...vem kaj hočem in vem, da grem v pravo smer, to pa je tudi vse.

Vmes se je zgodilo tisoč stvari, najbolj ponosna sem na to, da sva se z boljšo polovico(ki je zdaj že bivša) sporazumno razšla, vse skupaj rešila na civiliziran način in sva še vedno v precej normalnih odnosih. Spoznala sem, da sva si preveč različna in da si želiva povsem drugačno prihodnost, poleg tega se mi je zdelo, da je po tolikih letih enostavno zmanjkalo tistega, čemur pravimo ljubezen. Oddaljila sva se. Bolelo je, ko sem spoznala, da me ima nekako za samoumevno in še bolj je bolelo, ko sem uvidela, da je zenkrat razhod edina rešitev. Vem, da sem ga prizadela in nisem ponosna nase, a drugače ni šlo. Še vedno je krasen človek in vem, da bo nekoga zelo osrečil-žal ta nekdo nisem bila jaz...end of story...

Konec zveze je pomenil, da sem morala svoje življenje zastaviti čisto na novo in začeti graditi na drugačnih temeljih. Zdaj sem spet 100% jaz, vrnila sem se k svojemu bistvu in počutim se neverjetno svobodno. Spoznala sem nekoga, ki mi je neverjetno podoben in ima vse tisto, česar bivši ni imel, a je prezgodaj govoriti o čemerkoli, saj je vse skupaj še zelo sveže. Ne delam si utvar, začetek je obetajoč in zaenkrat grem s tokom, ker mi tako čisto ustreza.

Še vedno "kuham žabo", na Maratonu 3 src sem pretekla 10km in zdaj treniram za polmaraton, v naslednjem letu pa je plan maraton. Še vedno je šport velik del mojega življenja. Enako velja za elektronsko sceno, kjer sem sedaj še bolj prisotna in me še vedno(po 10 letih) navdušuje. V jeseni imam plan diplomirati, nato pa si poiskati prakso nekje izven meja naše deželice kurje. To so načrti oz. smernice, kajti življenje me je naučilo, da nič ni zagotovo in da nikoli ne smem reči nikoli...

Sky is the limit Smile

Evo...tole je bil update...naslednji blogi pa spet o čem drugem Wink





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:59 komentarjev (7) ogledov: 29




ponedeljek, 25. januar 2010

Kako kupiti avto ?!?



Baje, da je recesija. Baje, da je avtomobil(tako rabljen, kot nov) dandanes zelo težko prodati. Zanimivo je, da sem svojega prodala zelo hitro, brez vsake težave in enako velja tudi za avtomobil fantovega očeta, se pa resno zatika pri nakupu. Avtomobil kupujem že od začetka leta, točno vem kaj hočem, imam gotovino in sem zelo resna, a vseeno mi še ni uspelo. Pravzaprav se dogajajo take bizarnosti, da sploh ne razumem več ničesar

Vsak dan z boljšo polovico prečeševa vso ponudbo avtomobilov, ki pridejo v poštev(v bistvu jo oba znava že na pamet), kar nekaj sva jih šla tudi že pogledat, a ko pride do resnosti pri prodaji pa nekako vse odpove. Zvrstilo se je že nekaj naravnost tragikomičnih telefonskih pogovorov, zanimivih peripetij tako z zasebniki kot z avtohišami, ampak zmagata pa zadnja dva primerka(ki imata na našo največjo nesrečo avtomobila, ki jih res želimo kupiti).

Avtomobil št. 1:

Na enega izmed portalov za prodajo avtomobilov prodajalec objavi oglas, brez fotografije, zelo "šlampasto" napisan. Boljša polovica ga vseeno pokliče, dogovorita se, da mu prodajalec pošlje fotografije iz katerih je razvidno, da gre za pravo "makino", dogovorita se za ogled v Ljubljani naslednji dan. Tik pred odhodom v prestolnico boljša polovica kliče prodajalca. Nič. Ne da se ga doklicati. Kliče ga še nekajkrat skozi dan in pošlje sms pa nič. Naj poudarim, da smo bili dogovorjeni 1000%, ob 17h v Ljubljani. Ok, morda se je kaj zgodilo, kliče ga naslednji dan in še dan kasneje. Nič. Vmes ga pokličem še jaz in ga celo dobim na telefon, se dogovoriva za ogled, enako, kot prej z boljšo polovico. Reče, da me pokliče nazaj "v kratkem", da mi sporoči točno uro. Klica nazaj ne dobim nikoli. Vmes odda prodajalec oglas na novo in dvigne ceno za 4000 EUR. OK, tudi prav, samo javi se na telefon, da pridemo avto pogledat, morda pa je vreden teh par 1000 EUR več...poskušava ga doklicati...Nič...se ne javlja...Vmes obnavlja oglas, ki pa ni zelo gledan tako, da zanimanja očitno ni. Včeraj, po tem, ko se tole vleče že več kot dva tedna, ga čisto po bedariji pokličem še enkrat. Gospod se javi, povem mu, da sva bila dogovorjena za ogled pa me ni poklical. Pravi, da je pozabil. Povem, da bom spet v Ljubljani, da sem resna in da bi rada avto videla. Reče, da sicer že ima enega interesenta, a da ni problema. Vprašam kdaj in kje bi se lahko dobila, reče, da me pokliče nazaj...verjetno mi ni treba razlagati, da klica nisem prejela...saj ni problema, samo naj pove v čem je problem. Lažje bi mi bilo, če bi rekel nočem vam prodati avta ali karkoli, ne pa tako "natego*anje*! Hudič je, da je edini avto, ki mi trenutno res ustreza...pa ga ne morem kupiti...kaj kupiti, še videti ga ne morem!

Avtomobil št. 2; za fantovega očeta:

Fant v četrtek pokliče prodajalca in se dogovori za ogled v petek. V petek ga prodajalec pokliče, da nima časa, saj gre čez vikend na smučanje ampak, da se lahko dogovorita za ponedeljek. Fant reče, da ni problema in da naj mu javi kdaj se lahko oglasi. Prodajalec ne pokliče nič tekom vikenda. Moj fant ga kliče kot zmešan, se ne javlja. Pokličem jaz, se oglasi v prvo, se dogovorim za ogled in na srečo mi takoj da domač naslov ter se dogovoriva za fiksno uro. Povem mu, da ga še pokličem, ko grem iz Štajerske v smeri Ljubljane. Pred odhodom ga kličem, a se ne oglasi. Ne pokliče nazaj. Na riziko se peljeva v okolico Ljubljane, na njegov "hof". Ko prideva tja se normalno javi na telefon. Pogledamo avto, človek nima pojma, totalno zmeden, avto pa je super. Komaj ga prepričava, da mu dava nekaj are, ker res ne želiva, da avto proda komu drugemu, saj je bilo prepozno, da uredimo prepis in da bi avto odpeljala še danes. Vmes se dva pripeljeta iz Murske Sobote in jima mora povedti, da je avto prodan. Seveda je pozabil, da se je dogovoril tudi z njima. Drama na žalost še ni končana, saj smo za prevzem avta dogovorjeni šele naslednjo sredo...upam, da se bo javil na telefon...če ne pač še enkrat pridemo kar "na hof".

Za znoret!!! Situacija je taka, da si 4 osebe z zelo natrpanimi in razgibanimi urniki, trenutno delimo dva avtomobila in to nikakor ni ok, zato želimo čimprej nabaviti vozila, da bomo spet mobilni. Zamenjali smo že veliko avtomobilov, a še nikoli ni bil tak problem kupiti avta, kot je v tej recesiji, a ne zaradi nas-kupcev, ampak zaradi dobesedno čudnih prodajalcev.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:50 komentarjev (14) ogledov: 36




petek, 25. december 2009

Nori Božič 2009



Letošnji Božič je jako čuden. Imamo smrečico, darila, božično prenažiranje in kompulzivno nakupovanje, ki ima za posledico izsušene denarnice. Imamo okrašene soseske, radijske postaje pa nas pridno posiljujejo s stalnim repertorajem božičnih zlajnanosti. Jap, res je 25. december 2009 ali Božič, čeprav sem morala tekom dneva kar nekajkrat preveriti na koledar, če to res drži.

Pred nekaj urami sva z bratom v kratkih rokavih igrala košarko. Zunaj. Zdaj neusmiljeno dežuje, grmi in se bliska. Danes smo v naši hiši ugasnili ogrevanje čez dan, ker je bilo prevroče. Da, prav ste prebrali. Prevroče. Konec decembra! Najbolj bizarno pa je, da smo pred tednom dni doživeli snežne zamete v kombinaciji s sibirsko zimo in v nekaj dneh preživeli spremembo za 30 stopinj Celzija. Res nori Božič...

S tem blogom sem vam pravzaprav želela samo voščiti vesel Božič in upam, da vam je Božiček pod jelko pustil vse, za kar ste mu pisali...če je v tem norem vremenu sploh uspel priti do vas, glede na to, da je pol Slovenije odrezane od sveta zaradi poplav. Božiček bo moral dobre stare sani letos zamenjati za pravo amfibijsko vozilo Smile

Vesel Božič...pa čeprav je malo nor Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:24 komentarjev (1) ogledov: 25




četrtek, 10. december 2009

O zarečenem kruhu...in kuhanju žabe no.3





In sta naokoli že 2 meseca "žabokuhanja"...malo čez že, ampak sem čisto pozabila, da sem obljubila, da se vam oglasim ter poročam o tem kako uspeva moje "kuhanje žabe" ( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=4186 )

V tem času je bilo dodanih kar nekaj sprememb in sicer:

-korekcijske vaje za popravljanje napačnih gibalnih vzorcev

-pravilo, da ne jem sadja zvečer, razen po treningu in da po treningu pojem tudi nekaj beljakovinskega

-med treningom pijem izotonične napitke in ne samo vodo.

Dobila sem tudi nov program treninga in program teka, s katerim začnem naslednji teden. Kar se tiče prehrane je precej sprememb, saj je moja nova služba od 9h do 17h tako, da je razpored obrokov: zajtrk, malica, malica, kosilo, večerja. Še vedno se borim z večerjo, ki ponavadi sledi treningu, saj ne morem jesti. Prav prisiliti se moram, da spravim kaj vase...nikoli si nisem mislila, da se bo kaj takega dogajalo meniSmile

Zdaj pa k sadovom dvomesečnega dela...Rezultati veljajo od začetka "Kuhanja žabe" to je 24.9.2009

-kilogrami: - 6,1 kg (kar se mi zdi naravnost fantastično!)

-odstotek maščobe: - 3,1%

-odstotek vode : + 0,5 %

-visceralna maščoba(maščoba na trebuhu) se je zmanjšala za 1 enoto.

-mišična maša: - 1,2 kg

Obsegi: Skupaj sem po telesu izgubila kar 25, 3 cm

-pas: -7,7 cm

-boki: -4,3 cm

-prsi: -9,9 cm(na srečo ne na škodo košarice Smile

-biceps: ostal enak

-noga: -2,7 cm

Kožne gube se tudi že manjšajo, kar je jasni pokazatelj, da se stvari premikajo v pravo smer. Najbolj me je "pobralo" v zgornjem delu, zdaj pa se počasi že začenjajo porabljati zaloge v spodnjem delu telesa, ki že dobiva drugačno obliko, kar me nadvse veseli. Odličen občutek je tudi zato, ker sem prebila magično mejo v kilogramih pod katere se nikakor nisem mogla spustiti v zadnjih 5 letih, odkar me trenerka testira.

Najlepše pri vsem je, da se pravzaprav sploh ne mučim, jem kar mi paše, športam na načine, ki mi najbolj ustrezajo in kljub noremu delovnem urniku(zdaj poleg redne vsakodnevne 8h službe, vodim 2x na teden Zumbo, ob vikendih pa opravljam novinarsko delo) uspem veliko trenirati pa še ostane nekaj časa zame.

Zdaj se predvideva upočasnitev hujšanja in poudarek na preoblikovanju telesa. Veliko ljudi je že opazilo, da me je manj skupaj in ogromno oblačil mi je prevelikih. Trenerka je napovedala, da bom s takim tempom na idealni teži že nekje čez 5 mesecev, kar pomeni še pred poletjem Smile Danes sem si kupila tudi Elancyl kremo proti celulitu in bom poskusila še redno delati kaj na tem področju Smile

Trenutno nimam večjih težav, tudi nekih kriz ni bilo, saj če si česa zaželim, si to tudi privoščim. Malce je problem usklajevati naporen delovni tempo, treninge, vadbe in vse ostale aktivnosti, ampak ne dvomim v uspeh Smile

Tako...pa gremo pogumno naprej!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:49 komentarjev (5) ogledov: 28




petek, 20. november 2009

Umrli zaradi prodaje maščobnega tkiva?!?



Načeloma nisem črnogled človek, a vsake toliko se resnično vprašam kam za vraga gre ta svet. Danes se mi je to vprašanje porodilo bo tem članku, ki govori o tem, da so v Peruju prijeli ljudi, ki so se ukvarjali s prodajo človeškega maščobnega tkiva, zaradi katerega so ubijali ljudi, jim izsesali maščobo in jo nato preprodajali kozmetičnim in farmacevtskim podjetjem.

V tej zgodbi je narobe prav vse, ampak najbolj bizarno se mi zdi, da je nedko moral plačati z življenjem za nekaj, kar bi drugi z veseljem dali zastonj! Po moje bi jih iskanje prostovoljnih darovalcev maščobnega tkiva stalo veliko manj pa še legalno bi bilo, da ne govorimo o tem kako bi lahko nekoga razveselili z brezplačno liposukcijo in še maščobno tkivo(čeprav nimam pojmaza kaj ga uporabljajo farmacevtska in kozmetična podjetja pa niti ne želim vedeti) bi bilo znanega porekla, odvzeto v sterilnih pogojih itd.

Ampak verjetno je veliko bolj kul in gangstersko pobijati nedolžne in potem po svetu švercati litre človeške maščobe...

Kam gre ta svet?!?





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 11:24 komentarjev (9) ogledov: 18




torek, 03. november 2009

Drobna dejanja prijaznosti



Začelo se je sredi Budimpešte z mesečno vozovnico za metro. Nabavila sem jo sredi meseca, a ker sva 1. naslednji mesec odšla in je bila veljavna še več kot 15 dni po tem, se mi je zdelo škoda, da bi jo vrgla stran. Na zadnji vožnji z metrojem sem boljši polovici povedala, da bi jo rada nekomu podarila. Razmišljala sva komu jo naj dava, a vsi najini prijatelji so že odšli, ali pa so imeli svoje vozovnice in jih niso potrebovali. Stopila sva iz postaje in sem malce zastala, gledala sem, če bi lahko našla koga, da mu podarim vozovnico. Vsi so hiteli in se brigali sami zase. Nihče ni deloval, kot da bi mu vozovnica koristila. Boljša polovica me je že čakala pri izhodu, ko sem zagledala mlajši par.

Ona je držala torbo, on pa je brskal po njej. Nisem slišala kaj sta govorila, a tako ali tako ne bi razumela, saj sta se pogovarjala po madžarsko, videla pa sem, da nekaj vneto iščeta. Ona je v eni roki držala eno voznovnico, v drugi torbo, on pa je mrzlično obračal žepe, brskal po torbi, denarnicah in jo nekaj spraševal. Takoj sem vedela, da je to to. Pristopila sem in ju vprašala, če govorita angleško. Nista. Nemško? Tudi ne. Špansko? Odkimata. To me je šokiralo, saj so do takrat vsi Madžari, s katerimi sem imela opravka, znali vsaj en tuj jezik.Pokazala sem jima vozovnico in z rokami pokazala, da jo poklanjam, najprej nista razumela in sta jo želela vrniti in mi nekaj vneto razlagala, a ko sem vozovnico položila nazaj v njeno dlan, sta doumela in v življenju še nisem videla hvaležnejših obrazev. Ostala sta brez besed, jaz pa sem se samo nasmehnila, pomahala v slovo in odšla. Po moje sta mislila, da me je poslal sam Bog, jaz pa sem se odločila, da bom take stvari počela bolj pogosto.

Pogledam na parkomat. Ena ura stane 20 centov, sicer bom parkirala samo 15 minut, a vseeno 20 centov res ni noben denar, zato kupim listek za eno uro. Opravim svoje v 10 minutah in se ozrem po parkirišču, če se je ravnokar kdo pripeljal, da mu podarim listek za preostanek časa. Če je takih več, potem imam svoje kriterije; najprej invalidi, mamice z majhnimi otroki, starejši, tisti s slabšimi avtomobili in nato vsi ostali. Če se ravno nihče ne pripelje, pogledam kateri avto nima listka in mu ga zataknem za brisalec. Zadnjič sem slučajno videla, da nekdo zaradi mene ni dobil kazni in občutek je bil fantastičen. Če listek izročim osebi, ji vedno naročim, da naj ga da naprej, če ne bo parkirala do ure, določene z listkom.

Ta drobna dejanja prijaznosti me stanejo 20 centov in nekaj trenutkov mojega časa, dobim pa povrnjeno neverjetno hvaležnost, nasmehe, lepo besedo in prav vidim, kako lahko ljudem polepšam dan. Veliko jih je presenečenih, šokiranih, nekdo je celo rekel, da nihče že dolgo zanj ni storil kaj podobno lepega. In ob takih stvareh se zamislim...kako malo je potrebno, da smo v vsej tej hektiki, krizi, stresu in kolobociji spet ljudje...dobri, prijazni, ljudje. Ljudje za druge ljudi.

Kakšna pa so vaša drobna dejanja prijaznosti?





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:33 komentarjev (6) ogledov: 19




četrtek, 29. oktober 2009

O zarečenem kruhu...in kuhanju žabe no.2



Pa je mesec naokoli...kljub temu, da na divi tega ne obešam na veliki zvon še vedno "kuham žabo" in danes sem imela prvo "preverjanje" z meritvami. Vmes sem bila res zelo pridna(kako zelo si lahko preberete na drugem blogu, link najdete v zapisu O zarečenem kruhu in kuhanju žabe), a vseeno nisem bila ravnodušna.

Dve zastavljeni spremembi in sicer 5 obrokov na dan in 6 treningov na teden sem izpolnila precej uspešno in sploh ni bilo tako zelo težko. Tudi s tekom ni težav, dokler je tako lepo vreme, še vseeno pa raje "švicam" na stezi, ko pritisne mraz. In danes sem izvedela kako učinkoviti sta bili ti spremembi...

Je že res, da sem bila primorana kupiti 1 konfekcijsko številko manjši plašč in da zategnem pas za eno luknjico bolj, kot pred mesecem dni, a vseeno nisem vedela pri čem sem. Ko sem stopila na tehnico, sploh nisem upala pogledati rezultata...trenerka mi je povedala, da je pokazala 3,6 kg manj, kot pred mesecm dni, kar se mi je zdelo odlično! Tehnica je pokazala še sledeče:

- odstotek maščobe: - 0,8 %

-odstotek vode : + 0,5 %

-visceralna maščoba(maščoba na trebuhu) je ostala enaka.

-mišična maša: - 1,6 kg

Ampak to je le ena plat medalje, meni osebno so najpomembnejši obsegi, ker so kilogrami odvisni od velikega števila dejavnikov, med drugim tudi od dobre volje tehnice. "V akcijo" sta stopila še meter in kaliper, ki sta pokazala sledeče:

-pas: -6,2 cm

-boki: -4,1 cm

-prsi: -4,8 cm( na moje veliko veselje košarica ostaja enako "polna", le obseg je manjši Wink

-biceps: + 0,2 cm (da se vidi, da "gvihtam" )

-noga: -1,5 cm

Kožne gube so ostale enake.

Skupaj sem po celem telesu v 4. tednih izgubila 16, 6 cm in to največ v pasu! Manjši obsegi torej res pomenijo eno konfekcijsko številko in eno luknjico na pasu manj tako, da ne gre samo za moj privid Smile

Tako...zdaj veste... in z enako tematiko se oglasim spet čez 4 tedne Wink






objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:57 komentarjev (15) ogledov: 20




torek, 06. oktober 2009

Vse se vrača, vse se plača





Poznam človeka, ki je poosobitev tega, čemur bi lahko rekli "prasec". Tip je star 27 let in je v zvezah od 7. razreda OŠ, v bistvu od takrat še ni bil niti en dan v stranu, ki mu pravimo samski. Ko je z eno punco končal, je takoj začel z drugo, ki jo je seveda spoznal v času svoje prejšnje zveze. Vse svoje partnerke je na veliko varal in jih dobesedno teroriziral z ljubosumnimi izpadi, posesivnostjo in omejevanjem vseh vrst. Do njih se je velikokrat obnašal kot, da so smet in je zahteval popolno podrejanje z njihove strani. Niso smele hoditi ven, se družiti s prijatelji itd. po drugi strani pa ga je on namočil povsod, kjer je bila priložnost. Spustil se je celo v avanturo z mamo od puncine prijateljice, s puncino sorodnico, s svojo sošolko, mlajši sestri od prijatelja je vzel nedolžnost in še kak posebni podvig bi se našel... Če povzamemo, po*ukal je vse, kar leze in gre, medtem, ko njegove punce niso smele niti na kavo s prijateljico.

Pred skoraj tremi leti pa je spoznal dekle, za katero se je spremenil. Recimo ji Mojca. Mojca je bila ljubezen na prvi pogled. Lepa, izobražena, sposobna. Zaradi nje je pustil svoje prejšnje dekle, Mojca je bila drugačna. Ni se pustila, zahtevala je svoje življenje in ni se toliko prilagajala, še manj podrejala. Obenem pa ji ni mogel kaj dosti lagati, ker je vse takoj ugotovila. Vedel je, da z njo ni šale in se je spremenil. Začela sta skupaj živeti v novi hiši in na noge sta postavila podjetje, ki je uspešno rastlo. Seveda so ga tu in tam mikale druge, a vedel je, da je pri Mojci taka igra z ognjem preveč tvegana, zato je sprejel posledice in sam sebe prepričeval, da je ona res vredna upiranja skušnjavam.

Naletela sta na prve težave v zvezi, ona se je sprla z njegovo mamo in začela so se zbadanja, žaljenja in vse ostalo, kar je grenkega v zvezi. Mojca je postala sumničava in začeli so se prepiri. Pred približno tremi tedni je situacija dosegla vrelišče. Mojca je pobrala stvari in odšla domov.On se je vrnil v prazno, tiho hišo, obsedel je pred TV in se počutil prekleto praznega. Vedel je, da jo ljubi, zato se je prvič v življenjuza žensko ponižal in jo prosil naj se vrne. Vrnila se je, a ni tr5ajalo dolgo, ko je šla nazaj domov. Spoznal je, da si ne more dopustiti, da bi jo izgubil. Šel jeza njo in ko je prišel do njenega doma je tam našel...drugega!

Še danes ne more verjeti, da se mu je to zgodilo. Mojca je bila v bistvu ženska oblika njega, čeprav se mu niti sanjalo ni. Že nekaj časa se je nekaj pletlo med njo in tem drugim. Vrnilo se mu je vse(no, ne še vse, samo delček), kar je slabega storil vsem drugim puncam. Mojca, edina, ki jo je res ljubil, za katero se je spremenil inv katero je verjel, mu je zarila nož v hrbet. Mislim, da se ne zaveda, da je dobil samo vse vrnjeno in da je Mojca pravzaprav njegova zrcalna slika.

Ne verjamem, da bo zdaj začel razmišljati o tem, da z ženskami ne more delati, kot s smetmi in da se mora spremeniti...po moje bo ugotovil, da je boljše, da se vrne na stara pota in ne zaupa več nikomur, ker je bil prizadet, ko je res ljubil...mislim, da bo spet postal "prasec" in da bo pozabil na to da se pravzaprav vse vrača in vse se plača.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:32 komentarjev (12) ogledov: 25




nedelja, 27. september 2009

Playboyev poraz





To soboto se je naša ženska družba odpravila v enega izmed ljubljanskih klubov, kjer je gostoval eden izmed naših najljubših DJ-jev. Pozicionirale smo se tik ob ograjici, ki je ločila VIP del od dela za "navadne smrtnike". Kmalu smo opazile, da je na VIP-u eden izmed slovenskih samooklicanih playboyev(malce starejšega datuma izdelave)z družbo...in da neprestano strmi v eno izmed prijateljic, ki pa je bila k njim obrnjena s hrbtom in ga sploh ni opazila.

Čez nekaj časa se je ojunačil in pristopil do prijateljice ter ji prišepnil, da bi jo, citiram:"Fu*al do onemoglosti." Prijateljica ga je vsa v šoku zavrnila in playboy se je užaljeno vrnil na svoje mesto, kjer ga je obletavala gručica deklet in se veselo obešala po njem. Kljub vsem ženskim distraktorjem še vedno ni izpustil iz oči naše prijateljice.

Čez čas je do prijateljice pristopil playboyev prijatelj in ji pojasnil, da je playboy želel povedati:"da te bo fu*al do tvoje onemoglosti, ne njegove." Prijateljica je zavila z očmi in si mislila svoje, ko je čez nekaj trenutkov do nje pristopicala simpatična blondina in jo vprašala, če ji je njen mož(čeprav dvomim, da je playboy resnično poročen) res rekel, da bi jo fu*al do onemoglosti. Prijateljica ji je pritrdila, blondina pa jo je suvereno povabila v trojčka. Seveda je dobila košarico. Za veliki finale se je spet vrnil playboy in prijateljico vprašal, če bi ponudbo sprejela:"Za dober denar." Prijateljica ga je nekam poslala in vsa družba se je kmalu pobrala iz prizorišča...

Nekako imam občutek, da ničesar o tem ne bo mogoče prebrati v njegovi kolumni...

Nauk te zgodbe je: ni vse na prodaj in ni vsak playboy, ki se ima za playboya!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 13:18 komentarjev (14) ogledov: 23




četrtek, 24. september 2009

O zarečenem kruhu...in kuhanju žabe





Danes sem pojedla kar dva zajetna kosa zarečenega kruha...prvi je bil ta, da ne bom pisala še enega bloga...drugi pa, da ne bom pisala blogao hujšanju ( več o tem : http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=3867 ). Teoretično drugi blog ni blog o hujšanju, saj bom "Kuhala žabo", kar je nekaj drugega in to je potrebno ustrezno dokumentirati.

Sicer pa se zadnje čase veliko dogaja...preveč delam, še več ga žuram in zdaj se podajam še na eno novo pot, o kateri več v drugem blogu, saj vam tukaj res ne želim utrujati.

Z veseljem sporočam, da nisem pridelala kake nove kandidature za idiota leta, nove poškodbe ali česarkoli meni podobnega, sem se pa popolnoma navdušila nad Zumbo, a o tem kdaj drugič...

Aja še to...blog na divi ostaja...če ste me le še voljni brati Smile

Over & out...za zdaj Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:34 komentarjev (4) ogledov: 20




nedelja, 13. september 2009

Idiot leta 2009



Že drugič ta teden sem se uvrstila med kandidate za Idiota leta 2009(več o prvič preberi v prejšnjem blogu).

Včeraj smo šli v veliki zasedbi na party v Inbox v Ljubljano. Peljala sem jaz s svojo novo srebrno strelo(prvič na daljšo turo) in kolegica. Srečno prispemo na cilj, začne se debata, praznovali smo dva rojstna dneva in odhod prijatelja na delo v tujino, zato je bilo še posebej veselo. Kolegici me vprašata, če lahko odložita torbici v avto in jaz seveda privolim. Po tem, ko da ena torbico na sedež, druga pa v prtljažnik, avto zaklenem, pospravim ključ v svojo torbico, ki jo položim v prtljažnik...in ga z velikim treskom zaprem...NAPAKA!!!

Najprej še vse poteka čisto normalno, nato pa si nekdo zaželi čips iz prtljažnika. Poskušam odpreti. Ne gre. Preverim vsa vrata. Zaklenjeno...takrat me prešine...tudi moja torbica je v prtljažniku. In v njej so ključi od avtomobila. Skupaj s torbicami, jaknami, telefoni, osebnimi dokumenti, vstopnicami vseh ostalih. Sranje! Kaj pa zdaj? Brez vsega niti ne bi mogli vstopiti v Inbox.

Kolegica iz drugega avta mi posodi telefon in pokličem boljšo polovico ter mu povem kaj se je zgodilo. Pričakujem pridigo in jezo, ker me je pred nekaj dnevi opozoril točno pred tem. Pa ni s tega nič, prijazno odgovori, da bo čez 2 uri v Ljubljani z rezervnimi ključi. Če pa on ni najboljši, potem pa res ne vem...sledilo je 2h čakanja na mrazu ob nekaj malega pijače, ki smo jo vzeli iz avta, moje slabe vesti in jeze same nase ter kljub vsemu prijetnega vzdušja. Nato pa se je prpeljal moj dragi, ki je zaradi moje neumnosti zapravil sobotni večer in prevozil 200km sredi noči. Prinesel je ključe in rešil celotno situacijo. Brez trohice slabe volje, očitkov, pridig ali česarkoli drugega(fotr bi znorel, to vem). Objela sem ga in se spet zavedla, da se lahko resnično vedno zanesem nanj.

Party smo nekje po 2.uri zjutraj nadaljevali v notranjosti Inboxa in jaz sem vsakih nekaj minut preverjala, če še imam ključe od avta...nauk te zgodbe je: človeška(beri: moja) neumnost ne pozna meja...in od zdaj naprej bom ključe od avta najbrž nosila okoli vratu...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 13:41 komentarjev (11) ogledov: 25




petek, 11. september 2009

Nije žvaka za seljaka...





Ali ova noč nije bila moj dan...včeraj zvečer sem preko iTunes prčkala nekaj na mojem starem iPhonu, nato pa sem kliknila napačen ukaz in priklopila nov iPhone...pa so šli vsi moji kontakti...Ni jih več nikjer. Ne na telefonu, ne v Outlooku in ne na SIM(od koder sem jih po pomoti zbrisalaz drugim telefonom).

Da je mera polna, sem hotela zadevo v A-je-to-popravi-si-sam stilu povrniti v prvotno stanje in sem uspela telefon še sesuti. Zdaj je sicer prišel k sebi, ampak ne delujeta Safari(torej brskanje po internetu) in maili...zdaj si lahko samo še čestitam, saj sem resnično postavila spomenik lastni neumnosti(spet).

Seveda je možno to vse popraviti, če si vsaj pol računalniško pismen, jaz očitno, klub 10ki iz informatike na faksu, nisem zato ne upam niti dirati teh zadev in me bo odprava nastale škode stala nekaj 10 EUR(razen, če mi uspe najti nekoga, ki mi bo zadevo "poštimal" za kafe).

Note to self: prepusti profesionalcem tisto, o čemer nimaš pojma!!!

Če me boste v prihodnjih dneh klicali ali mi poslali SMS, vas lepo prosim, da se podpišete...najboljše kar z imenom in priimkom, sploh, če ste Nina ali Maja, ker jih poznam miljavžnt. Iskrena hvala!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:14 komentarjev (3) ogledov: 30




torek, 25. avgust 2009

Danes...te ljubim...





Nič posebnega ni danes...nimava obletnice...nič takega se ni zgodilo...ampak tako pač čutim. Včeraj zvečer sem ga noro pogrešala. Ležala sem v postelji in gledala Seinfelda ter si ga želela ob sebi. Poslala sem sms. Nič posebnega. Samo, da ga pogrešam...in dobila odgovor, da bo pri meni čez 1 uro.

Ko me ljudje vprašajo kako vem, da je on "tisti", jim lahko povem zgodbo včerajšnjega večera, zgodbo o tem, kako je skrbel zame po moji nesreči, o tem, kako me po tolikih letih še vedno zna nasmejati do solz, prijetno presenetiti, poslušati in razumeti. Ve kdo sem, sprejema me takšno, kot sem in mi daje vedeti, da je vedno tu zame. Ve kaj mi je všeč, zna me potolažiti in vliti voljo do življenja, ko sem čisto na tleh. Zna odpuščati moje napake, četudi me okara zanje. Ve, da nisem popolna in vem, da ga to ne moti. Spoštujem ga in ga občudujem zaradi njegovih sposobnosti. Seveda bi ga včasih tudi najraje poslala nekam in priznam, da me zna spraviti ob živce, ampak je teh trenutkov občutno manj, kot tistih lepih.

Danes je pač tak dan...nič posebnega...začel se je z nežnim jutrom, prijetno kavo in rogljičkom, drobnimi komplimenti ter z veliko smeha. Danes je pač tak dan, ko se ponovno, že "miljontič" zaljubljam vanj in sem hvaležna za vse najine trenutke. Danes je tak dan, ko pogledam v njegove oči in v njih vidim sebe in vse dobro v njem. Danes ga ljubim...še posebej močno...lahko, da bo za večno Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 12:39 komentarjev (9) ogledov: 30




četrtek, 20. avgust 2009

Pagotožje



Jap, daje me Pagotožje...kar nazaj bi šla...totalna beda mi je doma Sad Hooočem naaazaaaj!!!!

Že vsa leta odkar je hrvaški otok Pag "in" ter "the place to be" nisem imela posebne želje po obisku, letos pa je naneslo tako, da je kolegica uredila skoraj zastonj prenočišče pri njenih sorodnikih in da je na Tuborg Green Beat fetstivalu nastopila moja najljubša mafija-Swedish house mafia(Axwell, Sebastian Ingrosso in Steve Angello) pa je nekako kar bilo treba iti. Šla sem službeno, saj že nekaj let delam kot novinarka za enega izmed slovenskih glasbenih portalov.

5 kolegic se nas je zbasalo v tastovega karavana, seveda smo ga napolnile do zadnjega kotička, kar je veljalo tudi za tudi trugo na strehi(tista Thule zadeva, za nepoučene) inodpeljale smo se do Kolana na Pagu. Že med vožnjo smo umirale od smeha in dobro natrenirale trebušne mišice, nato pa so sledili 4 najbolj nori dnevi letošnjega leta.

Zjutraj(khm bolj na prehodu od dopoldneva k popoldnevu) smo vstale, pozajtrkovale in se odpravile na bližjo mirno in lepo plažo, ker v Zrćah ni za bit podnevi. Sploh, ko vidiš kaj se na isti plaži dogaja ponoči, te nekako mine do kopanja v tistem območju(vsaj mene je). Po plaži smo si pripravile krasno večerjo, se uredile in podale v Papayo. Sama diskoteka je krasna in se mirne duše kosa z ibiškimi(razen s Pacho, ki je res top), osebje je super(sploh za hrvaške razmere), nastopajoči so bili nori(sploh švadska house mafija) in ni bil problem žurat 4 noči zaporedoma. Še kolegica, ki je vedno trdila, da bo eno noč prespala doma, ker ne zmore našega žurerskega tempa, tega dejansko ni uresničila in je bila najbolj navdušena nad tem, da se gre ven vsako noč.

Edino, kar je zanimivo, je razmerje med spoloma, saj je bilo 70:30 v korist(oz. škodo) moških, od katerih je bila velika večina norih Italijanov. Enkrat smo vstopile na bus za Zrće in nam je cel bus ploskal ter pel. Spet drugič smo šle mimo skupine fantov(italjanov, seveda) in dobile smo pravi pravcati mini "mehiški val". Nasploh pa je bilo vzdušje krasno in tudi prevlada moškega spola ni bila več moteča, ko si kakemu bedaku(spet po večini italijanskega porekla) dal vedeti, da ni dobrodošel. Samske punce, obisk Paga je skoraj obvezen Smile

Moram priznati, da nisem pričakovala, da bom tako zelo navdušena. Pa sem! Prepričalo me je vse, od otoka, apartmaja, krasnih kolegičinih sorodnikov, ki so nam kuhali čajčke, ko smo se prehladile in nam pekli štrudl, čudovite plaže, nore noči in najboljša družba. In zdaj sem doma...v bedni sceni, ko sploh nimamo kam iti ta vikend, kaj šele vsako noč. Vsaj veliko delam in treniram, da se malo zamotim. Vseeno pa pogrešam sceno na Pagu, družbo mojih legendarnih party mafijašic in tisto noro morsko vzdušje...ampak se bom že aklimatizirala in počasi premagala Pagotožje...če ne drugače pa z mislijo na to, da naslednje leto vajo ponovimo. Če bo vse po sreči celo dvakrat!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:37 komentarjev (3) ogledov: 20




petek, 07. avgust 2009

Za v party penzijo? I don't think so!!!



Še enkrat se je izkazalo, da sem totalna hardcore party animal, ki ji ni para. Kljub temu da teče že deseto leto obiskovanja partijev, me vse tole ni minilo, kvečjemu me "drži" še bolj...da pojasnim...prejšnjo soboto smo bli v Poreču na Ericku Morillu, v sredo na Axwellu in malo prej sem izvedela, da gre moja družba danes čisto neplanirano še na Guetto. In bi šla zraven! Pa Guette sploh ne maram...samo zaradi žura bi šla...

V bistvu bi najbrž že bila na poti, če ne bi morala delati danes do 23h. Zdaj pa odkar sem izvedela, da gredo, bediram v službi in iščem načine kako predčasno zapustiti delovno mesto ter se podati nori noči naproti. Ker "fejkanje" požara, bolezni ali kake druge katastrofe odpade in ker me seveda nihče ne more priti zamenjati tako na hitro, mi ne preostane nič drugega kot, da ostanem doma.

Vem kaj me čaka danes...ker ne bova skupaj niti z boljšo polovico, bom takoj po koncu službe zapadla v resno party-zamudniško depresijo. Najprej se bom malo smilila sami sebi, groza me bo, ker sem doma, ko bi ga lahko nekje žurala(pa čeprav na luzerja od Guette). Zzaspati, kljub temu, da imam manjko spanja še od drugih party podvigov ta teden, ne bom mogla. Pogledala bom Seinfelda in se morda počutila malo bolje ob misli na to, da gremo v ponedeljek na U2 potem pa naTuborg Green Beat festival na Pag...ni nam lahko, nam partyzanom Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:34 komentarjev (5) ogledov: 28




sreda, 05. avgust 2009

Aerobika je lahko življenjsko nevarna?!?





Očitno da. Če živiš v ZDA, kjer lahko orožje kupi vsak izrodek. In eden takih izrodkov se je odločil, da bo iz obličja zemlje pospravil nič hudega sluteče vadeče v nekem fitnes centru. Okoli osme ure zvečer je s polno športno torbo orožja vkorakal v aerobično dvorano in kosil vse, kar mi je prekrižalo pot. Za več adrenalina je prej pogasnil luči. Učinek skrivalnic za večjo grotesknost samega dogodka.

Priče pravijo, da se je prej ustavil v bližnjem lokalu. Najbrž si je privoščil rum za pogum...nato pa je vkorakal v dvorano, kjer se je pod vodstvom noseče vaditeljice na uri latino aerobike potilo 30 žensk. Nikakor ni sodil v tisto okolje in verjetno so ženske zaznale, da moški srednjih let, z ogromno športno torbo nekako ne sodi mednje. Preden so lahko kakorkoli ukrepale, je bilo prepozno.

Štiri od teh žensk so že izgubile boj za življenje, med njimi najbrž tudi noseča vaditeljica. Najmanj ducat pa je poškodovanih. Utrpele so več strelov. Kamor je pač naneslo.

"Junak" bi si naj sodil sam, čeprav vse skupaj še ni 100% potrjeno, saj preiskava še poteka...in ob vsem tem se človek vpraša kaj za vraga se je pletlo po glavi Georgeu Sodiniju iz Pittsburga, da se je odloči l za tak korak...upam samo, da ne bo inspiracija drugim, kakor se je zgodilo z masacrom na srednji šoli Columbine, obenem pa se sprašujem kdaj bo Amerika pogruntala, da ni pametno, da se orožje deli slehernemu, ki kupi avtomobil ali odpre bančni račun.

vir: http://www.thepittsburghchannel.com/news/20283352/detail.html





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 15:48 komentarjev (4) ogledov: 24




sreda, 29. julij 2009

Zakaj ne bom kupila Murine majice



Trenutno smo vsi superjunaki...rešujemo giganta po imenu Mura. Prebiramo nebroj člankov o Muri, se jezimo na njeno vodstvo in vlado, diskutiramo o tem "kako bi bilo, če bi bilo", sočustvujemo z njenimi delavci, vzklikamo na protestih, če pa ne počnemo vsega naštetega pa vsaj kupujemo lične T-shirt majice z logom Mure in šiviljskim metrom s simboliko neskončnosti za 15 EUR. Za pomiritev lastne vesti. Da ne moremo reči, da smo samo stali križem rok in gledali, kako se seka glava slovenske kokoši(metaforično gledano, seveda).

Jaz ne bom kupila Murine majice. Ne zato, ker ne sočustvujem z delavci, ne zato, ker se strinjam z dogodki in še najmanj zato, ker bi bila hladnokrvna kapitalistična pošat, ampak enostavno zato...ker nima smisla!

Mura je velikan, ki je zadnja leta umiral po kosih. Počasno in boleče. Sicer je sedaj brezpredmetno razglabljati, da bi bil en čisti res pred leti veliko manj boleč, kot desetletje in več agonije, saj smo kjer smo in če pogledamo resnici v oči, je Mura brezno brez dna. Tekstilna industrija, razen visoko kvalitetnih, luksuznih znamk, ki tudi zdaj, v času recesije pošteno pljuvajo kri, nima prihodnosti. Žal. Mura, četudi ima tradicijo in bi radi verjeli, da to ni res, je daleč od bleščeče blagovne znamke, ki bi jo bilo smiselno reševati. Zadnja leta je dihala na škrge pa še to večinoma zaradi kooperantskih poslov (tisti odmevni z Escado npr.) in ne zaradi lastnega sijaja.

Mura je včasih nekaj pomenila. Včasih, ko je servisirala jugoslovanski trg, kamor Gucci, Prada, Luis Vuitton ne bi mogli, četudi bi hoteli. In ni bilo težko biti prvi na vasi. Sicer je res, da ima moja mama še zdaj v omari Murin plašč iz tistih časov in če ga neseš v čistilnico, je še vedno kot nov, ampak to v današnjih časih bliskovitega potrošništva in modnega suženjstva pomeni bore malo. Nato so prišli časi, ko ni bilo več treba po Hugo Boss majico v Turčijo ali "švercati" kavbojke iz Trsta in Mura je počasi začela izgubljati svoj sijaj. Zadnja leta pa so bila tako ali tako farsa. Na modnih pistah so se sprehajali aktualni Murini modeli, v njihobo trgovino pa je zavila še samo kaka nostalgična babica. Zastareli modeli, grozne trgovine(četudi na čudovitih lokacijah), vratolomne cene, povožen poslovni model in slabo vodstvo, so vodili v neizbežno katastrofo, ki se jo je predolgo blažilo z denarnimi injekcijami(iz naših žepov).

Mura je imela prihodnost pa jo je vedno znova zapravila. Najbolj mi je to postalo jasno, ko so v času mojega bivanja v Budimpešti zaprli Murino trgovino na najbolj frekventni lokaciji, na glavni ulici Vaci utca v Budimpešti. Trgovina je že na 100m izstopala po svoji zastarelosti, otopelosti in nezanimivosti, zato vanjo ni zavil nihče. Tudi potem ne, ko je imela fluoroscetne napise "Sale -70%" in to nekaj pove. Na Vaci utci turisti kupujejo vse in ni vrag, da bi kaj kupil tudi kak kitajski ali japonski modni fanatik, ki v Gucci trgovini(ki se v Budimpešti nahaja na naprimerno slabši lokaciji) mirne duše odšteje 1500 EUR za ruto. Morda bi Murina blagovna znamka res lahko postala pravo modno ime. Ampak v Murino trgovini niti vstopil ni. Pa mu ni za zameriti, ker tudi jaz nisem, ker me je bilo sram, da je to t.i. "creme de la creme" našega tekstilstva.

Niso krivi delavci, krivo je vodstvo in država, ki jim je dala denar za take neumnosti(verjetno imajo zdaj precej polne žepe).Če bi se agonija Mure, ki tako ali tako ni imela prave strategije in razvojnega načrta, končala že pred leti, bi si do danes gospodarstvo opomoglo in bi bil udarec zagotovo manj boleč, kot bo zdaj, v času največje gospodarske krize po tisti leta 1929.

In zato ne bom odštela 15 EUR za Murino majico...saj sploh ni Murina, je Fruit of the loom, made in Morroco, kar ponazarja vse, kar je narobe z Muro in njenim jurišnim reševanjem...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:09 komentarjev (7) ogledov: 20




torek, 21. julij 2009

Štiri,tri,dva,steptouch! Prvič v vlogi vaditeljice



Moja prva ura je za mano!!!!! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!! Zdaj sem uradno vaditeljica skupinske vadbe in pilatesa!!! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!

Sploh ne morem opisati kako se počutim. Neskončno srečna je še najbližje temu, kar me trenutno navdaja. Moja pot do tukaj je bila precej dolga(beri: http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=3199 in http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=3484 ), ko sem dobila licenco pa sem odšla za pol leta v tujino in vse skupaj je dobilo "on hold" status...do danes...

Včeraj je šefica na fitnesu izvedela, da ima nek nujen opravek in je že hotela odpovedati uro, nato pa je vprašala, če bi jo lahko prevzela jaz. Zelo pazljivo. Verjetno je mislila, da bom zavrnila, a sem več kot z veseljem sprejela. Ker sem pripravljena! Ker so to moje sanje!

Danes sem že tako delala na fitnesu in me je za eno uro prišla menjat sodelavka jaz pa v dvorano. Resno se je zapletlo, ker je bila celo ena vadeča več, kot jih sprejme dvorana, zato smo morali malce improvizirati Na začetku sem imela tipične začetniške težave, ko sem izustila en korak, delala pa drugega, ampak ok. Ujela sem se dovolj hitro, da ni bilo moteče. Nato pa sem "padla not" in zdelo se mi je, da to počnem od nekdaj. Počutila sem se tako dobro, kot že dolgo ne. Ves pot, vse solze, bolečine in težave so bile za mano. Živela sem svoje sanje.

Celotna ura je minila, kot bi mignil in šele na koncu sem se vsem vadečim zahvalila, da so bili z mano na moj "prvič", dobila sem glasen aplavz in vsi so rekli, da nikakor ni izgledalo, kot da še tega nikoli nisem počela. In zdaj se počutim odlično! Če bi lahko, bi kar odvodila še kako uro...kaj uro! Šest ur, če treba!

Vse, kar lahko rečem je, da "thoughts become things" še kako zelo velja. Ena za drugo se počasi uresničujejo želje iz moje table vizij...2 down, 4 to go Wink





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:41 komentarjev (6) ogledov: 23




nedelja, 19. julij 2009

Penzionistične sobote





Kljub temu, da mi je EMŠO že potekel, nisem človek za penzionistične sobote. Vikend nasploh je zame sinonim za preplesane noči in zgodnje, jutranje prihode domov pri čemer se držim modrosti moje babice, ki je vedno rekla, da pošteni ljudje hodijo po svetlem domov. V soboto se "zrihta", gre ven s prijatelji ali boljšo polovico in predvsem se ga žura...na kakršenkoli način...dokler ne zmanjka baterij in nas ne pometejo s prizorišča.

Danes je žal penzionistična sobota, ko sem doma, v postelji z lap topom. Boljša polovica je s svojo družbo, moji prijatelji pa so na dopustu, pikniku, rojstnem dnevu ali pa se jim ne da ven, zato mi ne preostane nič drugega, kot da "furam upokojenstvo", kar mi sploh ne diši. Nisem več navajena. Saj ne, da sem kdaj bila, ampak včasih sem vsaj presenela kako mirno soboto na vsakih nekaj mesecev, zdaj pa še tega ne znam več. Dolgčas mi je. Nimam kaj početi in počutim se...čudno...kor bi mi nekaj manjkalo...

V Budimpešti sem bila navajena, da se nepresatno nekaj dogaja in imaš vedno kaj početi, tukaj v Sloveniji pa je zdaj, v času dopustov, pravo mrtvilo in ne vem kako bom še prenesla kako tako soboto. Trenutno je stanje tako, da sem pogledla že 2 sezoni Seinfelda, rešila vse debilne kvize na Facebooku, si uredila nohte in zdaj čakam, da me "prime spat" in da končno zaključim to penzionistično soboto...morda sem po EMŠO za odstrel, za v penzijo pa še zagotovo nisem!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:10 komentarjev (1) ogledov: 31




petek, 10. julij 2009

Srebrna sreča





Kdo bi si mislil, da bo totalnemu s*anju iz zadnjega bloga sledila totalna sreča. Za mano je nekaj najtežjih dni zadnjih let. Tako slabo se nisem počutilav zadnjih dveh letih po nesreči in zdelo se mi je, da enostavno vse skupaj več nima smisla. Nekako otopelo sem stiskala zobe skozi dneve in čakala, da še me kje kaj udari. Želela sem si samo, da preživim in ostanem pri zdravi pameti do sobote, ko je moj rojstni dan, vsaj nekaj svetlega v tem zelo zelo temnem obdobju. Vedela sem, da se moja velika želja o novem avtomobilu do takrat ne bo izpolnila.

Včeraj je bilo v službi spet napeto, po službi sem prišla domov in smo še doma malce udarili tako, da sem se vsa slabe volje podala za 2 uri na aerobiko, da vsaj malo odmislim vse slabo. z boljšo polovico sem bila zmenjena zvečer po aerobiki in ker sem se malce zaklepetala je težil s klicanjem, zato sem se pošteno jezna podala proti domu, da nanj zljiem vso gnojnico, ki se je zaradi teženja s klicarjenjem nabrala v meni. Bila sem nejevoljna, jezna in razdražena.

Nekaj čez deveto zvečer se pripeljem v našo ulico in opazim, da pri sosedih stoji nek neznani avtomobil ter začnem gledati kam je parkirala boljša polovica. Ko se pripeljem bližje, opazim boljšo polovico za volanom mojega že 6 let sanjskega avtomobila in po licih se mi ulijejo solze. Točno takšen je, kot sem ga želela. Srebrn! Pravi motor! Popolne linije! Na hitro sem parkirala in stekla k avtomobilu iz katerega je sijal velik nasmešek. Nisem se mogla zadržati. Jokala sem kot dež. Takoj sem vedela, da je to moje presenečenje za rojstni dan, ki mu je manjkala samo velika rdeča pentlja.

Ne morem opisati kako se počutim. Ta srebrni kos pločevine, ki je poosebljenje mojih sanj zadnjih 6 leth(odkar sem prvič zagledala prvo različico tega modela) ni samo avtomobil, ki me bo popeljal od točke A do točke B, je žarek upanja v tem norem in kaotičnem času v mojem življenju. Je dokaz, da so še vredne stvari na tem svetu in da lahko dosežem svoje sanje, četudi se je marsikaj, kar sem dolgo gradila v mojem življenju, sesulo v prah. Je plod mojih žuljev(da ne bo kdo mislil, da mi je bil popolnoma podarjen!) in vere vame s strani boljše polovice. Dal mi je voljo in zagon za naprej, saj so se sanje pripeljale k meni, ko sem se jim že hotela odreči.

Zdaj sem drugačna, zdaj vem, da je vse mogoče in dala bom še več od sebe. Ne bom več obupovala nad trenutno situacijo, sploh pa ne nad stvarmi, ki niso pod mojim nadzorom in dopustila bom stvarem, da tečejo svojo pot...skozi življenje se bom odpeljala v svoji srebrni sreči Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:15 komentarjev (22) ogledov: 19




sreda, 08. julij 2009

Totalno s*anje





Tako pač je, ko se vrneš. Treščiš v ves kaos še zapakirane krame in tvoj vsakdan se začne z iskanjem spodnjega perila med spotikanjem ob knjige, krožnike, kable in drugo, še zapakirano šaro. Ob pogledu na kup neodprte pošte in nedokončanih stvari, te sili na bruhanje. Nekaj časa traja, da se sestaviš. Vedno je tako.

Misliš si, da bo lažje, če greš skozi to že drugič. Pa ni. Kvečjemu je še težje, ker se ti zdi, da se iz zadnje izkušnje nisi prav nič naučil. Nerazpakirano življenje te boli še bolj, kot sicer. Lani sem skoraj mesec dni živela iz potovalk iz kovčkov. Letos sem večino že uredila. Uspela sem pospraviti oblačila v omare in sem ugotovila, da jih premorem veliko preveč, kljub temu sem včeraj kupila novo oblekco, ampak to je že druga zgodba. Vseeno pa ostaja občutek, da nisem doma, da ne spadam sem.

Ko sem se prvi večer pripeljala v naše mestece, se mi je zdelo tako prekleto prazno. Skoraj mesto duhov. V nedeljo sem peljala psa na sprehod in si ogledala naš kraj ter občutila enako. Da ne govorim o tem, da smo šle s kolegicamo v petek v kino in po kinu nismo imele več kam. Lent je bil prazen, ostalo tudi, zato smo šle domov. Nisem več vajena tega. V 2,5 milijonskem mestu imaš vedno kaj početi in kam iti. Vsa majhnost tega košča sveta me je začela ugonabljati.

In potem so še vse druge stvari...mamina bolezen, sprejemanje življenjsko pomembnih odločitev, konec skupnega gospodinjstva z boljšo polovico, nešteto vprašanj brez odgovorov in cel kup stvari, ki jih nimam pod nadzorom,a bodo krojile mojo usodo.

Včeraj sva šla z boljšo polovico po njegovega strica na letališče, saj se je vrnil iz Grčije. Ko sem gledala razpored odhodov, me je prijelo, da bi kar šla. Vseeno kam, samo da grem. Samo, da ni treba preživeti teh nekaj mučnih tednov(bog ne daj mesecev) ponovnega privajanja. Saj vem, da bo sčasoma lažje in da bom sprejela nekatera neizpodbitna dejstva in se jim prilagodila, vendar je zdaj totalno s*anje.

Včasih se mi zdi, da sem duh...da sploh nisem jaz...da samo od daleč opazujem svoje življenje. Ko se dobim s prijatelji je malce lažje. Nekako pozabim oz. potlačim in je za nekaj trenutkov situacija bolj znosna. Potem spet padem v neko nepričakovano situacijo in se popolnoma zaprem. Spet drugič bi se razpočila od vsega, kar se nabira v meni. Najraje bi pobrala že spakirano prtljago in šla dalje. Zdaj razumem večne popotnike. Ko si enkrat okužen, je konec. Ko si enkrat tujec samemu sebi v lastnem domu se zaveš, da je edina rešitev, da spet greš.

Zato že planiramo naslednji odhod...rada bi na prakso v tujini...vse je še v zraku, ampak vem, da moram it. Moram izkoristiti vse možnosti, ker si bom sicer očitala, da nisem resnično živela...če lahko tej eksistenci, ki se meri od odhoda do odhoda rečemo življenje... še dobro, da iz prve izkušnje vem, da bo tudi to minilo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:13 komentarjev (2) ogledov: 22




torek, 30. junij 2009

Madžarske razglednice no.24: Odhajam vol.2





Ko sem pisala tole : http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=2766 , si niti slučajno nisem mislila, da bom natanko čez eno leto primorana pisati o enaki tematiki...Sedim na kavču in okoli mene so kovčki, potovalke, vrečke, kupčki "svega i svačega", kar se je pač uspelo nabrati v teh nekaj mesecih. Ob vsej tej množici stvari, v meni zeva praznina. Bojim se karkoli čutiti, ker bo bolelo.

Španija je bila zelo drugačna izkušnja od Budimpešte in misliš si, da bo drugič lažje, ker si vse to že dal enkrat skozi. Pa ni. Niti približno. Ko sem odhajala iz Lleide sem se veselila Ibize, zdaj se nimam česa veseliti. Razen prihoda domov, vendar se letos veliko bolj zavedam, da zna tudi prihod in navajanje na "domače" okolje, povzročati velike težave(vključno s sindromom post-Erasmus depresije)...Zato misli o tem odrivam čimdlje stran. Otopelo zlagam kramo v kovčke, potovalke in vrečke ter razmišljam o tem kako bova šla jutri zjutraj na kavo v mojo najljubšo kavarno. Nočem niti pomisliti na to, da bo zadnjič.

Včeraj sta bila tukaj dva študenta iz našega faksa, ki v Budimpešto prihajata v naslednjem semestru. Če bo vse po sreči, bosta celo stanovala v najinem ljubkem stanovanju, zato se počutim nekako tako, kot bi predajala štafeto. Veseli me, da bo še nekdo uspel zaužiti čudovito življenje tukaj, obenem pa sem žalostna, da je prišel nepreklicni konec zame. Imam občutek, da je toliko stvari, ki bi jih morala še obiskati, se jim bolj posvetiti ali jih dodobra spoznati. Obenem se tolažim s tem, da je Budimpešta blizu in da se lahko kadarkoli vrnem ter obiščem najljubše kotičke.

Vem, da je mesto sedaj ena izmed mojih ljubezni in komaj čakam, da se vrnem na Berzenczey 10-12, saj vem, da mi bo ob vsakem obisku še posebno toplo pri srcu. Žal ne znam po madžarsko izraziti tega, kar čutim in si bom spososila španščino, ki nerada uporablja izraz "adios", saj pomeni slovo za vedno. zato bom uporabila njihov "hasta luego", ki pomeni do naslednjič oz. dokler se spet ne vidimo.

Hasta luego, Budapest!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:55 komentarjev (1) ogledov: 25




sobota, 27. junij 2009

Madžarske razglednice no.23: In denial*





Trenutno sem v stanju popolnega zanikanja. Zanikanja neizogibnega, ki me bo doletelo že čez natanko štiri dni. ŠTIRI DNI! V štirih dneh moram pospraviti vso mojo eksistenco zadnjih nekaj mesecev, jo zapakirati v najinega karavana, počistiti sleherni dokaz, da sem kadarkoli domovala na mojem madžarskem naslovu in odpeketati domov.

Vsak normalen človek bi se pripravljal, počasi polnil kovčke in potovalke ter razmišljal o vsem, kar je potrebno še postoriti, videti, obiskati...in od koga vse se posloviti, čeprav jih je ostalo bore malo ...jaz pa nisem normalen človek, saj večino časa poskušam odhod eliminirati iz vseh miselnih procesov. Razmišljam o vsem drugem in živim povsem normalno življenje. Zjutraj se vstaneva, greva na kavo, potem pa v mesto ali kam drugam, zvečer na fitnes in potem v posteljo. Tako, kot vedno.

Trenutno so razprodaje, zato zadnje dni mrzlično brskava po trgovinah z oznakami SALE. Boljša polovica je že uspešno polovila krasne Lacoste čevlje, nagledanih ima pa še kup drugih stvari, jaz sem našla le dvoje napol zastonj in prekleto popolnih Buffalo obuval, a enih žal niso imeli moje številke, druge pa so imele previsoko peto(težka in nizka je naša kriplovska). S takimi stvari se ukvarjam 4 dni pred vrnitvijo. Lovim Buffalo čevlje. V popolnem stanju zanikanja.

Kljub vsemu trudu, se misli o odhodu uspejo prikrasti vsakič, ko se spomnim, da nekaj počnem ali sem nekje zadnjič. Danes npr. sem bila zadnjič na fitnesu v petek, ko je posebno mirno. In takrat me prevzame grenkoba, ki ji ne morem ubežati. Jutri grem zadnjič tukaj v soboto ven. V moj najljubši klub...če bi bilo po moje, bi v alkoholu utopila vso žalost, vendar bom vozila, zato odpade. Morda sem bom zamotila in ubežala cmerjenju sredi plesišča z mislijo na to katero trgovino bi še bilo potrebno prebrskati v lovu za popolnimi Buffkami...

*Zelo mi je žal, da sem morala pustiti naslov v angleškem jeziku(ko si dlje časa v tujini, začneš malce drugače gledati na svoj jezik) , vendar se je "V stanju zanikanja" slišalo tako neposrečeno pa še diva ima omejitev znakov v naslovu Sad





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:11 komentarjev (1) ogledov: 24




sreda, 24. junij 2009

Madžarske razglednice no.22: Zadnjih 7 dni





Tukaj bova še natanko 7 dni. To nikoli niso prijetni dnevi. V zraku je čuden občutek grenko-sladkosti ob odhodu. Hektika. Besede tedna so kovčki, potovalke, čiščenje, poslavljanja in...pakiranje. Če kaj na svetu sovražim, je to pakiranje, ki ga vedno prelagam do zadnje sekunde, zato je vse skupaj toliko težje. Bo šlo vse v avto? Bova kaj pozabila? So stvari, ki bi jih nujno morala doživeti, preden greva? Bom zelo pogrešala Budimpešto? Kaj me sploh čaka doma?

Da je mera polna, zadnji teden neprestano dežuje, kar samo povečuje občutek depresije, melanholije in neizogibnosti najhujšega-odhoda. Ko ima hudič mlade, jih ima vedno več, zato je prav zdaj za virusom(najbrž ni prašičja gripa) zbolel moj lap top in sem precej odrezana od sveta. Vrstijo pa se tudi dogodki, ki kažejo na to, da Budimpešta ne želi, da odideva. Neprestano joče in včeraj sva npr. stala v prometnem zamašku skoraj 2 uri. Prvič, odkar sva tukaj, se je zgodilo nekaj podobnega. Prvič toliko dežuje in že drugič doživljam teh zadnjih 7 dni.

Doma se veselim, obenem pa me je strah kaj vse se zna zgoditi. Ne vem kako se bom spet navadila na to, da živiva vsak pri svoji družini. Začela bom delati na polno. Da se zamotim. Treba bo do mentorja za diplomo in opraviti tisoč stvari...medtem pa se že snuje načrt za prakso v tujini in če bo vse po sreči, bodo naslednje leto spet nastajale razglednice od bog ve kod Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:22 komentarjev (4) ogledov: 17




nedelja, 21. junij 2009

Madžarske razglednice no.21: Dekleta iz grmovja



Dlje časa, kot sem tukaj, bolj ugotavljam, da zelo malo vem o Budimpešti in Madžarski nasploh. Gre predvsem zato, da poznam samo nekatere plati, predvsem tiste bolj temne pa so mi še vedno zelo skrite. Nisem človek, ki bi zavoljo avanture rinila v težave in če mi je rečeno, da naj se nekih predelov izogibam, ker so nevarni, verjamem na besedo in ne rinem tja(ok, pokukat že). Morda pa tudi malce podzavestno odrivam manj prijazne podobe tega mesta, ki sem ga vzljubila in države, ki jo imam rada, a je hkrati velikokrat ne razumem.

Po šoku s kitajsko tržnico(glej razglednico št.16) sem se spet navadila na mojo Budimpešto in sem malce pozabila na vse slabo. Gibala sem se po čudovitem centru in se vedno znova čudila njegovi lepoti. Pred dnevi pa sva z boljšo polovico odšla izven mesta gledet nek motor. Peljala sva se morda 10 km stran od najine čudovite ulice in treščila sva v povsem drugačen svet.

Bilo je sončno popoldne, okoli 14. ure in pripeljala sva se skozi industrijsko cono v območje, kjer je bilo veliko kmetijskih površin, grmovja, smeti in...prostitutk!Na vsakem vogalu, ob vsakem grmovju in tudi ob smetnjakih so stala izzivalno oblečena dekleta vseh starosti, velikosti in ras. Stisnilo me je pri srcu. Mimo so se vozili tovornjaki in za grmovjem je bilo opaziti parkirana vozila, kjer so nesrečne duše opravljale svoje delo. Lučaj stran od deklet so bila parkirani bleščeči in dragi avtomobili, pod drevesom pa je sedela skupinica moških, najbrž njihovih "menedžerjev" aka zvodnikov. Uspela sva celo videti, ko je neki lokalec z Lanosom odložil dve dekleti na delu in se odpeljal nazaj v vas. Morda sta bili celo žena in hči. Prijateljica, ki je pred leti prepotovala Romunijo, mi je razlagala o tem, a nisem si predstavljala, da bo dejansko doživetje tako šokantno in težko. Nekaj podobnega sem videla že v Amsterdamu, ampak tam je drugače(vsaj na videz), saj prostitutke "delajo" v majhnih izložbah, ki omogočajo zasebnost, kjer je postelja in tudi kopalnica, ne pa med grmovjem in smetmi. Nisem naivna in vem, da se take stvari pač dogajajo, ampak vseeno je težko ostati ravnodušen. Vsaj meni.

Mesto tisočerih priložnosti je manj kot 10km stran, one pa najbrž nimajo nobene možnosti in so ujetnice svoje mizerne situacije. Od daleč lahko opazujejo kako drugače živimo mi in njihova situacija je bolj ali manj brezizhodna. Ko sva se vrnila v mesto, sva šla v največji in najpopularjnejši nakupovalni center, da je bil šok ob dvoličnosti tega mesta še večji. Po videni bedi, je vame udaril ves blišč tega kraja, ki prekipeva od bogastva, nališpanih obiskovalcev, znanih blagovnih znamk, dobrih avtomobilov in vsega luksuza. Ob pogledu na obleko, ki stane toliko, kot zvodniki najbrž cenijo življenje ene izmed deklet iz grmovja, mi je postalo slabo in spet sem začutila gnus do videnega, celotne situacije in človeštva samega.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:41 komentarjev (4) ogledov: 24




četrtek, 18. junij 2009

Madžarske razglednice no.20: Hungaroring





Po mojih žilah se načeloma ne pretaka bencin. Moje srce nikoli ni bilo hitreje ob pogledu na hitro vozilo kateregakoli kova in ne doživljam ekstaze ob zvoku ali vonju prežganih gum. Seveda je fino občutiti vse dodatne G-je ob hitrem pospeševanju in priznam, da včasih malce bolj pohodim plin. Ne spremljam formule ali motošporta, vem pa, da odkar ne vodi več Majkl Šumaher, zmaga vsakič nekdo drug in da je Hamilton prav luškan. Moški del naše družine si je pred dvema letoma umislil vozilo z malce več konjički in tudi te na vsake toliko peljem "na hitri krog", ampak vedno ponoči, na prazno avtocesto, tukaj pa se zame tudi konča.

Kljub vsemu sva danes, na željo in pobudo boljše polovice, obiskala Hungaroring-dirkališče, kjer Madžarska vsako leto gosti prvenstvo v Formuli 1. Žal bo letos ta dirka po najinem odhodu(in roko na srce-mislim, da ne bi dala 100 EUR+ za vstopnico). Imela sva srečo, saj se je danes tam dogajalo neko motoristično prvenstvo, zato naju je varnostnik na vhodu spustil notri, čeprav tega naj ne bi počel. Prosila sva ga z izgovorom, da sva turista in se je vdal, tako sva uspela pretakniti vsak kotiček in obenem okusiti vsaj delček tamkajšnjega vzdušja.

Motoristov je bilo ogromno, registrske tablice pa so bile v glavnem slovaške, češke in celo nekaj avstrijskih. Ekipe so prišle kar z bivalniki, prikolicami in med vsemi motorji, bencinom, hrupom, so se sprehajale mamice z vozički, mehaniki so jedli sendviče in motoristi, ki so že odpeljali svoje, so se nastavljali sončnim žarkom. Precej nenavadna scena.

Na šatartu dirke smo bili čisto zraven in ko sem zaslišala hrumenje vsaj 20 najmočnejših motorjev, celo jaz nisem ostala ravnodušna. Ta zvok je nekaj tako zelo močnega in res ti požene kri po žilah. Neverjetna moč se skriva v teh pisanih skupkih jekla, plastike, bencina in strasti. Ne znam opisati, vendar bodo motoristi že razumeli. Seveda mi na kraj pameti ne pade, da bi še kdaj sedla na motor, vseeno pa zdaj nanje gledam drugače.

Sama dirka je bila zelo zanimiva, ker smo jo spremljali iz vseh strani, lahko smo šli celo na visok stolp, skratka povsod. Navijala sem za najboljše in bilo mi je hudo, ko sta po ogrevalnem krogu na štartu morala odstopiti dva motorista. Enemu je ob čakanu na štart odpadel blatnik, drugi pa je imel neke tehnične težave, zato se je dirka odvila brez niju. Jezna in vidno razočarana sta se proti svojima taboroma mi pa smo uživali ob dogajanju, ki je sledilo.

Največje občudovanje je pri meni vzbudila štarterka. Blond dekletce je pri ogrevalnem štartu celo teklo z zastavicama med motorji in samo predstavljala sem si, da bi koga zaneslo ali pa da bi tisti blatnik odletel vanjo. Tudi pri signaliziranju konca dirke je enega izmed motorjev malce zaneslo in je peljal sumljivo blizu nje. Svaka čast punca, mene ne bi spravili tja za noben denar!

Poleg obiska Hungaroringa pa se je danes zgodilo še nekaj zelo smešnega...Doma sem boljši polovici v šali v lase zataknila lasno sponko(po domače špango za lase) nato pa sva odšla na fitnes in oba na to pozabila. Jaz sem navalila na kolo, on pa po svoje in ko se je sprehajal po fitnesu so ga vsi čudno gledali. Seveda je preveril če ima kaj umazano, če je kaj strgano, če se vidi karkoli nespodobnega, če ima kaj na obrazu...pa nič...čez nekaj časa se je le pogladil po laseh in začutil nekaj trdega. Najprej je mislil, da si je nanesel malce preveč gela za lase, nato pa mu je v rokah ostala lasna sponka in čudni pogledi so dobili pojasnilo Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:50 komentarjev (2) ogledov: 18




torek, 16. junij 2009

Madžarske razglednice no.19: Lokalni pornotalent



Redno prebiram revijo Time out, ki je v bistvu nekakšna biblija za vse prišleke v Budimpešti, saj zelo dobro predstavlja mesto, madžarsko kulturo, posebne kraje in dogodke ter življenje ljudi tukaj. Lokalcev in vseh ostalih. Velik plus je, da je revija v angleščini in jo celo razumemSmile

Pred kratkim sem naletela na zanimiv članek o madžarski pornoindustiji, ki bi naj bila ena izmed najboljših in najmočnejših v Evropi. Naredili so intervju z najbolj znanim madžarskim pornorežiserjem Istvanom Kovacsem(če ga slučajno kdo pozna). Eno izmed vprašanj se je nanašalo na to, kako to, da je ravno Madžarska postala center filmske produkcije za odrasle. In njegov odgovor je bil zelo zanimiv, saj je rekel, da je to zato, ker je na Madžarskem ogromno lokalnega talenta pri čemer je ciljal predvsem na nežnejši spol v tej panogi.

Ne razumite me narobe, nimam čisto nič proti pornografiji, ampak ni mi čisto jasno kaj bi naj bil ta lokalni talent. Pri moških se mi svita, da bi se lahko meril v centimetrih in minutah, pri ženskah, ki bi naj bile "primerjalna prednost" madžarske pornoindustrije pa se mi resno zatakne. Že res, da so Madžarke lepa dekleta, veliko lepše od Špank npr., ampak kakega posebnega "pornotalenta" pa pri njih nisem uspela zaznati, četudi je oče od prijatelja boljše polovice nedavno izjavil, da:"Ena Madžarka zdrži za pet Slovenk!"...govora je bilo seveda o posteljni telovadbi, vendar je to le subjektivno mnenje tega gospoda in ne priča nujno o dejanskem stanju Smile

Pred nekaj dnevi sem si v garderobi na fitnesu sušila lase, ko sta vstopili dve dekleti. Pogovarjali sta se v angleščini in po naglasu je bilo jasno, da je ena od niju Madžarka, za drugo pa lahko samo rečem, da ni iz angleškogovoreče države. Naenkrat je tujka rekla Madžarki, da ima krasne joške in vprašala kje si jih je dala narediti. Nato je sledila najbolj nevsakdanja debata, ki se je kadarkoli odvijala pred mojimi očmi. Madžarka je veselo odgovorila, da na Madžarskem in povedala ime "umetnika", nato pa navrgla nekaj o brazgotinah, ki so kao preveč vidne. Tujka je nato nadaljevala, da naj se ne sekira, ker so joške:"Perfect!!!" in dodala, da se brazgotine poznajo vsem, razen Špankam in Brazlikam ter ostalim s temnejšo poltjo, ker bi naj imele kožo manj nagnjeno k brazgotinjenju. Nato sta odšli pod tuš, jaz pa se še danes sprašujem, če je ta debata povzela bistvo tega zloglasnega lokalnega talenta Smile

PS.: Na fotografiji jeplod trdega dela lokalnega talenta z Michelle Wild(madžarsko porno starleto) v glavni vlogi.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:34 komentarjev (1) ogledov: 23




torek, 16. junij 2009

Madžarske razglednice no.18: Nič o hujšanju!





Ne bom se vdala trenutnemu trendu shujševalnih blogov na divi in bom pisala o nečem povsem drugem Smile

Ta vikend sva imela prav poseben obisk, saj je prišla družina boljše polovice. Razširjena družina v bistvu, saj sta se očetu in mami(tastu in tašči) pridružila tudi sestra n njen fant. Ker smo bili že nekajkrat skupaj na morju, sem vedela, da nas čaka vesel in prijeten vikend, niti sanjalo pa se mi ni, da tašča misli, da živiva nekje, kjer vlada vsesplošno pomanjkanje, saj je s sabo prinsela vsaj 3-mesečno zalogo vsega. Kljub povečani porabi stvari ob obisku, nama je ostala zajetna zaloga slovenskega alkohola(pivo in vino), pol hladilnika domačih, odličnih češenj ter zelenjave z domačega vrta, drugo polovico pa zavzemajo jajca, mleko in mesni izdelki iz sončne strani Alp. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bila tukaj še samo 15 dni.

Kot prava homo oeconomicusa sva staknila glavi in sklenila, da stran pa že ne bomo vrgli ničesar, še manj vozili stvari nazaj v Slovenijo. Kljub karavanu se zavedava, da so prostorske omejitve, zato je edina smotrna, smiselna in tipično slovenska rešitev problema-veeeeeeeliiiiiikaaaa zabava pri naju doma. Na taki zabavi se bo prav gotovo porabila vsa odlična, a odvečna hrana in pijača. Vendar se zatakne pri tem, da sva ena izmed zadnjih tujih študentov v Budimpešti. Razen moje študentke tutorke, enega Francoza in 3 lokalcev namreč ni več nikogar od poznanih. Kljub vsemu sva šla v akcijo in povabili tiste, za katere veva, da so še tukaj in tiste, za katere nisva popolnoma prepričana, da so že odšli.

Kljub temu, da sem vabilo poslala pred pol ure imava že 3 potrjene goste tako, da se bo prava Štajerska čaga v Budimpešti zgodila to soboto, v najslabšem primeru bo skupna udeležba štela le 5 oseb, ampak najino stanovanjce tako ne premore več sedišč in bodo tokrat stojišča ostala nezasedenaSmile

Komaj čakam soboto...vmes pa bom pekla prav nič shujševalno pecivo, hladila še manj shujševalno pivo ter vino in zagotovo še kar nekaj časa ne bom napisala bloga o hujšanju... pa naj bo to še tako zelo "in" Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:32 komentarjev (5) ogledov: 18




sreda, 10. junij 2009

Madžarske razglednice no.17: Davek cest





Slovenske ceste so danes spet vzele mlado življenje nekoga, ki mi ni neznan. To je že druga oseba v času dveh mesecev in ko živiš drugje, lahko na vse skupaj pogledaš iz distance. Vsak dan preverjam slovenske novice in čisto vsak dan, odkar sem v tujini(kar bo vsega skupaj eno leto), je novica o nesreči. Nekje na dva do tri dni o taki s smrtnim izidom. Vem, da nisem edina, ki se sprašuje zakaj, kako in predvsem kako vse skupaj ustaviti.

Človeški faktor je seveda bistvenega pomena, vendar nikoli se ne bom stinjala z izjavo, da smo Slovenci slabi vozniki. Italjani in Španci npr. so po mojih izkušnjah veliko slabši, objestni, nepazljivi, glasni in arogantni. Tudi Madžari imajo svoje trenutke in veliko mesto pač naredi svoje, da o motoristih, ki ob 22h po najbolj obleganem delu mesta divjajo po enem kolesu in raznih "drag racerjih" niti ne izgubljam besed. A vseeno ne ugaša toliko življenj, kot pri nas. Tukaj spremljam novice in na teden poročajo morda o eni veliki nesreči, v Španiji je bilo približno enako.

Kazni po moje nikoli niso in ne bodo izboljšale situacije. Bolj jih privijajo, slabše je kajti tistih, ki so resnično problematični, se tako ali tako ne dotaknejo. Policija se večino časa ukvarja z dedki in babicami, ki niso pripasani ali s tistimi, ki peljejo 10km več izven naselja, kjer ni žive duše medtem pa umirajo nedolžni. Tudi pravni sistem in sodstvo sta prava farsa. Človek, ki je že nekoga ubil na cesti se nato zaleti v avtobus in ima na svoji vesti še nekaj oseb. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da nekdo, ki povozi kolesarja in ga težko poškoduje, dobi nekaj mesecev pogojne kazni? Skratka stvari, ki jih nikoli ne bom doumela.

In tukaj so še ceste...slovenske so milo rečeno porazne. Veliko premajhne, prenatrpane, povsod se nekaj dela. V Španiji je bila vsaka cesta tako široka, da se sploh ni bilo problema izogniti trčenju, če je kdorkoli karkoli izvajal, enako velja za Madžarsko, ki ima krasne avtoceste, ki so skoraj prazne. Nato pa prestopiš mejo in se začne kaos, kjer vlada samo in edino pravilo močnejšega.

Kaj je torej rešitev? Po moje bi se moralo več delati na preventivi. Če bi ti v avtošoli pokazali kake videoposnetke ali fotografije posledic hudih nesreč, te peljali z gasilci na rezanje nekoga iz pločevine ter na obisk v rehabilitacijski center Soča ali v mrtvašnic, bi vsak 10x bolj premislil, preden bi pijan sedel za volan, pritisnil na plin ali prehitel tovornjak v ovinek. Sistem kaznovanja bi moral biti popolnoma drugačen, kazni nižje, več opozarjanja in predvsem grozovito visoke kazni za tiste, ki pa res naredijo kaj narobe, kajti le tako jih bo izučilo. Kaj pomaga nekomu, ki nima več ničesar, če dobi nekaj 1000EUR kazni? Saj mu nimajo kaj vzeti! Če a bo moral pomagati invalidom v Soči, gasilcem pri rezanju ljudi iz pločevine ipd. pa se bi zagotovo resno zamislil...in dvomim, da bi napako ponovil...

Ta blog ima napačen naslov...ker tema ni Madžarska...ampak vseeno...morala sem nekako ubesediti vso žalost, ki jo od tukaj vidim ob vsakem podobnem dogodku...vem, da bo preteklo še precej krvi in da bo davek cest plačan še s precej življenji preden bo karkoli drugače, a če se bomo sprijaznili s stanjem, kakršno je zdaj, sprememb sploh ne bo! Dejstvo je, da smo vsi glasni, ko gre za obsojanje ljudi češ, vedno je hitro vozil, rad ga je kaj spil in šel za volan, izzival je usodo, ampak tukaj gre za to, da naj vrže kamen v grešnico tisti, ki je brez greha in bojim se, da takega sploh ni.

Čez nekaj dni se bom odpravila na 300km dolgo pot domov. Vem, da se bom peljala drugače, kot bi se sicer, a vseeno ni nobene garancije za to, da bom prispela varno...življenje vsakogar je lahko kdaj davek, ki ga terja cesta.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 19:10 komentarjev (0) ogledov: 19




ponedeljek, 08. junij 2009

Madžarske razglednice no.16: O blišču in bedi



Najprej o bedi...

Lani smo se pogovarjali s cimrom iz Mehike, ki nas je poskusil prepričati, da bede v Mexico City-ju ni, da barakarska naselja, kjer živijo miljoni v globoki revščini, takorekoč v smeteh, ne obstajajo. Moj argument je bil, da to ni mogoče, saj sem na to temo videla ogromno dokumentarcev ter prebrala morje člankov. Njegov argument:"Jaz sem bil miljonkrat v Mexico City-ju in jih nikoli nisem videl." Nikoli nisem razumela kako lahko ljudje živijo v velikih mestih in ne vidijo njegove bede. Zdaj razumem.

Tukaj sem od februarja, kar znese že več kot 4 mesece. Živim blizu centra, v čudoviti, mirni soseseki. Blizu je park in vse je čisto, urejeno. Le redko srečaš brezdomca, ki jih je sicer precej po mestu, ampak to je pa tudi to. Bila sem že v veliko predelih Budimpešte, ampak seveda ne v vseh in sem si ustvarila podobo o tem mestu, kjer ni prave bede, čeprav so mi vsi pripovedovali o zloglasnem VIII. okrožju, o katerem nihče ni zmogel povedati nič lepega. Vsi so priporočali, da se ga izogibava.

Vendar pa sva radovedne narave in naključje je hotelo, da je ravno tam zanimiva kitajska tržnica, ki sva jo morala "prešnofati". Prebrala sva opis na internetu, ki je svaril pred kulturnim šokom in nepridipravi ter pripovedoval, da na tej tržnici na veliko kupujejo tudi Slovenci. Pa sva šla. Sedla sva na tramvaj in nato na drugega ter se odpravila v osrčje VIII. okrožja t.i. Joszefvarosa. Že med vožnjo sva opazila, da je ta del mesta nekaj popolnoma drugega, kot najin del. Zanemarjena poslopja, ovsod umazanija in smeti, zapušeni industrijski objekti in ogromno brezdomcev, očitno neprištevnih ljudi ter čudakov vseh sort. Spreleteval me je srh.

Sama tržnica pa je zgodba zase. Nametani kontejnerji, ki služijo kar kot prodajalne in zapuščene industrijske hale polne vsega. Večina "trgovin" prodaja isto šaro za resnično majhen denar, poleg tega pa cele družine tam dobesedno živijo. Otroci igrajo namizni tenis na mizah iz kartonastih škatel, mame z malčki spijo na kocah, vrženih kar preko blaga, starčki pa kar sede, na stolih. Povsod najdeš tudi sumljive kontejnerje, kjer se pripravlja hrana vseh sort(ki je sama ne bi jedla za nič na svetu) tako, da ima ta svet v malem resnično vse. Najbolj zanimivi pa so šopi denarja, ki jih vidiš v rokah nekaterih. Mislim, da še nikoli v življenju nisem videla toliko gotovine v živo. Ponavadi je v krog postavljena skupinica moških, ki glasno klepeta in prešteva velike kupe bankovcev. Opaziti je bilo tako Forinte, kot amriške zelence in seveda Eure. Ogromne količine! Zanimivo je videti tudi delavce v kontejnerčkih, ki preštevajo kupčke. Ni mi uspelo preračunati koliko majic za 300 Forintov(kar znese malce več kot 1 EUR) je potrebno prodati za ta kupček, sem pa uspela ugotoviti, da se "pod pultom" prodaja še marsikaj, kar ni ravno legalno. Poleg smradu, umazanije, ničevosti eksistenc je opaziti tudi precejšnje število luksuznih avtomobilov tujih tablic, ki vozijo po tem območju(praviloma s poševnookimi vozniki) ter nekaj napisov v hrvaškem jeziku(Dobro došli, veleprodaja cipela, sve za trgovinu itd.).

Iz tržnice sva odšla skrušena. Kulturni šok, ki ga je obljubljal internetni vodič je bil precejšnji. Kupila nisva nič, sva pa domov prinesla zavedanje, da je beda nekaterih življenj tudi v tem mestu grozljiva in da svet morda ni tako zelo lep, kot si ga predstavljamo.

In še o blišču...

V soboto smo se z obiskom(prišla je sestrična boljše polovice s fantom odpravili na Hajogyari Sziget. To je eden izmed otokov na Donavi, ki je znan kot zabaviščno središče Budimpešte, saj se na njem nahaja pet ali šest najboljših klubov. Začela se je poletna sezona in večina klubov, ki so sicer pokriti, se seli v open-air različice. Vsi so krasno urejeni, moderni, in niti ne zelo dragi.

Takoj po prihodu na otok nam je bilo jasno, da bo velika gneča. Parkirišča so bila že precej polna in ugotovili smo, da imajo "kastni sistem parkiranja", kar pomeni, da višje kaste(=nesramno bogati) svoja draga, luksuzna vozila parkirajo takoj pri vhodu, drugo parikirišče je za srednje kaste(=zaposleni+ tisti, ki imajo veze), najbolj oddaljena parkirišča pa so pač za rajo. Mladež se pripelje tudi z ogromnimi Hummer limuzinami ter "navadnimi limuzinami".

Vstopnina stane sicer 6 EUR, za VIP pa 20 EUR, klub pa ponuja jagodni izbor drznih in lepih prebivalcev Budimpešte. Vsi so noro "upicanjeni", odeti v oblačila znanih in dragih blagovnih znamk(z veliko pravlado znamke Ed Hardy), dekleta so lepa, fantje pa urejeni in očitno bogati. Blišča (aka "preseravanja"Wink je celo več, kot na Ibizi. Spet kulturni šok neke vrste, ampak glasba je bila odlična, klub čudovit in se je dalo odmisliti vse ostale moteče faktorje tako, da smo se proti našemu avtomobilu, parikranem na koncu parkirišča najnižje kaste, odpravili šele okoli pol šeste zjutraj.

Nikoli nisem razumela kako lahko ljudje živijo v velikih mestih in ne vidijo njegove bede. Zdaj razumem.Če vedno živiš v blišču, je bedo zelo enostavno spregledati, saj pogled nanjo lahko zelo boli...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:28 komentarjev (4) ogledov: 23




ponedeljek, 01. junij 2009

Madžarske razglednice no.15: Spet dež?!?





Že lani v Španiji nam je v tem času resno zagodlo vreme in zgodba se letos ponavlja. Po čutdovitem preuranjenem poletju so temperature padle na povprečnih 12 stopinj Celzija in začelo je deževati. Veliko deževati. Veliko preveč deževati!

Ne samo, da sem imela težave, ker je večina moje ne-poletne garderobe že na stalnem naslovu v Sloveniji, ampak nastale so resne težave glede potovanj, obiskov in splošnega počutja. Včeraj sva s prijateljico, ki v četrtek odhaja domov v Nemčijo, nameravali obiskati ZOO. Tam sem sicer bila že dvakrat, a je tako krasen, da bi šla še 10x. Dobili sva se v mestu, vendar je tako zelo deževalo, da sva uspeli priti so najbližje kavarne, kjer sva naslednje tri ure klepetali, v ZOO pa greva najbrž v sredo. Če bo primerno vreme, seveda.

Sem človek, ki deluje na sončno energijo, zato so bili zadnji dnevi precej depresivno-melanholični. Večino sva preležala, gledala filme in zavila na fitnes. V soboto sva se odpravila tudi v Metro in Ikeo, kjer sva prišla do dveh spoznanj:

1. NIKOLI in NIKJER ni pametno hoditi po nakupih v soboto...to si morava nekam zapisati, ker se nama vedno zgodi, da po pomoti nakupe planirava za soboto in potem bemtiva nad neznansko gnečo.

2. Kljub zloglasni recesiji v teh trgovinah o njej ni ne duha ne sluha, kajti gneče v trgovinah so bile nepopisne, ljudje pa očitno kupujejo vse. In to v ogromnih količinah.

V zadnjem času se je pri nama zvrstilo kar nekaj obiskov, še najmanj dva pa pričakujeva v tem mesecu. Večina Erasmusev je že odšla, dnevi pa nama minevajo predvsem v uživanju zadnjih tednov v Budimpešti in izkoriščanju vsakega trenutka, ki nama je ostal tukaj. V planu imava še ogled Balatona in še nekaj krajših izletov tako, da bodo zadnji dnevi tukaj pestri. . .ko bi le še vreme sodelovalo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 15:37 komentarjev (0) ogledov: 19




torek, 12. maj 2009

Madžarske razglednice no.14: Začetek konca...



V teh dnevih se je zvrstilo kar nekaj zadnjih stvari...

Zadnja predavanja...prišla sem do konca. Imela sem zadnja predavanja na dodiplomski stopnji študija ekonomije, smer mednarodna menjava. Seveda sploh še ne dojemam vsega, to bo prišlo za mano oktobra, ko bodo vsi govorili o prvem dnevu faksa, jaz pa bom šla v službo. Nič več čudovitih sošolcev, nič več kavic, prespanih prvih ur ali kar celotnih predavanj, smeha in petja ter tradicionalnih "spoznavnih večerov" pri sošolcu Mitju. Navsezadnje tudi konec izmenjav, kar je še najtežje sprejeti...ampak življenje gre naprej in jaz grem novim izzivom naproti Smile

Zadnji izpit...pustila sem si ga samo zato, da sem lahko ostala na izmenjavi cel semester, saj ti za pisanje diplome namenijo le tri mesece. In zdaj je za mano. Nemščina za mednarodne študije, ki sem jo opravljala tukaj mi bo verjetno bore malo koristila, ampak to niti ni pomembno, saj je bilo fino in vsaj malo sem vadila. Pri izpitu mi je spet na pomoč priskočil The Secret, saj je le to edina razlaga, da sem ga opravila in celo pisala 70% Smile Naslednja misija: diploma!!! Diploma je sicer že v 25 straneh napisana, ampak moj men tor še vedno ne zna/noče uporabljati e-maila, zato moram iti osebno do njega, kogrem v Slovenijo in ga malo povprašati po zdravju. Birokracija sucks!!!

Zadnja večerja...v petek smo imeli zadnjo Erasmus večerjo. Bilo je krasno, organizacija, ki tukaj skrbi, da se Erasmusi ne zgubimo, dolgočasimo in da celo kaj doživimo, nam je pripravila fantastičen večer z čudovitim videom, ki ga bom s ponosom pokazala svojim bodočim otrokom in vnukom(če ga bodo le želeli videti). Ker je za mano že eno farewell obdobje od lani v Španiji, mi je malce lažje, je pa pritekla marsikatera solza...midva sva tukaj še do 1. julija tako, da še ni prave predodhodne panike...ampak še zdaleč pa nama ni vseeno...

Zdaj se začenja sezona obiskov. Ta vikend sta bila pri naju moja prijateljica iz otroštva in njen fant. Imeli smo se krasno! Odkrila sva še neke neraziskane kotičke, ki jih namenoma puščava za obiske. Ogledali smo si tudi botanični in živalski vrt, ki je po moje pri obisku Budimpešte "a must see". Zelo prijetno nas je presenetila urejenost in to, da se lahko veliko živalim zelo približaš. Najbolj naju je s prijateljico navdušila ograda z domačimi živalmi, kjer lahko cartaš male kozice, ki skakljajo okoli, pridejo k tebi in so tako zelo prisrčne. Skoraj bi šla ena z nami domov Smile Zanimivo je tudi sprehajanje med netopirčki in bližnje srečanje z ogromnimi, prijaznimi žirafami ter mladim nosorogcem. Lepo je videti tudi to, da je za živali precej dobro poskrbljeno.

Ta teden bo diviji, saj prihaja k meni na obisk 6 članov moje party mafie(5 punc in en fant Wink ), saj gremo na Sensation party. Komaj že čakam, saj je dolgoletna želja obisk tega dogodka, poleg tega pa bom po dolgem času slišala mojega najljubšega DJ-ja Axwella...edino, kar malce kvari vsesplošno pozitivnost je to, da se lahko zgodi, da bo ena punca ostala doma, saj je nekam založila vstopnico, ki smo ji jo podarili za rojstni dan. Ker je že lani izgubila naše rojstnodnevno darilo, je vse skupaj že tragikomično.

Jutri imamo pri nas tudi zadnje(najbrž) manjše Erasmus srečanje ob pecivu, pijači in klepetu. Sploh se še ne zavedam, da bom nekatere jutri videla res zadnjič...Grenkosladkost slovesa je fraza, ki še najbolje opisuje trenutno situacijo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:32 komentarjev (0) ogledov: 24




četrtek, 07. maj 2009

Madžarske razglednice no.13: Peripetije s papriko



Paprika zna biti hudičevo zagonetna zadeva...nikoli si ne bi mislila, da se bom kdaj v življenju tako poglobljeno in zavzeto ukvarjala z njo, ampak lahko bi vedela, glede na to, da domujem na Madžarskem. Paprikaš, bograč, filane paprike, vse to je osnova madžarske kulinarike in rdeče zadeve v obliki ali pa z narisano papriko najdeš povsod. Znano je tudi, da znajo biti jedi s papriko tukaj malce pekoče ali po domače "šarf". Lani sem skoraj bridko smrt storila, ko nam je mehiški cimer spekel pico po mehiško, zato se "šarf" stvari bolj ali manj izogibam. Boljša polovica pa je že uspela zaceliti rane in začel se je lov za papriko. Tisto ta hudo, seveda!

Od doma sva uvozila cel kup začimb in med njimi je bila tudi sladka paprika, nakup "ljute" sva planirala tukaj, vendar se je resno zataknilo. Izbira je ogromna, da ne bo pomote. Na tržnici najdeš viseče posušene paprike, v supermarketih so cele police namenjene papriki, kot začimbi v vseh oblikah, ampak hudič je v detajlih. Ne veva kako se reče "ta hudi" papriki. Prosto po Prešernu oz. na augenmasu sva kupila že suhe papričice, ki so se izkazale za povsem nedolžne in precej neuporabne, nabavila sva že tri majhne paketke paprike v prahu, vsaka z drugim imenom seveda, a vse so se izkazale za tisto sorto, ki ji pri nas pravimo "sladka".

Pri nakupu petega napačnega paketa mi je prekipelo in pozanimala sem se o imenu, ki pa ga nisem napisala na nakupovalni listek in pri evalvaciji police s papriko, se je pojavila težava. Vedela sem, da se ime začne na E in kot zakleto, je bila samo ena taka vrsta. Vsa vesela vzameva že 6. paket in takoj po prihodu domov zadevo poskusiva...napaka...spet sva kupila sladko!

Zdaj razmišljava o uvozu odvečne paprike v Slovenijo...lov na "tapravo" pa se nadaljuje...in enako velja za sladko smetano, ampak to je že povsem druga zgodba...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:00 komentarjev (0) ogledov: 24




petek, 01. maj 2009

Je*eš taki 1. maj, praznik dela...



...ko je treba delat do 3:50 zjutraj...medtem, ko ga drugi komirajo na kresih in zabavah vseh vrst...jaz pa grem zdaj spat ob pogledu na zajten kup zadev, ki imajo rok v soboto(ja, soboto 2. maja 2009) Sad

Če se praznik dela praznuje tako, da se dejansko dela cele noči...potem ga letos praznujem zadnjič!

Živel 1. maj...NOT!!! Vsaj ne takšen, kot je današnji...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 04:00 komentarjev (0) ogledov: 23




torek, 28. april 2009

Madžarske razglednice no.12: Madžari so kul!



megafotr je napisal tale komentar na moj zadnji blog in seveda je treba dati repliko:

28.04.2009 ob 11:57 | megafotr - preberi bloge
to pa res ni problem.

- madžari so čudni
- še bolj čudno govorijo
- ko smo še rabli dokumente na meji, je bilo treba osebno/pasoš dati cariniku čez SOPOTNIKOVO okno (beri prvo alinejo)
- avto za poleti? ferrari f430 scuderia spider?
- madžarov nihče ne jemlje resno
- oddaja hidak-mostovi je najbolj bizarna oddaja ever
- bograč je kul
- doma imam ene svetlomodre hlače na črto iz lentija (hudomušno darilo prekmurskega sostanovalca)

pod črto - madžari so tako bizarni, da so že kul.

Madžari niso čudni. Zdaj sem tukaj že nekaj časa in moj splošni vtis je, da so Madžari predvsem zelo prijazni, ustrežljivi, vsi(tudi tete, ki prodajajo karte za metro in 80-letni dedki) govorijo vsaj en tuj jezik(angleško ali nemško, nekateri pa tudi rusko) in zdijo se mi zelo podobni Slovencem po mentaliteti. Pravijo, da so preveč pesimistični, so velikokrat zelo pokorni(posledice komunizma), ampak nasploh so take simpatične duše. Da o tem, da so Madžarke lepotice in Madžari neverjetni kavalirji, niti ne izgubljam besed. Mislim, da imamo vsi zelo napačne predstave o Madžarih in Madžarski.

Čudno govorijo, ampak roko na srce, večini tudi Slovenci govorimo jako čudno. Madžarščina je pač res poseben jezik, ki se ga je baje težko naučiti in je edinstven. Ampak dokler vsi tako dobro znajo tuje jezike, se sploh nihče ne sekira kako govorijo Smile

Mejne peripetije sem preizkusila tudi sama, ampak so preteklost. Zdaj samo kupiš vinjeto na zadnji bencinski pred slovensko-madžarsko mejo in se pelješ po čudoviti(večinoma prazni) avtocesti vse do Budimpešte. Ni lepšega. Nihče te nič ne vpraša...je pa res, da so policaji, redarji, kontrolorji kart na prevoznih sredstvih itd. zelo zategnjeni...ampak to velja tudi za naše.

Avto za poleti...še ni izbran...to je domena boljše polovice, jaz samo pojamram, če mi barva ni všeč...pa brez skrbi, ne bo Ferrari, ker mi kot avto sploh ni všeč pa še tako nizek je, da ga sploh ne bi mogla parkirati v našo garažoSmile

Madžare jemljejo resno, ko je to pač potrebno, nas pa še takrat ne. Kolikokrat se mi je že kdo smejal v faco ob omembi števila prebivalcev Slovenije. Nazadnje je bil to šef na firmi tukaj, ki je rekel:"2 million? That's less than Budapest? That's almost microstate"...pa še prav je mel...morda niti ni pomembno ali te jemljejo resno ali ne, važno, da ti dobro furaš Wink

Oddaje hidak-mostovi verjetno sploh ne razumemo. Ne vem ali jo razume madžarska manjšina, vendar je kakovostni nivo nacionalke tako ali tako na psu in ne moremo pričakovati presežkov. Nekatere oddaje so pač samo zato, ker kao morajo biti...ampak res težko ocenim, ker je ne gledamSmile

Bograč ni kul, če si vegi...in na Madžarskem ni lahko biti vegi, ker nimajo nikjer vegi zadev za dobit, v restavracijah pa je največkrat edina vegi jed, ki jo premorejo ocvrti sir Sad Nori so na meso na sladkarije...ampak ni panike, uvažam vse iz SlovenijeSmile

Svetlomodre hlače na črto iz Lentija (hudomušno darilo prekmurskega sostanovalca) pa so lahko nepogrešljiv kos poletne mode za to sezono Smile

Madžari so kul.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:37 komentarjev (2) ogledov: 20




torek, 28. april 2009

Madžarske razglednice no.11: Učenje&kaos





V četrtek imam edini izpit, ki ga moram opraviti...in je hkrati moj zadnji izpit pred diplomo. Gre za nemščino, vendar tukaj niso imeli poslovne različice, zato sem vzela predmet Fachsprache Internationale Studien in verjetno mi bo žal. Profesor je bil super, tudi predstavitev mi je uspelo speljati(kljub moji zelo polomljeni nemščini), celo esej o odnosih Madžarske in Slovenije je ratal, zdaj pa me čaka 16 tem za izpit. Od teh tem jih je deset v stilu odnosi Madžarske s sosedi, pomen Madžarske v svetu, Madžarska zunanja politika, zunanja politika Madžarske skozi zgodovino...verjetno veste kam pes taco moli. Seveda o teh zadevah nimam pojma in me, roko na srce, niti najmanj ne zanimajo, zato je moja motivacija za učenje...khm...neobstoječa.

Hec je v tem, da nimam prav nobenega predznanja iz teh zadev. Nula! In potem so sošolci in profesor še skoraj umrli od smeha, ko sem jim povedala, da ima slovenska zdravniška organizacija enako ime kot njihova vladajoča stranka in mi pri člankih ni bilo nikoli jasno kaj se madžarski zdravniki toliko petljajo v politiko Smile Ampak bomo že...če ne tukaj pa v Sloveniji, tam vsaj tematiko približno poznam.

Sicer pa se precej dogaja...žal bolj na slovenski strani kot tukaj...prejšnji teden sem ostala brez avta, saj je moja draga srebrna strela odšla služit k drugemu lastniku. Niti poslovila se nisem, ampak žalovanje za plehom je bolj moška domena zato grem dalje...ker sva z boljšo polovico oba ostala brez avtov je zdaj malce logistična težava, ki jo bova rešila ta teden tako, da se spet vračava v Slovenijo, da registrirava avto, ki je pri nas doma "samo za gušt" in se vozi le poleti.

Sicer pa se tukaj zadeve počasi zaključujejo. Semestra je konec že 12. maja in veliko tujih študentov se takrat poslavlja. Tudi midva imava v planu več časa dejansko preživeti v Budimpešti, saj še vedno nimava tistega občutka, da živiva tukaj, saj sva enostavno preveč doma. Maj bo sicer zelo pester mesec, saj se nam obeta nekaj obiskov in težko pričakovani party Sensation white...o vsem bom seveda poročala...zdaj pa nazaj k Madžarski in lepotam njene zunanje politike Sad





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:07 komentarjev (2) ogledov: 22




sreda, 15. april 2009

Madžarske razglednice no.10: Poletje v Budimpešti.



...in Velika noč v Sloveniji(sovražim to, da morajo biti naslovi blogov na Divi tako kratki!!!!)

Budimpešta je s prvimi sončnimi žarki in poletnimi temperaturami dobila povsem nov obraz. Še veliko lepši od prejšnjega! Stara gospa je dobila prijazen, topel nasmeh in radodarno seje dobro voljo po ulicah, trgih, parkih, kavarnicah, bregovih Donave. Postala je poosebljeno pozitivno poletje.

Ko odprem oči, me vleče ven iz najinega sladkega, majhnega stanovanja. Vleče me na Vaci utco, med množice turistov, ob Donavo med krasne razglede na impozantne zgradbe ali na Margaretin otok(Margit Sziged) igrat badminton...samo, da nisem med 4 stenami. Samo, da nisem doma. Žal je tako, da je v tem času kot zakleto največ dela za faks. To delo je čakalo že dovolj dolgo in se ga je treba lotiti tako, da bo vse ostalo moralo za nekaj časa iti v drugi plan.

Za velikonočne praznike sva bila doma-torej v Sloveniji. In tudi doma je krasno! Veliko časa sem preživela z mojo krasno družino, saj smo skupaj sestavljali nov baldahin in sedežno garnituro na vrtu. Začetki so bili prav v stilu risanke A je to, saj nam je oče po pol ure resnega dela po pomoti v smeti vrgel načrt. Seveda smo se malce spričkali zaradi tega, ker si je trdil, da on načrta sploh ni imel v roki. Na srečo smo vse uredili in po 3 urah sestavljanja, mozganja ob raztrganem načrtu, ki smo ga sestavili kot puzzle, privijanja, zabijanja in še česa, smo sedeli pod prekrasnim baldahinom, na novi sedežni garnituri, pili pivo/vodo in se smejali lastnim neumnostim na začetku. V slogi-družinski-je moč.

Dva dni sem odšla tudi na Bistriški Vintgar, ki je eno izmed mojih najljubših pribežališč v okolici mojega doma. Lahen sprehod po soteski potoka Bistrice, v družbi družine in seveda tudi njenega pasjega dela, je pravi balzam za dušo. Najlepši del pa je vedno pitje vode naravnost iz potoka na cilju. Vedno se počutim počaščeno, da imam tako blizu doma tak kraj in upam, da ga bomo uspeli ohraniti takšnega kot je.

Seveda pa imajo prazniki tudi bolj temno plat, ki se je tokrat kazala v smislu popolne odpovedi želodca in črevesja v nedeljo zvečer. V noči na ponedeljek sem imela predvsem "gosto letanje in redko sra*je" v kombinaciji z "rigoletom v lavabo", če se izrazim po naše. Nimam pojma kaj je izzvalo tako reakcijo, prav gotovo pa to ni bil "Velikonočni žegn", ker ne jem prav ničesar iz tiste košarice(ker sem vegi, odpade šunka, jajc ne maram preveč, hrena pa sploh ne). Baje, da sem staknila nek virus, ki me je izmučil do te mere, da sem izgubila 2 kg v dveh dneh, uspela v želodcu v teh dveh dneh obdržati vsega skupaj 2 krožnika juhe prežganke in bila sem primorana prestaviti odhod v Budimpešto, ki se je po sili razmer zgodil šele včeraj. Uspelo mi je tudi pritovoriti vso poletno garderobo, kar je dosežek posebne vrste Smile

Zdaj sem ok...in poletje se lahko začne!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:57 komentarjev (2) ogledov: 21




ponedeljek, 06. april 2009

Madžarske razglednice no.9: M.M. mafija@Budapest



Za vse tiste, ki še ne veste, kdo ali kaj je M.M. mafija: http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=2441

Moje štiri mušketirke so držale obljubo in me prišle obiskat...za mano je nori vikend, za katerega bo pravgotovo potrebna rehabilitacija. Prišle so v četrtek. Z vlakom. In za zajetno količino vina. Od tistega trenutka dalje je bila prava M.M. čaga...pa še poletje so prinesle s sabo!

V četrtek smo šli malo okoli in na požrtijo v all-you-can-eat mongolsko restavracijo(ki je res vredna obiska). Poskusili smo vse jedi, vina in še kaj. V petek smo obdelali prvo rundo znamenitosti, pridelali žulje, ogromno fotografij(ker je ena članica navdušena fotografinja), dan pa smo zaključile z noro semafor Erazmus zabavo. Semafor tematika je pomenila, da če si zaseden, si moral imeti na sebi nekaj rdečega, če si prost zelenega, če si za enonočno avanturo pa nekaj rumenega. Na vhodu so nam seveda vsem razdelili druge barve, kot tiste, ki bi jih glede na stan morali imeti. Boljša polovica je bila rumena, jaz pa zelenaSmile Ampak tako ali tako nismo uporabljali "označb" tako, da ni bilo težav. Polovica družbe se je domov odpravila prej, vključno z edinim moškim predstavnikom-mojim fantom, ostale tri pa smo razturale na plesišču, dokler nas niso pometli iz kluba-kakor se tudi spodobiSmile

V soboto smo dolgo spali nato pa jo mahnili na shopping, ki pa je bil relativno neuspešen. Uspeli pa smo preizkusiti totalno nesposobnost trgovcev, natakarjev in še koga, ki so širom Madžarske cepljeni proti hitrosti in iznajdljiosti. Za zvečer smo imeli v planu nekaj čisto posebnega in sicer zabavo(natančneje pravi party s house in drugo elektronsko glasbo) v termah. Ja, prav ste prebrali. Čudovite terme, bazeni, savne in DJ-ji, odlična glasba, bolj ali manj gola telesa v polmraku in siju laser šova. Čeprav je bilo čakanje v stilu "sradeljenja"(=gneeeečaaaaa) na vhodu vse prej kot prijetno pa je bil sam dogodek totalno nepozaben in ni nam bilo žal. Edino, kar je morda malce pokvarilo izkušnjo je razmišljanje o tem, kaj vse se nahaja v vodi bazena v katerega si lahko šel čisto normalno s pirom ali kako drugo pijačo. Če odmislimo to, je bil dogodek popolna zmaga, ki bi jo z veseljem še kdaj ponovili.

Včeraj smo si ga vzeli na easy in smo se malo potepali, še malo nakupovali, kofetkali in predvsem uživali v naravnost poletnih temperaturah in ob božanju sončnih žarkov. Zvečer smo imele še pravo babjo zabavo s čvekom, danes pa so se žal poslovile.

Če potegnem črto je za mano fantastičen vikend. Moja punce so še vedno najboljše in resnično smo izkoristili vikend. Kolateralna škoda je, da sem zdaj brez glasu in da je moj dragi verjetno kak trenutek resnično trpel ob 5 ženskah, ampak se mu bom že oddolžila.

Moje M.M. mafija punce so že na vlaku domov, jaz pa že komaj čakam, da pridejo spet Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 12:52 komentarjev (0) ogledov: 17




sreda, 01. april 2009

Madžarske razglednice no.8: Nočne nevšečnosti





Življenje v velikem mestu ima veliko čarov o katerih sem že pisala, danes ponoči pa sem prvič spoznala še njegovo malo manj prijetno stran, ki ji bom rekla nočne nevšečnosti. Z boljšo polovico sva se včeraj zvečer(oz. že danes zjutraj) po napornem podaljšanem vikendu v Sloveniji in po tisočih opravkih končno zbasala v posteljo okoli 1. ure zjutraj.

Udobno se namestim, zaprem oči in poskusim odplavati v drugo dimenzijo...ko se zasliši glasno pogovarjanje, kričanje, vzklikanje in še kaj. Kljub temu, da živiva precej v centru mesta, je najina ulica zelo mirna. Tu in tam se pelje kak avto, sicer pa je ponoči skoraj bolj tiho, kot v mojem kraju v Sloveniji, kjer me občasno zbudi kak pasji lajež, skovikanje sove ali pa direndaj iz bližnjega lokala. Tukaj sva do sedaj spala v miru, včeraj pa se je to obdobje očitno zaključilo.

Boljša polovica je mirno zignorirala vse skupaj in spala kot angelček, jaz pa sem med tem preizkusila že vse spalne položaje, vse blazine, vse mogoče kombinacije oddej, že 3x šla na toaleto pa nič...Po glavi mi je šlo samo to, da obžaujem, da niso več v uporabi nočne posode, kajti z veseljem bi njeno vsebino spraznila na vesele kljukce, ki so se spravili ponočevati sredi tedna točno pod najino okno. Nato sem začela razmišljati kaj je hujše, če ti nekdo na glavo zlije vedro vroče ali vedro mrzle vode, najbolj idealen bi bil velik kos ledu ali vrela voda, ampak to so potem že resna kazniva dejanja, ki so vsekakor izven mojega hudodelskega dometa. Še dobro, da se lahko vsaj v mislih maščuješ.

Nikakor nisem mogla zaspati. V roke sem vzela telefon in iz obupa začela igrati igrice. Bila sem utrujena, a so bili kršitelji javnega reda in miru pod mojim oknom enostavno preglasni, da bi lahko zaspala. Tu in tam so vrgli celo kako petardo. Igrice sem igrala tako dolgo, dokler nisem podrla vseh rekordov, nato pa sem se v trenutku razsvetljenja uspela spomniti, da sem iz diskoteke Space na Ibizi prinesla nekaj, kar bi mi v tem trenutku lahko rešilo življenje oz. pridobilo vsaj nekaj ur spanja. Mrzlično sem začela iskati skoraj pozabljene čepke za ušesa, ki sem jih na srečo odkrila na dnu neke potovalke.

Ob 4:18 sem kapitulirala, si dobesedno začepila ušesa in končno zaspala kot angelček...vseeno bom imela zdaj vsak večer pripravljeno vedro mrzle vode, če se bo zgodba redno ponavljala pa pride v obzir tudi nakup(in kasnejša uporaba ter praznjenje) nočne posode Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:00 komentarjev (1) ogledov: 23




petek, 27. marec 2009

Boj za U2





Kaj boj, mesarsko klanje je bilo potrebno, da smo prišli do vstopnic za koncert U2 v Zagrebu...ampak začnimo na začetku...

Čeprav sem hardcore houserka, obstaja tudi nekaj izvajalcev izven elektrosnega žanra, ki so mi zelo blizu. U2 spadajo v to kategorijo in ker zelo rada hodim na koncerte, so seveda že dolgo na wish listi(ki bo počasi zaključena, saj Pink Floydov in njihovega The Wall žal ni več mogoče doživeti). Na prejšnji turneji sem zadnje vstopnice zamudila za minutko in zaklela sem se, da se to ne bo ponovilo. U2 moram doživeti. Konec, Ende, Schluss! Odkar sem izvedela za datum koncerta v Zagrebu, sem se prijavila na liste za predprodajo, neprestano spremljala zadeve in bila stalno v nizkem štartu.

Prijateljica, ki je bila moja soborka v tej vojni za vstopnice, se je odločila za drugačno taktiko in sicer za frontalni napad na spletno stran ticketpro, kjer so prodajali vstopnice za ostala tržišča in za Hrvaško. Celo doplačala je 50EUR in neko pristojbino za varnost spretnega nakupa, ki bi ji naj garantirala 4 vstopnice. V sredo je nekaj ur sedela pred računalnikom, klikala kot neumna, vpisovala podatke večih različnih kreditnih kartic, a se taktika žal ni obnesla. Server se jim je porušil, ni ji uspelo izvesti nakupa. Ostali smo brez. Žlaostni, a nikakor obupani smo snovali taktiko za današnji dan D, ko se je pričela predprodaja na slovenskem tržišču, kjer pa so bili na voljo samo aranžmaji, z najslabšimi vstopnicami, ampak to sploh ni več pomembno, samo da bodo vstopnice naše.

Včeraj smo po telefonjadi epskih razsežnosti skovale bojni načrt. Predprodaja se je začela danes, v petek on 9:00. Okoli osme zjutraj smo se slišale in si javile status ter položaje. Jaz sem ostala doma, pred računalnikom, z dvema telefonoma v rokah, prijateljici pa sta odšli na agencijo, ki ima zastopstvo za ticketpro za Slovenijo.Posredovale smo si kode za predprodajo in telefonske številke, za vsak slučaj. Kdo prvi dobi 6 vstopnic(za celo družbo) obvesti soborce. O tem, da sem celo noč slabo spala, ker sem se nepresatno zbujala in imela občutek, da sem predprodajo prspala, raje ne zgubljam besed...

Ob 8:50 je bilo že prekleto vroče. Prijateljici sta stali v vrsti pred agencijo, jaz doma, v postelji, z lap topom in dvema telefonoma z že vtipkanimi številkami. Ob 8:55 mi je bilo že konkretno napeto. Prijavila sem se na spletno stran in odprla še vse druge strani, kjer so ponujali ta aranžma. Poskusila sem poklicati teefonske številke, ki pa so bile že zasedene. Natanko ob 9:00 sem osvežila vse strani in...sesuli so se vsi strežniki...od prvega do zadnjega...vzela sem oba telefona in začela klcati kot neumna , obenem pa sem prijateljicama javila, da so se strežniki sesuli in da naj kličeta po telefonu med čakanjem v vrsti, kar sta tudi storili...sledilo je 10 minut čiste norišnice.

Vse telefonske številke so bile zasedene, stran mi je enkrat naložilo že do te mere, da bi lahko izbrala število vstopnic, nato pa se je spet vse sesulo. Obenem sem klikala z miško in tolkla po telefonih. Dvakrat sem celo dobila linijo pa mi jo je prekinilo! Znorela sem skoraj! Predprodaja je trajala samo 15 minut in od tega jih je 10 že minilo...totalni kaos, adrenalin, jeza zmedenost...telefon zvoni, linija je...in nato ženski glas! Kakšno olajšanje!!!

Sploh ne vem kaj sva se pogovarjali, vem samo, da sem ponavljala, da potrebujem 6 vstopnic z odhodom iz Maribora in če ta pogovor pomeni, da jih imam. Prijazna gospa me je pomirila in dogovorila sem se, da pridem ponje kar na sedež podjetja v Celje. Nisem upala tvegati s kolobocijami pošiljanja preko pošte.

Po končanem pogovoru sem poklicala prijateljici, ki sta noreli od sreče ter se takoj odpravili do mene, da bi mi dali denar. Na poti sta imeli prometno nesrečo, saj ju je v mrtvi kot dobil tovornjak in ju seveda spregledal. Na srečo je nastala le materialna škoda, a vseeno je vse skupaj dalo dnevu še poseben pečat. Sama sem "nabirmala" ves denar, ki ga premorem v Sloveniji in prosila še boljšo polovico za posojilo do večera ter se odpravila v Celje, kjer sem končno prevzela težko pridobljeni in zasluženi voucher za vstopnice.

Po vsem tem grem zdaj samo še spat...bilo je noro, adrenalinsko, zabavno pa tudi nevarno in žalostno zaradi nesreče...to U2 odisejado si bom zapomnila, trenutno pa mi je (kot ekonomistki)žal le za to, da nisem vzela vseh 15 vstopnic, saj bi lahko naredila še dober biznis Smile

Kot zanimivost:

-v pičlih 34 minutah so bili razprodani vsi aranžmaji na spletni strani, kjer sem jih kupila jaz

-v 54 minutah so U2 prodali 90 000 vstopnic ...ni jim lahko ...

UPDATE:

Baje, da ima www.eventim.si še na voljo nekaj aranžmajev za U2 z odhodom iz Lj in Mb!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 13:46 komentarjev (5) ogledov: 19




četrtek, 12. marec 2009

Madžarske razglednice no.7: iWork&iLOVEit



Delam!!! Vsak dan vstanem nekaj čez 7. zjutraj, oblečem "ta fine" cote, pobašem lap-topa(ki nažalost ni MacBookAir in se mi vsak dan zdi težjiSad ) , obujem pete ter kot pravi "metropolitan commuter"z metrojem potujem v osrčje mesta. V samem centru izstopim in se z jutranjo hordo odpravim proti elitni lokaciji sedeža podjetja, ki domuje v 4. nadstropju impozantne zgradbe iz 19. stoletja, ki ima vratarja, stekleno dvigalo, marmornate stopnice in vse, kar je še luksuznega. Na prijazni pozdrav vratarja( ne vem zakaj je vsak dan drugi) samozavestno povem:"I work for the cunsultancy here" in zaželi mi lep dan.

Pisarne so velike in svetle, moja miza je v zadnji, kjer nas navsezgodaj poboža prvo jutranje sonce. Vedno sem med prvimi na delovnem mestu, kar očitno cenijo(izjava : "You are always so early" in nasmešek odobravanja). Poleg mene sta tam še dve študentki, Hrvatica in Madžarka. Moja "šefa" sta dva Madžara, nad njima pa so trije Nemci. Vsi so neverjetno prijazni. Česa takega še nisem doživela. Nasploh so Madžari kavalirji tako, da nikoli sama ne odpiram vrat, vedno me povabijo na kosilo, kjer počakajo da prva obesim plašč, ne začnejo jesti dokler se jim ne pridružim in če si po kosilu zaželim kave, me pospremijo do prve kavarne s "take away" ponudbo. Nasploh so vedno na voljo in imajo krasen odnos do vseh zaposlenih. Nemški šefi pa so nam ob prihodu ta teden vsem prinesli Kinder čokolade Smile

Delovna atmosfera je sproščena in nadvse prijetna. Zelo všeč mi je, da me jemljejo resno, sprašujejo za mnenje itd., čeprav sem študentka in tam šele zelo kratek čas. Včeraj sem bila zraven na staff meetingu, ki je bil tak kot v filmu. Vsi sodelujoči pri projektu, sproščen vodja, ki stresa šale in veliko smeha kljub:"very tight schedule and a killer deadline". Poleg mene sta tam še dve študentki, Hrvatica in Madžarka. Prosili so me tudi, da bi bila zraven, ko pride stranka, vendar lahko, da bom imela predavanja. Ta mora biti velika živina kajti na pojasnilo, da bi znali druga največja banka v Sloveniji in druga največa zavarovalnica nekaj ovirati sem dobila repliko, da se potem stranka vpraša koliko bi jo stalo, če obe podjetji kar kupi Smile Je pa vedno smešno, ko dobim na informacijo, da ima Slovenija 2 milijona prebivalcev odgovor:"Seriously? That's less than Budapest".

Najbolj me je presenetilo, da so se mi zahvalili za sodelovanje in so povedali, da so bili presenečeni, da sem se odzvala, saj so ekonomisti tukaj zelo iskani(vsaj bili so). Madžara sta povedala, da sta dobila včasih toliko podobnih ponudb za delo preko maila, da jih zdaj videti ne moreta več in da sta bila prepričana, da ne bom prišla(kar bi bilo za sam projekt pogubno, saj bi sami zeeelo težko raziskali Slovenijo). Razložila sem jima, da v Sloveniji nihče nikogar ne gnjavi po telefonu, če pri prišel delat in da ni nič nenavadnega, če se na razpis za eno delovno mesto ekonomista prijavi 400 ljudi. Tukaj je nenavadno, če se prijavi več kot eden. No, vsaj bilo je, zdaj bo verjetno recesija naredila svoje.

Okoli 17:30(čeprav je delovni čas zelo fleksibilen) poberem šila in kopita, spet ponovim vajo z metrojem in sem ob 18h doma. Samo delo je točno tako, kot sem ga vedno sanjala...marketinško raziskovanje(tokrat iz sekundarnih virov) v mednarodnem okolju, v imenu multinacionalke, za velikega in močnega naročnika. Raziskovanje, kreativno diskutiranje, sestanki, prezentacije v tujem jeziku-zdaj vsaj vem, da nisem falila faksa, kajti to je TO. V čudovitem okolju, s super timom, v krasni pisarni, kjer tisti nasproti tebe(v tem primeru eden izmed nemških šefov) po telefonu naenkrat rezervira lete v Nemčijo, Singapur in Avstralijo...first class seveda in to po tem, ko bo zaključil s tedenskim dopustom nekje na toplem... tega bi se človek zelo hitro navadil...sploh, če je še plača dobra Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:52 komentarjev (11) ogledov: 22




petek, 06. marec 2009

Madžarske razglednice no.6: Imam službo!!!





Od nekdaj sem želela videti kako izgleda delo v multinacionalki in očitno The Secret deluje veliko hitreje, kot bi sploh upala pričakovati, kajti predvčerajšnjim je v moj elektronski nabiralnik priromalo sporočilo ene izmed svetovalnih multinacionalk, ki je iskala slovenskega študenta za pomoč pri raziskovanju. Kraj dela: pisarna Budimpešta. Čas dela: 3 ali 4 dni v tednu po 8h na dan, projekt bo predvidoma trajal 14 dni ali 3 tedne. Plačilo: 7 EUR/h. Možnosti sodelovanja tudi za druge projekte.

Seveda sem priložnost zagrabila z obema rokama in v ponedejek ob 9h me že čaka delovno mesto v njihovi pisarni in če bo šlo tako naprej bom začela uresničevati želje iz "Če bi bila omejitev nebo" seznama( http://www.diva.si/clanki_notranja.php?id_clanek=1303) veliko hitreje, kot sem si mislila Wink

Recesija? Kakšna recesija, če pa te delodajalci poiščejo kar preko maila.

Pa še nekaj...objavljen je bil line-up(seznam DJ-jev, ki nastopajo na nekem partiju-za nepoučene) za Sensation party v Budimpešti za katerega sem že odštela 60 EUR za vstopnico brez, da bi vedela kdo bo vrtel(kar je sicer bistvenega pomena) in danes sem izvedela, da bo tam moj daleč najljubši DJ, član švedske house mafije DJ Axwell(Erick Morillo je padel na 2. mesto na lestvici top ten Smile )...The Secret has worked once again Wink

Včeraj sva bila na national flag partiju, kjer smo morali biti oblečeni v barve, ki jih ima zastava naše države...seveda nisva nič kaj izstopala med Francozi, Rusi, Slovaki in še kom, ki si deli našo paleto...je pa bil party izjemno uspešen, saj sva se prijetno okajena domov primajala šele okoli 4. ure zjutraj in kot prava pridna Erasmus študenta sva bila ob 9:40 že na prvem predavanju(v pol-prisebnem stanju, ampak važen je namen).

Zdaj sem za domačo pisalno mizo in razmišljam o tem kako ČUDOVIT dan je danes!!!



objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:03 komentarjev (9) ogledov: 25




nedelja, 01. marec 2009

Madžarske razglednice no.5: Zabava po madžarsko





Minil je že mesec dni, kar je moj začasni naslov v Budimpešti in sramota je, da ne poznam madžarske besede za zabavo. Saj ne, da se tukaj ne bi nič zabavala, vendar vedno so bile zabave v okviru ERASMUS-a, kjer se jim seveda reče party ali pa sva šla domov, kjer jih imenujemo čaga. In madžarščina je izvisela.

Prejšnji teden pa mi je tandem partnerka(študentka tukajšnje fakultete, ki skrbi, da se mi ne bi zgodilo nič slabega in na katero se lahko kadarkoli obrnem) poslala sporočilo, da v enem izmed klubov gostuje house zvezda Fedde Le Grand(Put your hands up for Detroit, če vam zveni zdaj kaj bolj znano). Moje house-a željno uho in plesa potrebno telo, se je seveda takoj zganilo. Vendar je nastala težava, saj tukaj ne poznam nikogar, ki bi poslušal house(vsi so bolj za potepanje po pubih varianto) in moja boljša polovica tudi ni najbolj navdušena ne nad house-om in ne nad plesom. Vseeno sem si potihem želela, da bo morda le uspelo in mu vse skupaj omenila.

V petek, na dan D, pred fitnesom pa moj dragi izreče magične besede, če greva danes v klub Play na Feddeja. Najprej sem mislila, da me je začel izdajati sluh, nato pa sem ga še najmanj desetkrat vprašala, če misli resno in ko je jezno rekel, da naj ga že neham spraševati, sem dojela. Gremo na Feddeja!!! Ne bom omenjala, da sem skoraj doktorirala iz voznih redov nočnih avtobusov tukaj, saj sva po dveh prestopih le prispela pred klub. Najprej dooolga vrsta majhnih šotorčkov, kjer te očitno nevarni obrita-glava-na-toni-mišic redarji temeljito preiščejo in so veliko bolj prijazni na vsak tvoj:"Excuse me, I don't speak hungarian". Že prej so opozorili na dress code(modern and elegant, karkoli že to pomeni), ki so ga že na vhodu jemali smrtno resno in zavrnili skupinico očitno neprimerno oblečenih pred nama. Z redarji na vhodu sva sicer opravila zelo hitro in vstopila v lično urejen klub s krasnim ozvočenjem. In to za borih 2000 Foritnov vstopnine za ženske in 3000 za moške. Za mešalno mizo je zbrano in zelo "opicanjeno" druščino ogreval lokalni DJ, pomagala pa mu je mična blondinka, za katero sem kasneje izvedela, da je madžarska Playboy Playmate...tudi prav.

Do prihoda Feddeja za mešalko sem bila že dodobra "razplesana" in ob njegovem udarnem intru z Let me think about it, ki ga je nadgradil s svojo legendarno The Creeps in stopnjeval z Take no shhh me je že totalno razmetalo po plesišču. No, po mojem pol kvadratnega metra plesišča, ker je bila velika gneča. Kar se Fedde-ja tiče: POPOLNOST! Krasen set! Komaj čakam, da ga slišim spet(upam, da na Sensation partiju maja). Na (mojo)nesrečo so mojo ubogo prilagodljivo boljšo polovico okoli 4. ure zjutraj začele izdajati noge in odpravila sva se na dvojno bus(ki se mu po madžarsko reče volan-brez heca) avanturo domov.

Kolikor sva uspela videti, ga Madžari znajo dobro zažurat, so zelo prijazni in imajo super klube(no vsaj enega)...sezona madžarske zabave se je tako začela in komaj čakam na reprizo...do takrat pa se bom pozanimala tudi glede madžarske besede s tem pomenom Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:35 komentarjev (4) ogledov: 24




četrtek, 26. februar 2009

Dober potrošnik





Imeli smo dobrega pastirja, ki nas je pripeljal do tega, da smo postali dobri potrošnik. Kaj točno to pomeni, si oglejte na tem videoposnetku:

http://www.youtube.com/watch?v=A_ut93YYZu8

Torej, si dober potrošnik ali nisi?

In ali nas ni ravno to dobro potrošništvo pripeljalo do nezavidljive situacije, v kateri smo?

Čas za spremembo, mar ne?





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 15:26 komentarjev (2) ogledov: 23




torek, 17. februar 2009

Madžarske razglednice no.4: Birokracija &Co.



Kot sem že poročala, so tukaj še zelo birokratsko usmerjeni, ostanek komunizma najbrž in ko nama je končno uspelo nakrampati skupaj vso dokumentacijo, sva se danes podala na zloglasno Immigration Office. V dobri veri, da imava vse in bo zadeva 1,2,3 urejena...ne bi se mogla bolj motiti...

Prideva tja in naju prijazna informatorka (z doktorskim nazivom ! WTF?!?) usmeri k nekemu okencu, kjer ni bilo nikogar. Počakava nekaj trenutkov, ko se nariše dekletce, ki veselo grizlja slane palčke(aka Bobi palčke). Poveva kako in kaj, ona pa naju začne zasliševati v stilu:"Mata to, pa ono, kaj pa ta sokument in tisti obrazec'" z jasnim namenom najti razlog, da bi naju lahko odslovila. Ni uspelo! Imava vse! Rahlo razočarano nama da številko(dobila sva 622 in 623) in nama pove, da naj gledava v monitor, kjer se bo pokazala najina številka in številka okenca, kamor morava iti. Vse skupaj je izgledalo točno tako, kot imigracijski uradi iz filmov.

Kaj kmalu se pokažeta najini številki in stopiva do okenca in zgodba se ponovi. Druga mlada birokratka začne na isti princip in zatakne se pri polici zdravstvenega zavarovanja. Iz božje previdnosti nisva vzela Evropske kartice zdr. zavarovanja, saj krije bore malo stvari in je zastonj, ampak sva vzela mednarodno potovalno zavarovanje, ki je seveda dodatno plačljivo. Uradnica še očitno nikoli ni slišala za Coris ali Elvio in je zahtevala Evropsko kartico zdr. zavarovanja. Nikakor ji nisem uspela dopovedati kako in kaj, na pomoč pa je poklicala še svojo kolegico. Na srečo sem imela s sabo predstavitev zavarovanja v ang. jeziku, da sta dami končno doumeli, da je to, kar imava, v bistvu boljše.

In sta pod drobnogled vzeli izpisek bančnega računa iz katerega je bilo razvidno, da imam sredstva za preživetje in da dobivam prilive. Za vsak slučaj sem dodala še potrdilo o štipendiji, ki jo prejemam od države Madžarske. Gospodični nekaj diskutirata, nato pa ena pravi, da nikjer ni dokaza, da lahko jaz do tega denarja dostopam iz Madžarske. Pokažem ji Maestro kartico in nato zahteva, da jo fotokopiram(vendar zakrijem številke) in lastnoročno napišem izjavo, da z njo lahko dvigujem na Madžarskem. ABSURD!!!

In fijasko se nadaljuje, ko brihta ugotovi, da na uradnem pismu o sprejetju ni zapisano od kdaj do kdaj bom študirala in da zato pismo ni veljavno. Ne vem več kdo je tu nor. Fakluteta, ki mora 300+ tujim študentom popravljati pisma o sprejetju ali pa te birokratske kure. Verjamem pa, da je problem v slednjem. Za piko na i pa ugotovita, da kopija pogodbe o najemu stanovanja nima dveh prič, ki nimam pojma kje bi jih dobila prvi dan bivanja tukaj, ko nisva poznala še nikogar.

Iz urada sem šla vsa penasta in jutri me čaka še več laufanja od ene pisarne in druge. Če vse skupaj zavrnejo še enkrat, se bom z avtom pripeljala v pisarno, da jim bo jasno, da nimam namena živeti na njihov račun!

Če ne bi zahteval faks, sploh ne bi ničesar urejala in bi bila tukaj "ilegalno". A smo obojni v EU al nismo??? Očitno so eni še z obema nogama v komunizmu in prav uživajo v kreiranju raznoraznih težav in birokratskih ovir.

Da se je dan zaključil res popolno, sem šla v bližnji Spar. Predstavljajte si sledeče, trgovina nabito polna, na treh delujočih (od sicer štirih blagajn) dolge vrste, vsaka vsaj 10-15 ljudi. In potem model na moji blagajni zraven bere časopis in mirno obrača strani, ko odide en in pride drug kupec!!!! HAAAAAAAAAALOOOOOOO!!!

Morda sem čudna...ampak take stvari pa mi res dvignejo pritisk!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:58 komentarjev (4) ogledov: 24




četrtek, 12. februar 2009

Madžarske razglednice no3:Madžarščina za začetnike



Ker se ne ustrašim nobenega izziva in ker sem se ob vsakem kontaktu z lokalci(npr. v trgovini, lokalu) počutila, kot idiot ker nisem znala reči osnovnih fraz, kot npr. dober dan/hvala, sem se odločila, da se bom učila madžarsko(po mnenju nekaterih pa si samo rada zagrenim življenje Smile ). Seveda sem se odločila prepozno in je danes koordinator mednarodne pisarne imel z mano zato dodatno delo, a vseeno sem zamudila le eno predavanje.

V predavalnici nas je bilo kakih 20 nadebudnežev, iz vseh koščkov sveta, z enim samim ciljem-znati madžarsko. Nihče si ne dela utvar, po pol leta tečaja 1x na teden najbrž ne bomo govorili tekoče, se bomo pa zagotovo izognili risanju tega, kar želimo urediti na pošti in vprašajčkom nad glavo od vsakem branju deklaracije v trgovini...poleg tega se jezik učimo tudi iz spoštovanja do države, ki nas tako prijazno gosti(in od katere dobimo na blagajni faksa v stilu "keš na roke" vsako prvo sredo v mesecu izplačano štipendijo Smile ). Sedela sem z dvema Francozoma in umirali smo od smeha. Nasploh je tečaj zelo zabaven, ampak učiteljica jemlje stvari zelo resno in na začetku ure smo že ponavljali snov prejšnjega predavanja(jaz seveda ne, ker sem bila sveža). Skratka tole bo definitivno zelo pestro...o napredku še poročam.

Sicer pa je življenje tukaj še vedno krasno. Uspela sva najti super fitnes center z bazenom, jacuzzijem, savnami in skupinskimi vadbami v angleškem jeziku za zelo razumno ceno tako, da bo tam najino drugo madžarsko domovanje Smile

Prejšnji vikend sva se udeležila prve prave ERASMUS(čeprav sva CEEPUS študenta; erasmus je pač sinonim za študentsko izmenjavo) aktivnosti in sicer 2-dnevnega izleta v mesto Eger in v terme, ki so v jami(pozabila ime in ni mi za zamerit). Bilo je fantastično! Za 41 EUR smo dobili prevoz v več kot 200km oddaljeno mesto, 4 obroke(poštene!), spanje in kopanje v termah. Res študentska cena. In seveda je bila hardcore erasmus zabava, kot se to pač dogaja, če pride nekam 150 študentov iz vseh vetrov. Spoznala sva Eger in cel kup zanimivih ljudi, poskusila tradicionalno vino po imenu bikova kri in se namakala v jamskih termah. Edina negativna plat je bila horda Špancev, ki je zdemolirala dvoje oken in ena vrata ter še par podobnih ekscesov, ki so vse prisotne stali 500 forintov po osebi. Ne gre za denar, ki je zanemarljiv, bolj me moti to, da nismo pustili najboljšega vtisa in da je tako početje otročje!

Na fakulteti je še vedno zanimivo, vedno se nekaj dogaja in počasi že širiva krog prijateljev tako, da je Budimpešta z vsakim dnem bolj podobna domu...edino kar manjka je ena prava zabava "dok ne dođe kontrola" s tradicionalno pijačo, palinko...ampak tudi to je v planu.

Ker sva si pred odhodom pozabila urediti zdravstveno zavarovanje, ki je nujno za prijavo pri Immigration Office(o tem sem že pisala v eni prejšnjih razglednic), morava ta teden nazaj v Slovenijo. Odhajava jutri po predavanjih in se vračava v nedeljo tako, da bo naslednja razglednica šele po tem obisku sončne strani Alp Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:20 komentarjev (0) ogledov: 24




četrtek, 05. februar 2009

Madžarske razglednice no.2: Mesto prijaznosti



Neverjetno je kako pozitivne vibracije ima tole dvomilijonsko mestece. Do sedaj je skoraj preveč popolno, da bi bilo res. Vsi ljudje, ki jih srečujeva so zelo prijazni, pripravljeni pomagati. In četudi se zgodi kakšen kiks, ga vedno rešijo.

Včeraj sva si šla po študentske izkaznice in naenkrat so ugotovili, da se ne ve pod katero fakulteto spadava. In ker sva že navajena, da se nama dogajajo smešno-bizarne stvari, sva vse skupaj prenesla z veliko smeha. Po nekaj sprehodi iz ene v drugo pisarno in nazaj ter po telefonskih klicih, so ugotovili kam naju morajo dati in smo se vsemu skupaj nasmejali.

Spoznala sva tudi mojo "tandem partner", ki je v bistvu študentka te fakultete na katero se lahko vedno obrneš. Do sedaj je bila zelo skrbna in mi je že veliko pomagala, zato sem komaj čakala, da jo spoznam. Deklica je prav zlato bitjece in komaj čakam, da gremo spet na kavo in čvek.

Ped kratkim me je tudi kontaktirala Hrvatica, saj bi naj bila njena cimra v študentskem domu. Seveda je spet šlo za pomoto, saj se za študentski dom niti nisem prijavila. In smo brez težav uredili zadevo pa še spoznala sem nekoga, s katerim lahko vadim hrvaščino Smile

Danes sva imela prva predavanja. Sicer imam skoraj vse predmete v četrtek, kar je zelo zanimivo. Dva predmeta imam pri eni profesorici in sicer The art of persuasion in Success to leadership. Oba sta takšna, ki jih v Sloveniji niti slučajno ne bi mogla poslušati in vsebina je krasna. Točno to, kar sem iskala in potrebovala. Edini predmet, ki ga pravzaprav moram opraviti pa je nemščina. In danes sem se znašla v predavalnici, kot edina tujka. Profesor, zelo prijazen starejši gospod, nam je najprej razdelil zloženke o tem, zakaj se je potrebno učiti nemščino-v madžarščini. Z nasmehom sem povedala, da ne razumem in so mi sošolci vse prevedli. Nato se je ista zgodba ponovila s temami za referate. Spet so mi na pomoč pristopili prijazni sošolci, ki obenem večinoma krasno govorijo tudi angleško. Prvi študijski dan je potekal boljše, kot sem si sploh lahko predstavljala.

V soboto pa odhajava na vikend izlet, ki so ga pripavili za tuje študente in ne dvomim, da bo spet pestro Smile

Zaenkrat lahko rečem, da ima Budimpšeta zame zelo prijazen obraz.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:26 komentarjev (2) ogledov: 19




torek, 03. februar 2009

Madžarske razglednice no.1: Jonapotkivanok*





Pa smo tukaj...vse skupaj se je odvijalo s svetlobno hitrostjo in sploh nisem uspela spisati poslovilnega bloga...Za nama je 2. dan Budimpešte in vse, kar lahko rečeva je so far, so good. Stanovanje, ki sva ga našla prek neta, je krasno! V prekrasnem okolišu. Lastnica je mlada in super imava pa še fancy garažo za mojega jeklenega konjička, ki še ni našel novega lastnika(na srečo).

Včeraj sva urejala papirologijo na faksu, danes pa sva malo pohajkovala po mestu tako, da še zbiram splošne vtise o vsem skupaj. Zdi se mi, kot da sem v dvomilijonskem mestu na obisku in ne, da tukaj živim. Počutim se kot turist, ampak vem, da ne bo trajalo dolgo. Zelo pozizivno je, da večina, sploh mladih, govori angleško tako, da so najini prvi dnevi veliko manj stresni, kot v Španiji. V splošnem so ljudje zelo prijazni in pripravljeni pomagati, le midva se počutiva kot bedaka, saj nama delajo težave povsem osnovni madžarski izrazi kot npr. dober dan, hvala, prosim, ...

V četrtek začneva s predavanji in takrat bom lahko povedala kaj več o fakulteti in univerzi Corvinus, ki je baje ena izmed najboljših v Evropi. Domuje v impozantnem kompleksu, ki deluje kot mestece iz začetka 20. stoletja...le da je vse pod streho.

Kljub temu, da je Madžarska v EU imajo rahlo absurdnde zahteve kar se tiče ureditve dovoljenja za bivanje, ki ga npr. v Španiji sploh nismo potrebovali. Tukaj od nas zahtevajo sledečo dokumentacijo:

1. pismo o sprejemu na faks...kar logično

2. študentsko izkaznico tukajšnje fakultete...ok, tudi še ima smisel

3. pogodbo o najemu stanovanja...recimo...

4. potrdilo o urejenem zdravstvnem zavarovanj...še enkrat recimo...

5. izpisek iz bančnega računa, ki potrjuje, da imaš dovolj sredstev za kritje stroškov na Madžarskem...haaalooo!!! Glede na to da imam 2 štipendiji, eno celo od države Madžarske, bi mi najbrž moralo znesti, mar ne?!?

6. lastno izjavo o datumu prihoda na Madžarsko...kot, da pri tem ne moraš lagati...

Smešno...ob vsem tem se počutim kot, da sem iz kake pozabljene države tretjega sveta in ne iz njihove bolj razvite sosede.

*beseda v naslovu pomeni dober dan Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:47 komentarjev (9) ogledov: 27




petek, 30. januar 2009

Vegetarijanstvo za telebane št.3



Ker so vse dobre stvari tri, je bilo treba na temo vegetarijanstva dodati še tole...

Zgodovina vegetarijanske prehrane

Marsikdo misli, da je vegetarijanstvo ena izmed novodobnih pogruntavščin in da je človek pač vedno jedel meso, a temu ni tako. Pravzaprav je nekoliko presenetljivo dejstvo, da približno tri četrtine prebivalstva, največji del človeštva, živi izključno od hrane rastlinskega izvora in še naše babice pomnijo, da so v njihovi mladosti meso jedli le ob večjih praznikih ali družinskih praznovanjih ter kot priboljšek v premožnejših hišah. Meso je postalo nekaj vsakdanjega v zadnjih petdesetih letih.

Prvo društvo vegetarijancev se je osnovalo leta 1842 v Angliji. Za svojo prehrano so vzeli iz latinske besede »vegetus«, kar pomeni zdrav, živahen, svež, kakršen bi preudaren in poučen vegetarijanec tudi moral biti in kar je v nasprotju z stereotipom o vegetarijancih. Ta, takrat še manjša skupina ljudi, pa je dala rastlinskemu načinu prehrani tudi splošen naziv - vegetarijanstvo.Vedno so obstajale velike kulture in osebnosti, ki so se prehranjevali na vegetarijanski način in to že veliko prej pred prvim uradnim društvom v Angliji.. V času, ko so na naši zemljepisni širini ljudje živeli še precej primitivno, je v Indiji že cvetela visoka kultura, o čemer pišejo starodavni indijski spisi Vede. Bhagavad-gita pravi, da so poljedelstvo, obrt in zaščita krav najvažnejše gospodarske dolžnosti družbe, ob tem pa človeku priporoča vegetarijansko prehrano. V najstarejših evropskih kulturah, npr. v antični Grčiji, je bilo vegetarijanstvo visok ideal, prav tako pa so v starem Rimu živeli veliki filozofi, ki so se odločili za brezmesno prehrano.

Kot je razvidno iz tedanjih zapisov so bili njihovi vzroki v glavnem etični. Plutarh (45-120 n.št.) je v svoji obravnavi "O uživanju mesa" napisal: "Ali je sploh vmesno postaviti vprašanje, zakaj se je Pitagora odrekel uživanju mesa? Jaz osebno se sprašujem, v kakšnih okoliščinah in v kakšnem stanju duha se je človek s svojimi usti prvič dotaknil krvi, ponesel meso trupla k ustnicam in mizo okrasil z mrtvim, trohnečim telesom. Kako si je dovolil vzeti za hrano dele, ki so bili malo pred tem še del celote, ki se je gibala, živela ...
Zaradi mesa jim odvzamemo luč in življenje, kar jim pripada z rojstvom.«

Poleg Plutarha bili so znani svetovni vegetarijanci še Sokrat, Platon, Epikur,Seneka, Ovid, Leonardo da Vinci, Lev Tolstoj, Richard Wagner, Mahatma Ghandi, Henry Ford. Angleški dramatik George Bernard Shaw, ki je ob takšni prehrani dočakal zavidljivih 94 let, je zavračal mesne jedi z besedami:
»Živali so moji prijatelji - jaz pa svojih prijateljev ne jem.«
Poleg etičnih zadržkov pa je javno razglašal tudi druge, ko je dejal:
»Človek z mojimi umskimi sposobnostmi vendar ne bo jedel mesa trupel!«


Vegetarijanstvo in šport

Zelo dolgo je veljalo prepričanje, da je vegetarijanska prehrana za športnike popolnoma neprimerna, vendar so nasprotno dokazali mnogi vrhunski športniki. Vegetarijanski Finec Kolehmainen je dosegel svetovni rekord v teku na 5000metrov, dobil tri zlate medalje in dosegel prvo mesto na maratonu in poleg njega je še veliko vrhunskih športnikov, ki prisegajo na vegetarijansko prehrano. Znanstvene prehrambene raziskave na športnih visokih šolah so v zadnjih letih ovrgle mnenje, da je težišče prehrane športnika na mesnem obroku. Čeprav zahtevajo današnji uspehi in zmage od posameznega športnika dosti več telesne moči in vztrajnosti kot nekdaj, se mesni del njegove prehrane manjša. Po novejših, znanstveno utemeljenih prehrambenih smernicah za športnike ni več bistven obrok mesa, glavno mesto pripada polnovrednim žitnim obrokom, sveži rastlinski hrani in beljakovinam iz mlečnih proizvodov. Izkušnje s to prehrano so vseskozi zelo pozitivno ocenjene.


Zanimivosti in dejstva:

• Najnovejša dognanja prehrambenih raziskav in izkušnje potrjujejo, da se je mogoče z mlečno-rastlinsko hrano popolnoma oskrbovati, zadovoljevati vse potrebe organizma. S takšno izravnano prehrano si sodobni človek lahko dolgo ohrani zdravje. V marsikaterem pogledu si ga, če je bolehal, spet pridobi.

• Izkazalo se je , da potrebujemo znatno manj beljakovin, kot so priporočale prejšnje prehrambene teorije. Načelo, da je živalsko meso najboljši vir beljakovin pa je bilo že večkrat postavljeno pod vprašaj in marsikateri strokovnjak trdi, da to ne drži več.

• Prevelike količine mesne hrane po določenem času škodujejo. Stalno uživanje tovrstne hrane vodi do degenerativnih posledic na raznih boleznih in se kaže v boleznih kot so bolezni prebavil, srca in ožilja, živčevja, hormonskih žlez, rak,…
V deželah, kjer je poraba mesa na prebivalca največja, prikazujejo statistike največ civilizacijskih bolezni, ki temeljijo predvsem na prevelikih količinah beljakovin in maščob živalskega izvora.

• Eden izmed povodov za prehod na brezmesno hrano je gotovo tudi sedanja intenzivna reja živali na farmah, katere spornost sem v tej nalogi že predstavila. V zadnjih letih so postale še posebno problematične razne bolezni živali kot sta BSE, slinavka in parkljevka in nekatera druga obolenja, ki so posledica vzreje živali s predelano ali genetsko modificirano krmo, hormoni, antibiotiki in snovmi živalskega izvora(kostna moka).

• Za ogromno proizvodnjo mesa se v Evropi potroši 60 do 80 odstotkov pridelanega žita. Žito bi mnogo racionalneje, z manjšo in cenejšo porabo energije, lahko služilo kot zdrav preskrba prebivalstva s polnovrednimi žitnimi izdelki. V tem se skriva tudi ključ do odprave lakote po svetu. Znano je, da je hrane dovolj, le razporediti bi jo morali tako, da bi več hrane, ki gre za krmo živali, namenili prehrani ljudi.

Za konec pa še nekaj citatov znanih vegeratijancev:


• "Sam sem mnenja, da bi vegetarijanski način življenja že s svojim čisto fizičnim vplivom na človeški temparament izredno koristno vplival na velik del človeštva."
Albert Einstein

• " Sem vegetarijanec in antialkoholik, ker imam tako večjo korist od svojih možganov." Thomas A. Edison

• "Domneva, da so živali brez pravic in iluzija, da način, na kakršen ravnamo z njimi ni pomemben, je povsem nezaslišan primer zahodnjaškega barbarstva in nezrelosti. Univerzalno sočutje je edino jamstvo moralnosti."
Arthur Schopenhauer

• " Kako lahko pričakujemo idealne razmere na Zemlji, medtem ko smo sami živi grobovi ubitih živali?"
George Bernard Shaw






objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:22 komentarjev (4) ogledov: 30




četrtek, 29. januar 2009

Vegetarijanstvo za telebane št.2



Kaj jesti?

Marsikdo si kosila brez mesa ne more predstavljati. Na danes običajnih jedilnikih gospodinjstev in prehrambenih obratov so najpomembnejši mesni obroki hrane, vegetarijanske pa so šele pred nedavnim začeli vključevati v svoj redni del ponudbe.
Poklicni kuhar in povprečna gospodinja brez mesa ali mesnih izdelkov ne bi vedela, kaj početi. Kako je sploh mogoče brez bistvene sestavine sestaviti dober jedilnik? Kako je mogoče kuhati in jesti le brezmesno hrano ves teden, mesec ali celo dolga leta? Danes je razširjeno in zakoreninjeno splošno prepričanje, da bi brez mesne hrane človek sčasoma oslabel in zbolel, a kot je bilo navedeno v prejšnjem delu te seminarske naloge, temu ni tako. Vegetarijanska prehrana je vendarle dobila veljavo zdravega načina prehrane in odkar jo ljudje bolje sprejemajo tudi odgovor na to kaj sploh jesti, ni tako težaven.

Vsak, ki se odloči spremeniti svoje prehranjevalne navade in postane vegetarijanec se sreča z vprašanjem kaj sploh dati na krožnik, ko ne jemo več mesa. Odgovor niti ni tako zahteven, kot se zdi, saj je poleg živil živalskega izvora še cela paleta drugačne, bolj zdrave hrane, na katero prevečkrat pozabljamo in vztrajamo pri dunajskih zrezkih in pomfritu.
Znano je tudi prepričanje, da vegetarijanska hrana ni dobra in da vegetarijanci živijo izključno od kuhane zelenjave, kar seveda ne drži. Zelenjave je ogromno vrst in če pri kuhi uporabimo malce domišljije lahko pripravimo zelo okusne in zdrave jedi, tudi v zelo kratkem času, kar je dandanes, ko nimamo več časa niti za osnovne tri obroke, vedno bolj pomembno.


Kljub temu, da zmerno vegetarijanstvo zdravniki celo priporočajo oz. ni sporno, je treba vsako odločitev za spremembo prehrane dobro premisliti. Priporočeno je, da če je le mogoče, prehranjevalne navade spreminjamo postopoma, saj to v organizmu ne povzroči prevelikih reakcij. Odločitev, kako se boste prehranjevali, je izključno pravica vsakega posameznika, pred odločitvijo pa je dobro vedeti:

• Rastlinska hrana ima manjšo energijsko gostoto in večjo nasitno vrednost od mešane prehrane, zaradi tega je primerna tudi za zmanjševanje telesne teže.

• Rastlinska hrana vsebuje dovolj folne kisline, vitaminov, ogljikovih hidratov(izjema sta vitamina B6 in B12) poseben problem pa so lahko tudi kalcij, cink, magnezij, železo, mangan, selen in baker, ki jih lahko v vegetarijanski prehrani primanjkuje. Elemente, ki jih v vegetarijanski prehrani ni, zlahka nadomestimo z vitaminskimi tabletami in drugimi preparati, ki so danes že v prosti prodaji.

• Če vegetarijanska prehrana ne vsebuje dovolj stročnic, zrn in lupinastega sadja lahko začne v organizmu primanjkovati beljakovin, kar ima na dolgi rok lahko hude posledice za zdravje posameznika.

• V veganski in drugih strogih oblikah vegetarijanske prehrane lahko pride tudi do pomanjkanja kalcija, saj je tega minerala največ v mleku in mlečnih izdelkih. To je lahko posebej problematično pri veganskih otrocih, zato je nujna premišljena in skrbna kombinacija hrane za zadovoljitev vseh potreb organizma.

Zelenjava

Zelenjava je polna vitamina C, beta-karotena, riboflavina, železa, kalcija, vlaknin in drugih hranil.
Temno zelena, listnata zelenjava, kot so brokoli, zeleni ohrovt, gorčica, različne repe, cikorija, radič
so posebej dobri viri teh hranil. Temno rumena in oranžna zelenjava, kot korenje, buče in krompir
zagotavljajo dodaten beta-karoten. Vsak dan v svojo prehrano vključite obilno porcijo različne
zelenjave, tako surovo kot kuhano.

Polnozrnate žitarice

Ta skupina vsebuje kruh, riž, testenine, mrzle ali tople žitarice za zajtrk ali kaj drugega, koruzo, proso, ječmen, ajdo in tortilje. Vsak obrok si pripravite z žitaricami - žitarice so bogate v vlakninami in ogljikovimi hidrati, kot tudi z beljakovinami, B vitamini in cinkom.

Sadje

Sadje je bogato z vlakninami, vitaminom C, in beta-karotenom. Vsak dan uživajte sadje ki je bogato z C vitaminom - limone, pomaranče, lubenice, jagode so dobra izbira. Izberite rajši celo sveže sadje, kot pa že narejene sokove, ki ne vsebujejo dosti vlaknin.

Stročnice

Stročnice - je drugo ime za fižole, grah in lečo - so dobri viri vlaknin, beljakovin, železa, kalcija, cinka in B vitaminov. Ta skupine vključuje tudi čičeriko, sojo, pečen fižol, sojino mleko, tofu, tempeh, sojino meso.


Soja

Soja ima v vegetarijanski prehrani prav posebno mesto, deloma zaradi svoje široke uporabnosti,
Deloma pa zaradi svoje visoke hranilne vrednosti. Vsebuje veliko beljakovin, malo maščob, veliko vlaknin, vitamin E, folno kislino, železo, kalj, kalcij, cink,...Sojine beljakovine pa zelo dobro nadomeščajo mesne beljakovine, zato je nujna na jedilniku vsakega vegetarijanca. Soja na splošno zmanjša tveganje za obolenja srca, odpravi zaprtje in krepi zdravje črevesja, umirja nivo krvnega sladkorja, pomaga pri težavah v menopavzi in zmanjšuje tveganje za raka na prsih.
V jedilniku vegetarijanca se pojavi v različnih oblikah; kot tofu-sojin sir, sojina zrna, sojina, moka, sojini zrezki, kosmiči, sojino olje.


Začimbe in dišave

V vegetarijanski prehrani so zelo pomembne, saj z njimi jedem izboljšujemo in spremenimo videz, okus, vonj. Aromatični dodatki zbudijo tek in poživljajoče delujejo na prebavila. Osnova dišavnih snovi so eterična olja, ki so bolj ali manj ostrega okusa. Vsebujejo jih posamezni deli dišavnih in začimbnih rastlin, ki jih kasneje navadno uporabljamo zmlete, da dajo še več arome. Pri nas v glavnem rastejo dišavnice milega okusa in vonja npr. bazilika, koper, kreša, lovor, majaron, melisa, meta in jih velikokrat gojimo tudi na vrtovih.
V zadnjem času je porastla tudi uporaba začimb z ostrim okusom in vonjem iz tropskih krajev, ki so v uporabi v tradicionalni kitajski, mehiški in indijski kuhinji(curry, ingver, koriander,...). V vegetarijanski prehrani je dobrodošlo eksperimentiranje z začimbami, saj lahko obogatijo vsak obrok.

Vegetarijanska živila:


Jajčni nadomestek (Egg Replacer) - je idealen za peko in se ga lahko uporablja v receptih, kjer so potrebna jajca kot vezivo. Narejen je predvsem iz krompirjevega škroba in drugih rastlinskih dodatkov.

Žlahtni kvas (Nutritional Yeats) - je z blagim sušenjem narejen kvas, ki ga ponavadi dobimo v prahu ali v obliki kosmičev.To je neaktiven kvas, ki ni uporaben za vzhajanje testa ali vrenje. Je prijetnega okusa, ki nekoliko spominja na sir. Uporablja se ga direktno in se ga ne kuha. Primeša se ga že kuhanim ali potrosi na že pečene dobrote.
Dodaja se ga v juhe, mineštre, pašto, deserte, na pečen krompir, pice, sendviče, pop-korn,.... Obogati okus in zraven tega je še zelo zdrav, saj vsebuje veliko vitaminov skupine B in mineralnih snovi. Dobi se ga tudi z dodatkom vitamina B12 (Vegetarian Support Formula).

Seitan - ali tudi pšenično meso, je zelo dobro mesno nadomestilo. To je kuhani gluten, ki je narejen iz pšeničnih ali pirovih beljakovin. Seitan je vsestranski, sočen in zdrav. Dobi se že narejenega ali v mešanicah za hitro pripravo, vendar je najceneje, če kupimo glutensko moko in si ga sami izdelamo. Pripravi se ga lahko na najrazličnejše načine, kar pa je prepuščeno vaši domišljiji.

Sojina margarina -je dobro nadomestilo za maslo pri peki in desertih.

Tahini - je namaz narejen in oluščenih sezamovih semen. Tahini narejen iz pečenih semen ima zelo močen okus v primerjavi s tistim iz surovih semen. Je zelo bogat z kalcijem in ima lešnikast okus. Odličen je v zelenjavnih sendvičih, omakah in namazih.

Tofu - sojin sir/skuta je narejen iz sesirjenga sojinega mleka. Vsebuje zelo veliko beljakovin in malo kalorij. Tofu dobimo v najrazličnejših oblikah. Mehak tofu je dober za mešanje, pasiranje in stepanje, trdi pa za rezanje in drobljenje. Tofujev naravni okus je zelo prilagodljiv, saj ga lahko obogatimo z najrazličnejšimi okusi iz začimb, zelišč in drugih sestavin. Lahko ga cvreš, pečeš, kuhaš, pražiš, mariniraš, opariš ali narežeš/zdrobiš v solato. Je tudi odlično nadomestilo za mlečne izdelke. Iz njega lahko narediš tudi sirne torte, kremene pite, sladolede in še in še.

Sojino meso ali TVP (Texturized Vegetable Protein) - narejen iz sojine moke, ki je bila kuhana pod pritiskom, nato sprešana in posušena. 100% brez maščob, z veliko beljakovinami in vlakninami. Dobi se kot posušeni koščki, malo večji koščki in v obliki zrezkov. Ko sojino meso kupimo je še popolnoma brez okusa in ga je potrebno namočiti in skuhati. Skuhamo ga v vreli vodi z začimbami, zelenjavo in soljo iz katerih dobi okus. Ko je enkrat skuhano, ga lahko naprej obdelujemo na najrazličnejše načine.

Sojina omaka in Tamari (Soya Souce,Shoyu) - se uporablja kot dodatke k hrani. Dodaja se jih v zadnjih minutah kuhanja ali ko je jed že na mizi. Odlično oplemeniti okus v juhah, mineštrah, solatah, pečeni zelenjavi,.... Uporabljamo ju lahko tudi namesto soli, kjer je 1 žlica sojine o./tamari nadomesti 1 žličko soli.

• Vegan mleka - Narejena so lahko iz oreškov, semen, riža, ovsa ali soje. Okusi mlek so med seboj precej različni, tako da morate na začetku malo poskušati, da najdete tistega ki vam najbolj ustreza. Dobite jih nesladkane, sladkane, z različnimi okusi (vanilija, čokolada, jagoda, banana,...) in pa tudi z dodanim vitaminom B12, D in kalcijem. Uporabljate jih lahko povsod tam, kjer ste prej uporabljali živalsko mleko.

Emulgatorji živalskega izvora

Vsakič, ko vegetarijanci beremo različne sezname sestavin živil se znajdemo pred težavo, ki jo označuje E in številka. Emulgatorji so dodatki v prehrani in precej jih je živalskega izvora, zato je treba biti nanje še posebno pozoren. V tujini sicer že obstajajo oznake za živila, ki so primerna za vegetarijance in zagotavljajo, da v njih ni nobenih snovi živalskega izvora, pri nas pa moramo na to biti pozorni vegetarijanci sami.


SEZNAM EMULGATORJEV ŽIVALSKEGA IZVORA
(Podatki so povzeti po knjigi E FOR ADDITIVES - Maurice Hanssen)

E120 rdeča barva karmin (insekti)
E151 neznanega izvora (v ZDA in Kanadi prepovedan)
E153 ogljik živalskega izvora
E161B rumenjak
E161G pigment živalskega izvora (ribe/perje flaminga)
E326 milni odpad
E422 milni odpad
E471 glicerin
E472A glicerol
E472B glicerol
E472C glicerol
E507 želodčna kislina
E542 kosti/hrustanec
E570 maščobe
E631 meso/ribji ekstrakti
E920 dlaka/perje/človeški lasje


Poleg navedenih emulgatorjev pa so sporne še naslednje snovi, ki jih najdemo v živilih:

• rumeno barvilo xanthophylus - iz rastlin, včasih iz ribjih oči
• karminska kislina (rdeče barvilo) - iz zdrobljenih insektov
• l-ciestin hidroklorid, monohidrat (za "oplementinje" moke za kruh) - iz živalske dlake in perja, na Kitajskem celo iz človeških las
• lecitin - jajca ali sojina semena
• Z nasiljem nad živalmi so pridobljeni še: glicerol, glicerin, gliceril, gliceral, triacetat, levcin, vitamin D3...

Na splošno nekateri proizvajalci živil poskušajo prikrit kaj se pravzaprav v živilih skriva in zato uporabljajo te oznake za emulgatorje in še veliko drugih snovi, velikokrat imena spreminjajo in je precej težko slediti, vendar se moramo zavedati, da imamo potrošniki pravico prositi za pojasnila proizvajalca ali pa se obrnemo na Zavod za varstvo potrošnikov, Urad za varovanje zdravja ali kako drugo ustanovo.

Zdaj veste in ne več izgovorov za nezdravo vegetarijanstvo...da, tudi to obstaja!Pobrskajte kaj po netu, kjer se najdejo krasni recepti. Ni treba komplicirati, že na kulinarika.net jih je mali milijon.

In karkoli že počnete, poslušajte svoje telo!!!

PS .: itaq, da ni vse na mojem zeljniku zrastlo, zato če koga zanimajo viri za nastanek tega zapisa mi lahko pošlje ZS Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:59 komentarjev (2) ogledov: 41




četrtek, 29. januar 2009

Vegetarijanstvo za telebane št.1



Ker sem sama delna vegetarijanka že več kot 12 let in sem se v tem času veliko naučila, obenem pa sem slišala veliko "horror" zgodb o tem, kako so si ljudje uničili zdravje, ker so postali vegetarijanci čez noč, na pamet, brez vsakršnega izobraževanja na to temo.

Vegetarijanska prehrana je za večino radikalna(čeprav se večina zemljanov prehranjuje na tak način), zato prehod iz vsejedstva na vegi style ne bi smel biti tako nepremišljen, saj so lahko posledice za zdravje usodne. Zaradi tega se čutim dolžno, da objavim del svoje seminarske naloge, ki je sicer starejšega datuma, ampak je čisto dovolj za vsakega vegi-začetnika...seveda pa je dobro, če me popravite, nadgradite moje znanje in da kako rečemo na to temo.

1. Enkrat za vselej razčistimo pojem kdo je vegi in kakšne vrste vegi sploh je?

glede na prehrambene navade ločimo:
delni vegetarijanci (so na meji med vegetarijanci in vsejedci - sicer se odrekajo mesu kopenskih živali, še vedno pa uživajo meso prebivalcev voda);
lakto - ovo vegetarijanci (lažja oblika vegetarijanstva, odklanjajo le meso, uživajo pa mleko in jajca);
lakto vegetarijanci (zmerna oblika vegetarijanstva, odklanjajo meso in živalske proizvode, poleg rastlinske hrane uživajo le mleko in mlečne izdelke);
vegani (strogi vegetarijanci, uživajo samo rastlinsko hrano - nobenih živil živalskega porekla, niti mleka ali medu);
strogi frutarijanci (uživajo le sadje);
makrobiotiki (poseben izbor živil iz neposrednega okolja glede na jin in jang princip in njuno ravnotežje)
presnojedci (uživajo le surovo hrano, ne živil živalskega porekla, temveč surovo sadje, zelenjavo in semena).


2. Zakaj se odreči hrani živalskega izvora?

Zdravstveni: Človeško telo nima nobene potrebe po živalskem mesu ali mleku. Vsa potrebna hranila, ki so pomembna v človeški prehrani (aminokisline, maščobne kisline, vitamini&minerali) proizvedejo rastline in mikroorganizmi. Živalski izdelki vsebujejo tudi te snovi, toda človek jih z uživanjem dobi iz druge roke. Poleg tega, živalski izdelki vsebujejo sestavine, med katerimi prevladujeta maščoba in holesterol. Meso vsebuje tudi pesticide in druge kemikalije, ki so do 14x bolj koncentrirane kot tiste v sadju in zelenjavi. Ljudje, ki uživajo živalske izdelke imajo 40% več možnosti, da zbolijo za rakom in veliko bolj tvegajo, da zbolijo za sladkorno boleznijo, osteoporozo, debelostjo, artritisom, srčnimi bolezni in zastrupitvijo z hrano.Četudi nismo strokovnjaki, lahko takoj ugotovimo, da se večina človeštva trpi za raznimi boleznimi in okvarami predvsem zaradi napačne prehrane.

Etični: V današnjih farmah ali boljše povedano 'tovarnah', ravnajo z živalmi kot s stroji. Da bi dosegli maksimalno proizvodnjo, uporabljajo najrazličnejše bližnjice, kot so: antibiotiki, hormoni, mamila in druge kemikalije s katerimi krmijo živino. Vse te živali preživijo svoje kratko življenje stlačene v kletkah, zvezane in zaprte za ograjami, kjer se ne morejo niti normalno obrniti. Veliko jih za časa svojega življenja ne dobi niti sape svežega zraka. Strpajo jih v tovornjake in pošljejo na mučno vožnjo do klavnic, pogosto v ekstremnih vremenskih razmerah, vedno brez vode in hrane. Vsako leto samo v Ameriki v klavnicah pobijejo 8 milijard živali za hrano. To je več kot 250 živali na sekundo. Reja živali na farmah je kruta in neekološka.


Okoljevarstveni: Veliko ljudi je zaskrbljenih zaradi onesnaževanja okolja, ne zavedajo pa se, da k temu veliko prispeva tudi reja živali in vsa industrija, ki stoji za tem. Današnje farme puščajo za seboj tako onesnaženje, da bodo generacije, ki bodo prišle za nami prisiljene plačati ceno. Z intenzivno rejo živali, človek uničevalno izčrplja naravna bogastva. Namesto da bi hrano pojedli ljudje, gre večina svetovnega pridelka za krmo živali v farmah. Zaradi tako ogromne potrebe hrane za krmo živali, človek seka gozdove in jih spreminja v polja in pašnike. Človeška odvisnost od mesa počasi zastruplja in uničuje zemljo, vodo in zrak.

Verski: Veliko religij že v osnovi prepoveduje uživanje mesa. Nekatere se omejujejo le na eno vrsto, za druge pa je prepoved splošna:
• budisti: odvisno od sekte; od najlažje do stroge-veganske oblike
• adventisti: lakto - ovo vegetarijanci
• trapisti: laktovegetarijanci
• kartuzijanci: lakto - ovo vegetarijanci; jedo tudi ribe
• makrobiotikiSurprisedd strogih do lažjih oblik vegetarijanstva, poseben način prehrane

Ekonomski in etični: tukaj govorimo predvsem o nerazvitejših državah, kjer ni možnosti, da bi jedli meso, zato se v glavnem prehranjujejo na vegetarijanski način. Ne gre za odločitev posameznika, ampak za razmere. Pogosto je mesna prehrana tudi znak bogastva, saj si je revni ne morejo privoščiti.

3. Kako postati vegetarijanec?

Prehrano lahko začnemo spreminjati tako, da živalske izdelke preprosto , zamenjamo z rastlinskimi, ki imajo podoben okus živalskim, kot so žitno meso, sojino meso, sojino mleko, sojini jogurti,...ali z drugo rastlinsko hrano, ki je že vsakdanja.
Ne smemo pozabiti na svežo zelenjavo in sadje, ki sta zelo pomembna v tej prehrani. Uporabljamo domačo, na domačem vrtu pridelano zelenjavo in sadje iz domačih sadovnjakov, ker je kvaliteta ponavadi veliko boljša od tistega s tržnice ali trgovine. Če se le da jejte čim več surove hrane, tako da sadja in zelenjave, ki se da jesti surovo, ne kuhajte, ker se pri kuhanju uniči veliko vitaminov, ki jih prvotno vsebuje.

V trgovinah z zdravo prehrano se dobi vse več vegetarijanskih kuharic in hrane, ki nadomesti meso, jajca in mlečne izdelke. Vedno več je izbire v trgovinah kot tudi v restavracijah. Supermarketi so zadnje čase vse bolj založeni z različno že pripravljeno vegetarijansko hrano kot so sojini in riževi izdelki, žitarice za zajtrk, zmrznjene zelenjavne mešanice.

Ko se nekdo odloči postati vegetarijanec, potrebuje nekaj časa, da sploh ugotovi kaj bo jedel. Na začetku vegetarijanci ponavadi jedo precej enolično in tudi nepopolno hrano, zato nekateri hitro obupajo in se vsega naveličajo. Dobro je, da že na začetku razpolaga z dovolj informacijami, ki so dandanes dosegljive povsod. Najbolje se je pogovoriti s kom, ki je že vegetarijanec, pobrskati po knjižnici, kjer je ogromno knjig in kuharic na to temo, veliko informacij je tudi na internetu(googl knows).

4. Vpliv vegetarijanske prehrane na zdravje

Ker poznamo več oblik vegetarijanske prehrane, ne moremo posplošeno govoriti o vplivu vegetarijanstva na zdravje. Na to namreč vpliva več dejavnikov: katero obliko vegetarijanskega prehranjevanja nekdo prakticira, kako dolgo, v katerem starostnem obdobju je, ali boleha za določenimi boleznimi in nenazadnje, kako se je prehranjeval v preteklosti. Brez zadržkov lahko npr. lažje oblike vegetarijanstva uvrstimo v posebno vrsto zdrave prehrane.

Vegetarijanci, ki so povsem prilagojeni takemu načinu prehrane, so zdravi in normalno prehranjeni, neprilagojeni pa so lahko celo na meji nedohranjenosti. Organizem se mora na drugačen način prehranjevanja privaditi postopoma. Najbolje je meso počasi opuščati in ga nadomeščati s stročnicami (soja, leča, grah ...), saj nenadna radikalna sprememba prehrane pomeni šok za prebavni sistem.

Lažje oblike vegetarijanske prehrane so primerne za vsa starostna obdobja, medtem ko to ne velja za dosledno vegetarijansko (vegansko) prehrano in presnojedstvo. V taki prehrani namreč ni izdelkov živalskega izvora, zato lahko pride do pomanjkanja vitamina B12 in železa. Posebej pozorni moramo biti pri veganskem prehranjevanju nosečnic in otrok, seveda pa se mora vsak posameznik ali družina, ki se odloči za vegansko ali presnojedsko prehrano, temeljito poučiti o pripravi in izbiri jedilnika. Zelo priporočljivo je svoje zdravstveno stanje redno preverjati s pomočjo izbranega zdravnika, saj vsak človek drugače reagira na spremembo prehranjevanja.

Presnojedstvo je še posebno nevarno, saj so živila lahko okužena, kar bi s kuhanjem preprečili. Žitarice so lahko okužene s plesnimi, ki lahko hitro povzročijo zastrupitev. Vsebujejo pa tudi fitinsko kislino, ki veže minerale v oblike, ki jih telo ne more izkoriščati. Če žitarice skuhamo pa preprečimo to vezavo. Stročnice vsebujejo snovi, ki zavirajo delovanje telesnih encimov za predelavo beljakovin v telesu. Krompir vsebuje strupen alkaloid solanin, nekatere vrste zelenjave pa vsebujejo večje količine oksalne kisline, ki ovira absorbcijo kalcija, ta se lahko nalaga v ledvicah in nastajajo ledvični kamni. Nekatere sadne plesni vsebujejo toksin po imenu patulin, ki je rakotvoren. Zaradi teh dejstev je pri presnojedstvu potrebno biti še posebno pozoren in redni zdravniški pregledi so nujni za ohranitev zdravja in zmanjšanje tveganja.

V primerjavi z odraslimi imajo otroci drugačne potrebe po določenih hranilih. Za odraslega moškega s povišano telesno težo, povišanim krvnim tlakom in holesterolom v krvi je postopen prehod na vegetarijansko ali vegansko prehrano zelo koristen. Pričakujemo lahko postopno znižanje krvnega tlaka in holesterola. Pri otrocih ali dojenčkih pa moramo biti previdnejši. Lažje oblike vegetarijanstva niso sporne, veganstvo in presnojedstvo pa lahko povzročita zdravstvene zaplete predvsem zaradi pomanjkanja vitamina B12 in železa (pri odraslih redkeje pride do takih zapletov, saj v organizmu obstajajo zaloge, ki zadoščajo za več let). Vedeti moramo tudi, da materino mleko ni vedno idealna hrana za dojenčka. Če se je mamica pred porodom več let vegansko ali presnojedsko prehranjevala, bo v njenem mleku premajhna količina vitamina B12, da bi lahko izpolnila dojenčkove potrebe. Pri dojenčku, hranjenim le s takim mlekom, lahko pride do resnih zdravstvenih zapletov.
Dejstvo je, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci manj težav z zaprtjem, večinoma imajo nižji krvni tlak in nivo holesterola ter manj maščob v krvi. S prehodom na vegetarijansko prehrano lahko zmanjšamo tveganje nastanka določenih oblik raka (npr. raka širokega črevesa in danke), zelo nevarno pa je prepričanje, da lahko samo s spremembo prehrane pozdravimo številne resne bolezni.


Kje se nahaja vitamin B12?

Glavni vir vitamina B12 so meso, ribe, jajce, mleko in nekatere alge. Manjše količine vitamina B12, ki jih vsebuje zelenjava, pripisujejo onesnaženju zelenjave z bakterijami, saj nekateri soji bakterij proizvajajo ta vitamin. Veliko vegetarijancev verjame, da fermentirane oblike soje (tempeh) vsebujejo dovolj vitamina B12 oz. da so ga sposobne proizvesti bakterije v črevesu. Odrasli vegani in presnojedci imajo v organizmu zaloge vitamina B12 za več let, zato mirno živijo v zmoti. Problem se večinoma pokaže šele pri njihovih otrocih, ki teh zalog nimajo.

V deželah v razvoju je pri ljudeh manj pomanjkanja vitamina B12, ker sta voda in hrana kontaminirani z bakterijami in se tako nekaj vitamina, ki ga proizvedejo, absorbira v krvni obtok. V Sloveniji živimo v drugačnih razmerah in tudi naša črevesna flora se razlikuje od npr. indijske. To je tudi razlog, da moramo tukaj več pozornosti posvečati morebitnemu pomanjkanju vitamina B12.

Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca ali vsaj mleko, zelo redko pride do pomanjkanja vitamina B12. Ob strogo veganski prehrani, ki ne vključuje dodatkov alg ali farmacevtskih preparatov z vitaminom B12, pa se skoraj vedno pojavijo težave zaradi pomanjkanja tega vitamina. Če se odločimo za vegansko prehrano, je nujna redna kontrola pri zdravniku, posebna previdnost je potrebna pri otrocih in nosečnicah. Tudi če redno uživamo alge ali farmacevtske preparate z vitaminom B12, je potrebna kontrola pri zdravniku, saj obstaja možnost, da se vitamin v tankem črevesu ne absorbira v krvni obtok.


Dnevne potrebe po vitaminu B12

Priporočena vrednost za dojenčke je 0,5 ug/dan, po dopolnjenem enem letu 1 ug/dan, kasneje pa se zvišuje, tako da odrasel človek potrebuje 2,5-3 ug vitamina B12 na dan.


Vegetarijanska prehrana in otroci
Veganske in vegetarijanske matere opozarjam na izjemen pomen dovolj velikega uživanja vitamina B12 med nosečnostjo in dojenjem, kasneje pa tudi vključevanja tega vitamina v otrokovo prehrano! Z osebnim družinskim zdravnikom, ginekologom ali pediatrom se pogovorite o prehrani. Zdravnikovo prepričevanje o spremembi načina prehranjevanja je neučinkovito, pa tudi sporno, zato je treba skupaj z njim najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vašo življenjsko filozofijo. Osebno menim, da je vključitev alg v prehrano optimalna rešitev in za vegane najlažje sprejemljiva alternativa. Študije so pokazale, da so pri veganih, starih od 7-14 let, ki so dnevno zaužili 2-4 g alg nori, dosegli popolnoma normalne vrednosti vitamina B12 v krvi. Pri veganih sicer ugotavljajo zaostajanje v rasti v prvih petih letih življenja, vendar ti pri desetih letih dohitijo svoje vrstnike.
Lažje oblike vegetarijanske prehrane pri otrocih ne povzročijo zaostajanja v rasti. Nekateri vegetarijanski, predvsem pa veganski otroci so v primerjavi z vsejedci lažji glede na svojo višino. Ugotovljeno je tudi, da se prva menstruacija pri veganskih in vegetarijanskih deklicah pojavi nekoliko pozneje (med 13-15 letom). Najnovejša angleška študija dokazuje, da v teži in višini ni razlike med lakto-ovo vegetarijanci in vsejedci, starimi od 7-11 let.

Pomanjkanje železa in vegetarijanstvo
Rezultati študij kažejo, da ni večjih razlik pri pomanjkanju železa med vegetarijanci in vsejedci, res pa je, da se otroci vegetarijanskih mater rodijo z nižjimi koncentracijami skladiščenega železa.

V kateri hrani se nahaja železo?
Železo najdemo v številnih živilih živalskega in rastlinskega izvora. Pomembnejša od količine železa v hrani je njegova kemična oblika in kombinacija živil, ki jih uživamo. Železo v mesu je v obliki, ki se lažje absorbira (vsrka v kri) kot železo v rastlinski hrani. Po drugi strani pa C vitamin, ki ga je v zelenjavi veliko, pospešuje absorbcijo železa. Vegetarijance navadno najbolj zanima, v kateri rastlinski hrani je največ železa in v tabeli so prikazani podatki o količini železa v nekaterih živilih.

Vrsta živila Železo(mg/100g)
Alga Chlorella* 225
Alga Spirulina* 150
Timijan 135
Drobnjak-sveži 13
Sezamovo seme 10
Pšenični kalčki 9,4
Proso 9,0
Soja 8,4
Fižol 6,1
Alge Chlorella in Spirulina lahko kupite v vsaki lekarni.


Splošen nasvet glede vegetarijanske prehrane
Lažja oblika vegetarijanske prehrane (lakto-ovo in lakto) sodi v posebno obliko zdrave prehrane, primerna je za vse starostne skupine, tudi za otroke. Staro resnico, da je vitamin B12 izključno v hrani živalskega izvora, mora zamenjati nova: vitamin B12 je tudi v algah. Pri veganski prehrani moramo skrbeti za dovolj velik vnos vitamina B12 z algami ali tabletami vitamina B12. Priporočljiva je redna kontrola krvi pri osebnem zdravniku. V času nosečnosti in pri veganskih otrocih je potrebna posebna pazljivost, saj lahko pomanjkanje vitamina B12 vodi do težkih, včasih celo nepopravljivih okvar živčevja.

Lažje oblike vegetarijanske prehrane pri otrocih ne povzročijo zaostajanja v rasti. Nekateri vegetarijanski, predvsem pa veganski otroci, so v primerjavi z vsejedci lažji glede na svojo višino. Ugotovljeno je tudi, da se prva menstruacija pri veganskih in vegetarijanskih deklicah pojavi nekoliko pozneje (med 13-15 letom). Najnovejša angleška študija dokazuje, da v teži in višini ni razlike med lakto-ovo vegetarijanci in vsejedci, starimi od 7-11 let.

Več o tem kaj jesti in kako nadomeščati določene prehrambene izdelke v Vegetarijanstvu za telebane št.2 !






objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:54 komentarjev (1) ogledov: 41




četrtek, 29. januar 2009

Rajzefiber





Za vse nepoučene...rajzefiber je potovalna mrzlica(ne vem zakaj mrzlica, ko pa je pomen besede fiber ravno nasproten ampak ok, ni to moj prevod...). To je tista živčnost, zaskrbljenost, včasih celo nespečnost, v kombinaciji s pričakovanjem in razburjenostjo. Sama je sicer nisem poznala, ker sem neprestano na "giru", so pa ljudje, ki se s tesnobo te vrste soočajo pri vsakem potovanju, daljšem od 50km. In do zdaj so se mi smilili...trenutno pa jih razumem.

Natanko 4 dni je do odhoda v Budpimpešto...4 dni ni tako malo, obenem pa ni veliko, če se soočaš z izzivi, kot so se pri nama pojavili v zadnjem tednu. Najprej sva izvedela, da ne moreva v stanovanje po 20. januarju, kot je bilo dogovorjeno, ampak šele po 31. januarju. Ker je do 30. januarja vpis, je vse skupaj povzročilo celo vrsto logističnih zapletov tako, da do včeraj nisem vedela kdaj sploh odhajam od doma. Pa ok, zdaj vemo, da je datum odhoda nedelja, 1.2.2009.

Pojavi pa se druga težava...lastnik stanovanja še ni potrdil, da lahko prideva v nedeljo in zato sva do njegovega neizpodbitnega DA, rahlo v temi. Ampak to je še obvladljivo...Če ste brali lanske peripetije pred odhodom, potem veste, da mi je dragi zadnji trenutek pred odhodom na 1700km dolgo pot iz avta prodal avtoradio( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=2014 ). Letos sva najin adrenalinski podvig spravila na višjo raven, kajti jutri najbrž pride kupec po moj avto. Avto s katerim sva nameravala odpotovati, saj je moja boljša polovica svojega že zdavnaj prodala. Tudi moj avto je bil naprodaj že kar nekaj časa, ampak ravno zdaj se najde kupec. Če avta ne bo kupil ta, imava že v petek drugega resnega kupca. V Budimpešto bova šla najbrž...nimam pojma...peš/s kočijo/teleportirala se bova/s podmornico.

O tem, da nimam spakirano nič, da si nisem dala delati osebne izkaznice, ki je dobila noge že na Ibizi in da se mi niti sanja ne o Budimpešti in da po madžarsko znam povedati le Franc Jožef(Ferenc Ištvan, ha) niti ne izgubljam besed.

Dejstvo, da se vse to dogaja, me v bistvu ne skrbi tako zelo, kot me zabava(zaenkrat, verjetno bo panika v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj)...imam pa rajzefiber, to pa priznam...in še dobro, da sem gledala The Secret in verjamem, da se bo vse še dobro izteklo...saj v nasprotnem primeru ne bi bil samo rajzefiber ampak panik auf dem Titanik(za katerega tako vemo kako je končal).





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:06 komentarjev (1) ogledov: 37




sreda, 21. januar 2009

Inspiracije



Vsak od nas se kdaj znajde v situaciji, ko se mu zdi, da se neprestano zaletava v iste zidove, ki nikakor ne želijo pasti...ko se vrtiš v začaranem krogu brezupa, zmedenosti, neodločnosti, jeze, razočaranja ali pa samo ne veš kje in kdo si ter kam greš.

Nedolgo tega sem se tudi sama znašla v podobni situaciji, ko se mi je zdelo, da se ves svet podira name in da izhoda ni. In ker sem človek, ki ni navajen pasivno čakati na srečen konec, ampak se raje lotim aktivnega reševanja težav, sem naletela na nekaj, kar me je resnično navdihnilo.

Najprej moram pojasniti, da sem prej nasprotnik, kot zagovornik raznih new age motivacijskih prijemov, knjig v stilu "vse-kar-morate-storiti-da boste-srečni-je..." in še manj doktrin tipa Smiljan Mori. Je že res, da sem tudi temu dala možnost v svojem življenju, vendar na koncu ugotoviš, da so nasveti tipa bodi srečen/pojdi v naravo/jej zdravo/veliko se smej popolnoma brezpredmetni, še posebej, če si v situaciji, ko ne zmoreš sam prehoditi treh korakov do toalete, kaj šele, da bi skakal po gozdu od veselja.

Ampak so stvari, ki zganejo nekaj v tebi, ki ti dajo vero v dobro in moč za naprej...lahko so čisto banalne, ampak tebi pomenijo ogromno. Moja inspiracija so ljudje, tisti pozitivni. Tisti, ki znajo živeti in jih ni strah ničesar (kakor recimo moja Mateja ( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=766 ), ali živalice ob katerih vsakič začutim toliko ljubezni in dobrega, knjige(ko sem popolnoma na tleh pomagajo predvsem krožniki Kurje juhice za dušo), glasba, ples in še tisoč drobtinic, zaradi katerih je življenje vredno in smiselno.

Pred kratkim pa sem naletela na nekaj, kar je imelo res ogromen vpliv na moje življenje in to na najbolj nepredviden način. Gre za film The Secret ( http://www.imdb.com/title/tt0846789/ ). Ne glede na to, da so določene stvari prikazane idealizirano in ameriško, je bistvo pravo in postalo mi je jasno, da v bistvu vse že poznam! Gre za principe zakona privlačnosti in govori o tem, da se nam v življenju dogaja to, o čemer razmišljamo-če mislimo negativno, se nam bodo dogajale negativne stvari in če mislimo pozitivno, pozitivne. Govori tudi o tem, da človek lahko doseže vse, kar si zamisli, le verjeti mora v to in se potruditi, da bi dosegel željeno...in res ne gre za nič novega, v bistvu gre za dobro staro modrost tipa "kjer je volja, tam je pot" in "vera gore premika"...prav tako pa povzema eno mojih najljubših vodil: "Če misliš, da zmoreš ali če misliš, da ne zmoreš, v obeh primerih imaš prav.". Sama sem vedno živela po teh načelih, zato sem tudi kripl z licenco za vaditelja aerobike in pilatesa. Kmalu bom diplomirala, čeprav mi je profesor matematike v 1. letniku rekel, da sem nesposobna in da naj menjam faks...pa še veliko je takih izkušenj...samo verjeti moraš in zgodilo se bo...

Druga stvar, ki me velikokrat inspirira pa je govor, ki ga je imel Steve Jobs na Univerzi Stanford leta 2005. Ubogi Steve je zdaj zelo bolan in njegove besede (predvsem tiste o smrti) so v trenutni situaciji še bolj žive, sporočilo njegovih treh zgodb pa je neprecenljivo: http://www.youtube.com/watch?v=D1R-jKKp3NA

Tretja inspiracija pa je Jeff Dunham...še vedno sem obsedena z njegovimi lutkami, oba DVD-ja znam na pamet(in počasi bom znala še tretjega), pogledala sem vse njegove posnetke na YouTube...Peanut, Walter, Achmed in ostala druščina pa so moja dnevna doza smeha, ki je nujno potrebna za moje delovanje. Ko ne deluje nič več, me bo zagotovo inspiriral on Smile

Inspiracija ni nekaj velikega. Tudi sreča je resnično v malenkostih, v malih sladkostih tega velikega življenja. Kot je zapisano v knjigi The Secret (ki je najbolj prodajana knjiga v Sloveniji v zadnjih 2 letih, jaz pa do nedavnega nisem vedela, da obstaja); če vas osrečuje, da vsak dan pojsete senvič, pač počnite to...in res je tako zelo enostavno...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:41 komentarjev (2) ogledov: 18




sobota, 17. januar 2009

Štiri, tri, dva, steptouch! Z licenco:)





Uspelo je!!! Rekla sem, da bom zmogla...in sem!

Ne bom rekla, da je bilo lahko, ker bi se zlagala. Ne bom rekla, da ni dolgo trajalo, ker tudi to ne drži. In lagala bi, če bi rekla, da karkoli obžalujem, ker sem presrečna in bi takoj ponovila izkušnjo. Sploh ne morem opisati kakšen občutek zmagoslavja in ponosa me trenutno preveva. Imam licenco za vaditelja skupinske vadbe in pilatesa! Jaz ! Polkripl! Brez členka prsta na palcu in z vijaki v kolenu. Jaz, ki sem imela večino osnovne šole opravičeno telovabo zaradi vseh mojih poškodb. Jaz! Neroda par excellence!

Bilo jih je nekaj, ki so mi pred leti rekli, da mi nikoli ne bo uspelo. Da naj niti ne poskusim. Kako srečna sem, da jim nisem verjela in sem ostala na svoji začrtani poti. Pa čeprav je trajalo 2 leti, nešteto krčev, bolečin, musklfibrov in trenutkov obupa. Vse to je zdaj pozabljeno in celotna izkušnja je vredna vsake žrtve.

Tako, zdaj sem uradno vaditeljica. Žal odhajam v tujino tako, da še ne bom začela voditi skupine, se pa že dogovarjam, da začnem poleti in komaj čakam. V tem času imam namen kondicijsko pripraviti telo in samo sebe utrditi ter seveda vaditi, da ne pozabim naučenega...in kaj kmalu se vidimo v kaki telovadnici, ko vam bom s širokim nasmehom kričala:

"Štiri, tri, dva, steptouch!" Smile

Zdaj pa za vse, ki vas zanima kako izgleda tečaj... ker sem sama iskala ažurne informacije o tem pa jih nisem dobila, jih zdaj delim z vami:

Če želiš pridobiti licenco za vaditelja fitnesa/skupinske vadbe/ pilatesa, je najprej potrebno pogledati na stran Fitnes zveze Slovenije, kjer so razpisani datumi tečajev( http://www.fitnes-zveza.si/?m=poslanstvo&id=7 ). Tečaj je sestavljen iz modulov, prvi modul, ki ga sestavljajo predavanja iz anatomije, osnov biomehanike in uporabne kineziologije, osnov treninga itd. je skupen in ga morajo opraviti vsi. Na koncu tega modula je pisni izpit in ta modul stane 250 EUR. Nato pa so posebej moduli za fitnes, skupinsko vadbo ter pilates. Pri fitnes modulu imaš na koncu praktičen preizkus, pri skupinski vadbi je praktičen preizkus in seminarska naloga, pri pilates modulu pa praktičen preizkus in pisni izpit. Vsak od teh modulov posebej spet stane 250 EUR, to pomeni, da te ena licenca stane najmanj 500 EUR. Predavanja so na Fakulteti za šport in v dveh fitnes centrih, eden je v Ljubljani, drugi v Domžalah, predvidoma pa celoten tečaj traja 3 mesece.

-Modul za vaditelja skupinske vadbe:

Zajema predavanja iz osnov takta, ritma, štetja ter seveda gradnje koreografije, komunikacije, krepilnih vaj itd. Veliko se dela praktično in vedno v skupini, da dobiš občutek. Če nimaš izkušenj z vodenjem(kot je bilo pri meni), je od začetka malo težje, ampak sicer pa to ni noben pogoj za uspeh. Končni izpit je sestavljen iz demonstracije ogrevanja in krepilnih vaj ter vodenja enega bloka svoje lastne koreografije pred skupino(tvoji sotečajniki). Izdelati moraš tudi seminarsko nalogo ter imaš tudi ustni del, kjer te vprašajo vse o eni večji mišični skupini(npr. trebušne mišice, spodnje hrbtne, sprednje stegnske,...) in moraš znati narastišča, funkcije, vaje ter kako te mišice raztegnemo. V bistvu je bil ta modul meni daleč najtežji, ker je res veliko stvari, ki jih moraš obvladati. Sem pa po drugi strani ob njem najbolj uživala Smile

-Modul za pilates:

Zajema predavanja o osnovah pilatesa ter razdelavo predvaj ter vaj za začetnike. Obenem se obdela tudi pilates z nekaterimi rekviziti. Vse se dela praktično in spet v skupinah, da se naučiš opisovati vaje, asistirati, popravljati ter komunicirati z ljudmi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in iz praktičnega dela, kjer smo pripravili 7 vaj in jih odvodili v stilu ure pilatesa. Sam sistem tega modula mi je bil zelo všeč, saj je bilo gradivo zelo dobro in tudi izpit je tak, da si postavljen v dejansko situacijo ter se res ogromno naučiš.

Meni je bil sam tečaj zelo všeč. Seveda sem večkrat izgubila živce(predvsem pri skupinski vadbi), norela, ko mi kaj ni šlo, že skoraj vrgla puško v koruzo, vendar na koncu ugotoviš, da je vse s svojim namenom. Predavatelji so bili super, sploh na pilatesu in skupinski vadbi, vendar so kriteriji visoki in je potrebno vložiti kar nekaj truda. Če nekdo misli, da bo zato, ker že nekaj let hodi na fitnes/pilates/skupinsko vadbo, zlahka opravil izpit, se najverjetneje moti.

Sicer pa je to komaj prvi korak, saj je to izobraževanje 1. stopnje, ki ti da res osnovna znanja. Obstajata še izobraževanji na stopni inštruktorja ter trenerja, kjer pridobiš že naziv samostojni športni delavec. Udeležiš se jih lahko, ko opraviš licenco na 1. stopnji in imaš leto že nekaj delovnih izkušenj.

Upam, da sem s tem komu pomagala, če pa še je kako vprašanje pa kar pogumno...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:13 komentarjev (15) ogledov: 31




sreda, 14. januar 2009

Hvala...Gracias...Hvala...Gracias!ZAHVALA skratka





Ker pač nisem bila nikoli nominirana za oskarja/Nobelovo nagrado/Lepo sosedo/Cankarjevo nagrado/Miss Spodnjega Kašlja ali karkoli drugega, mi tudi ta "naziv" nekaj pomeni(neglede na to kako "corny" se tole sliši oz. bere).

Hvala vsem, ki ste "špendirali" svoj glas, ne bom vas vseh vabila na pijačo(razen, če res kdaj pade Nobelova ali pa vsaj loto sedmica), vam pa obljubim, da bom se še naprej trudila s temi svojimi "literarnimi izpljunki" na Divi(če jih že nekdo bere) in da bom celo še kdaj organizirala kak (vedno izjemno uspešen) Diva meeting.

In še posebno sporočilo za fotra: eat yourself(v najmilejšem možnem tonu), nesla sem te za več kot sto glasov pa si THE BOSS tukaj Smile Upam, da ne bo tvoj ego tako trpel, da bi bila sabotirana shujševalna kura...v vakem primeru svaka čast, si odličen "runner up" in imaš vseeno ob prvi priliki pir v dobrem...ali pa proteinski napitek...po željiSmile

Čestitke pa tudi vsem ostalim "soblogerjem/kam"...bil je trd boj(čeprav dolgo sploh nisem vedela zanj) in prav vsi smo zmagovalci Wink

BlackMagicWoman vas ma rada (četudi morda Jezus misli, da ste bedakSmile

Note to self: dokončaj že ta zadnji blogerski zapis o Španiji!!!

Aja pa še to...kaka je nagrada razen tega fantastičnega občutka ponosa Wink (ekonomistka sem, once agan)





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:55 komentarjev (4) ogledov: 26




sreda, 24. december 2008

VeSeL bOžIč+SrEčNO 2009





Drage Dive in Divaki!

2008 se počasi poslavlja in ker me od jutri dalje ni več na slovenskih tleh, sem malce pohitela z voščilom. Želim vam polne Božičkove sani sladkarij, veselja, smeha, radosti, noro Silvestrovanje, toliko daril, da jih ne boste imeli kam pospraviti in toliko denarja, da vam ga ne bo uspelo zapraviti vsaj tja do julija Smile

In še nekaj božičnih nasvetov Jeffa Dunhama in prijateljev:

http://www.youtube.com/watch?v=occ3vVidr2Q

http://www.youtube.com/watch?v=2ZJu5GtZ9sU

Feliz navidad+Divastično 2009!!!

B.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:25 komentarjev (5) ogledov: 25




nedelja, 21. december 2008

Španske razglednice no. 29: Nazaj domov!!!





Čeprav je tale saga uradno dobila epilog, se španske razglednice nadaljujejo! In to me navdaja z neizmernimi občutki sreče, veselja, evforije...točno tako, kot bi se vračala domov!

Na Božič pakiram kufre, se v Benetkah vkrcam na plehnato ptico in nato stopim na rodno grudo no.2. Pristanek z vključeno prenočitvijo v Madridu(ah, mojem Madridu), nato pa nekaj ur vožnje po znani pokrajini v Extramaduro, kjer naju že nestrpno pričakuje prijatelj Raul. Sledilo bo 8 dni prave španske fieste, sieste in še česa. Silvestru pa bomo nazdravili nekje, kjer moramo biti oblečeni, citiram Raula: "Kot za na porokoSmile"(ne vprašajte koliko živcev je že šlo za iskanje primerne obleke...ki je še vedno nimam)

Sploh ne morem opisati vsega, kar se mi podi po glavi. Nazaj grem!!! Nazaj!!! Žal ni bilo možnosti za postanek v najbolj mojem izmed španskih mest-Lleidi, ampak vseeno. Važno, da se vračam!

Me regreso, España-mi amor!

Sicer pa se z januarjem začnejo že madžarske razglednice...o dios mio...






objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:06 komentarjev (3) ogledov: 28




nedelja, 30. november 2008

A mi pošeraš koko, plis?



Če česa ne maram, je to pretirano mesarjenje slovenskega jezika, še posebno v kombinaciji z maltretiranjem angleškega, h kateremu je nagnjeno prebivalstvo osrednje Slovenije-natančneje Ljubljančani (niso edini, so pa v večini). Oba jezika imam rad,a ju veliko uporabljam in nikakor ne morem razumeti potrebe po njunem spajanju tipa "sorči k lajfam" in "grem doga vokat"...

Včeraj sva bila z boljšo polovico na praznovanju rojstnega dne v prestolnici in pogovor se je dotaknil tudi na narečja in govora. Seveda je bilo vse, kar ne izvira iz že prej omenjenje osrednje Slovenije, proglašeno za drug (manjvreden?!?) jezik, ampak to me niti ne moti, vsak ima pač svojo jezikovno interpretacijo, ki pa so za mene vse enakovredne...nato pa ena izmed klenih ljubljančank izusti:"A mi pošearaš koko, plis?".

Ha??? Velik vprašajček nad mojo glavo...prva asociacija je bila nedovoljena substanca imenovana kokain, ki pa je bila sila nenavadna, saj smo bili v zelo umirjeni in resni družbi, ki je nedovoljene substance ne zanimajo in dvomim, da bi kdo tako odkrito prosil za delež dnevnega odmerka prepovedane substance. Nato pa mi je zmanjkalo idej in se na nenavadno prošnjo sploh nisem odzvala. Na srečo je druga ljubljančanka na nasprotni strani mize razumela zakodirano sporočilo in dotični podala steklenico Coca-cole...

Verjetno se poleg Shakespeara in Trubarja še kdo obrača v grobu zaradi izjav tega kova, Toporišičevo življenje pa je zagotovo krajše za nekaj minut...

Morda sem prestara ali preveč starokopitna za tak način komuniciranja...Kaj pa vi menite o izražanju te vrste?





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:26 komentarjev (9) ogledov: 28




ponedeljek, 24. november 2008

Earthlings...ali poglej resnici v oči!



Včeraj me je zelo presenetil kolega, ko mi je povedal, da je od včeraj dalje vegetarijanec. In to zaradi filma. Menila sem, da je pač kaka finta...potem pa sem si pogledala dokumentarec Earthlings... in zdaj razumem...

OGLED FILMA: http://video.google.com/videoplay?docid=6361872964130308142&ei=hR4rScyPDpD2iAKh-_HoBg&q=earthlings+full

Seveda sem že po mailu dobila posnteke organizacije PETA, seveda me vedno stisne pri srcu, ko vidim zapuščeno žival, seveda vedno dobim solzne oči in velikokrat jočem, ko vidim tovornjake polne živali, seveda ne prenesem krzna in globoko preziram vse, ki ga nosijo(brez izjem!)...ampak ta film pa prikaže najbolj ostudne aspekte človeštva. Kako s(m)o lahko takšni? S kako pravico???

Nisem mogla pogledati filma v celoti. Moje mehko vegetarijansko srce in duša, kjer imajo živalice poseben prostor, pač težko prenaša take prizore. Še težje se sprijazni s kruto realnostjo. Ampak moramo pogledati resnici v oči. Moramo se zazreti v lastne krožnike, omare, srca...in razmisliti celo o nepredstavljivem. To se dogaja. In samo s priznanjem in spremembami samih sebe bomo to lahko ustavili.

Poglejte si film, razmislite, ne zatiskajte si oči in spremenite nekaj...morda kako malenkost...da bodo prizori iz filma kmalu samo temna packa naše kolektivne zavesti in vsekakor praksa preteklosti.

...We are the earthlings-make the connection...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:55 komentarjev (9) ogledov: 47




sreda, 05. november 2008

Ai likez LOLcats





LOLcats so mačke, muce, mačkoni s prijatelji, ki se znajdejo v celi paleti situacij in nam jih prikažejo s svojim značilnim stilom. So vsekakor bitja višje inteligence in s posebnim jezikom, za polepšanje tako turobnega dne, kot je današnji.

Wikipedia o njih pravi sledeče: A lolcat is an image combining a photograph, most frequently a cat, with a humorous and idiosyncratic caption in (often) broken English—a dialect which is known as "lolspeak", or "kitteh" and parodies the poor grammar typically attributed to Internet slang. The name "lolcat" is a compound word of the phrase "LOL" and "cat"

Zajemite LOLcats z veliko žlico...za lepši dan: http://icanhascheezburger.com





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:38 komentarjev (3) ogledov: 27




sobota, 18. oktober 2008

Štiri, tri, dva, steptouch!





Štiri, tri, dva, križni korak...štiri, tri, dva, peta nazaj...in tako dalje...

Že davno je tega, kar sem želela postati vaditeljica aerobike oz. skupinske vadbe. Ta oblika miganja kosti me je popolnoma prevzela in pri izvajanju se celo nisem počutila kot slon med porcelanom, nato je prišla še ljubezen do fitnesa, kolesarjenja in še česa...ampak aerobika je ostala No.1

Na tečaj sem nameravala že dolgo nazaj, ampak so me po nesreči postavili na realna tla, saj so rekli, da se naj od teh sanj poslovim...pa se nisem. In zdaj sem na tečaju. Kot ekonomistki mi je to popolnoma tuj svet. Kosti, mišice, gibi, takti in kaj vse še je tega. Ampak se čutim živo. Uživam. Nisem naravni talent(redkokdo je, roko na srce), sem pa pripravljena trdo delati. Delati s srcem, seveda. Sprejemam izziv in dajem vse od sebe. Morda sem najbolj netipični bodoči vaditelj aerobike, z vijaki v kolenu itd., ampak to v tem trenutnku sploh ne igra vloge. Živim! Živim sanje, ki so bile že pokopane in sem jih z lastno voljo in garanjem obudila od mrtvih. To je neprecenljiv občutek!

Teorija je za mano, za mano je tudi prvi nastop z aerobično skupino(ki je potekal popolnoma brez napak) ter prve predstavitve, delavnice itd. Dogaja se. Zdaj smo začeli še s prakso, kjer sem na momente še malo lesena, ampak nikakor brezupna. Ob vikendih ga več ne žuram, ampak vstajam ob 7h in se vozim v Ljubljano, potem pa vadim. Čez teden po službi tečem še na vsaj 1, ponavadi pa 2 uri vadbe. Danes sem že vadila s pomočjo 13-letnega brata(ki je celo talentiran in ne smem okoli govorit, da z mano dela aerobiko-ker to za raperja in košarkaša njegove sorte pač ni kul Smile )

Vadim štetje, takte, poslušam glasbo, osnovne korake, učim se položaje, mišice, kosti(v slovenščini in latinščini), delam v skupini...in neizmerno uživam...čutim se živo. In ko pogledam nazaj in na vse, kar so mi napovedovali zaradi vseh mojih poškodb, se lahko samo nasmejim in rečem:"and look at me now".

Četudi nikoli v življenju ne bom odvodila ure skupinske vadbe, četudi nikoli ne bom najboljša vaditeljica na svetu in četudi je ves ta vložen čas ter denar navidezno zaman, je že zaradi tega občutka zmage in ponosa moj namen dosežen...ker se čutim tako zelo živo!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:03 komentarjev (7) ogledov: 24




sobota, 11. oktober 2008

V soboto zvečer...



Iščem razloge za dobro voljo...pa jih ne najdem...doma sem, kar je redko...niti ven ne morem, da bi pregnala vso bolečino...

Za mano je, milorečeno, grozen teden. Toliko pritiska. Toliko izpostavljanja. Toliko pluvanja v obraz. Toliko klofut...samo človek sem! Pa malokdo razume. Malokdo verjame. Ampak to me niti ne boli toliko, ker imam tebe. Ali bi mogla pisati v pretekliku?

Danes je bil naporen dan. Fizično naporen. In ko se nekako umirim, pride za mano vsa teža tedna. In obstanem. V solzah. In te potrebujem...pa te ni...oziroma me ne poslušaš. Včasih se počutim, da govorim steni. Vse preveč je govora o materialnem.

Danes me nisi vprašal kako sem, kako je potekal moj dolgi dan, kako se počutim...rekel si, da te je strah gospodarske krize. Samo to. In jaz ostajam sama z vsem skupaj. Ne vem kako bom naprej, ker očitno ne razumeš, da se je treba bati nečesa povsem drugega.

Trenutno se mi zdi pobeg edina rešitev...pobeg stran...daleč stran...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:07 komentarjev (10) ogledov: 26




sreda, 08. oktober 2008

Reklama za en beden frizeraj no.3



Zelo sem si želela, da Diva ne bi imela nič s tem...da ni kaka umazana fora in da niso slučajno prodali teh fotk ipd...

Pravkar sem kontaktirala odgovorne in dobila pojasnilo, da diva.si nima nič s tem, saj je vsem udeležencem poslala fotografije ZA OSEBNI ARHIV. Sicer je naredila napako, da ni zahtevala od njih podpisa izjave, da bodo te fotografije res ostale v OSEBNEM ARHIVU ampak...Reklame ne spadajo v osebni arhiv, mislim, da nam je to vsem jasno-razen odgovorni osebi tega bednega frizeraja!

Diva je tudi že zahtevala umik reklame, ampak je dobila pojasnilo, da to ni mogoče, saj je bila zadeva kao že v tisku. Zanima me, kaj je razlog za neumik oglasa na internetu, ki se precej očitno ne tiska...bomo videli. Povedali so mi, da se ta zadeva pošilja po elektronski pošti...a to se tut ne da umaknit?

Zdaj vemo kako je na stvari in čez eno uro tudi izvem kako točno se bo dalo ukrepati...Če pa še opazite kjerkoli ta oglas, me prosim obvestite!!!






objavil(-a): BlackMagicWoman ob 13:14 komentarjev (34) ogledov: 31




sreda, 08. oktober 2008

Reklama za en beden frizeraj no.2



Drage dive...

Sploh ne vem kako naj opišem svoje trenutno počutje...mešanica agonije, jeze, besa, razjarjenosti in obenem razočaranja, zmedenosti ter predvsem-izrabljenosti. Sedim, na robu joka, buljim v svojo fotografijo in se sprašujem kako je prišlo do tega...

Trenutno se reklama pojavlja v:

-Žurnalu(happy, zvezda, jaz)

-Evi(zvezda, jaz)

-Stopu

-Lady

-www.zmenkarije.org(samo jaz)

Mi lahko prosim sporočite kdo se se pojavlja v Stopu in Lady?

Še vedno ne razumem. Petstokrat sem že prebrala pogoje prijave in nikjer nisem našla nobene "cake"oz. drobnega tiska. Zdaj čakam, da me pokliče urednica Dive in pojasni kako in kaj...

Vsake toliko me nekdo pokliče in vpraša kako in kaj. Saj ne vem kaj naj odgovorim. Zgodba je dolga in vse manj logična...

Še vedno ne vem od kod je sporna fotka "pred", jaz je nimam in tudi ne spomnim se, da bi jo že kje videla. Vsekakor pa vse skupaj zelo boli...

Popoldne se dobim z našim pravnikom in bova pretehtala vso zadevo, do takrat pa se bom pač bojevala s to bolečino...

Nihče si ni mislil, da se bo nekaj tako lepege sprevrglo v tako bolečo izkušnjo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 12:22 komentarjev (5) ogledov: 22




sreda, 08. oktober 2008

Reklama za en beden frizeraj ali...



kako sem neprostovoljno in nevede sodelovala v njej...

Zadnjič bežno preberem tukaj, da so nekje objavljene fotografije iz preobrazbe in vse skupaj odpišem, kot popolnoma nepomemben podatek. Danes pa ob kavici zvem, da se pojavljam povsod in v povsem drugačni obliki, kot sem pričakovala! Poleg tega vse skupaj močno smrdi po zlorabi...toda kdo stoji za vsem tem???

Res me zanima v čem je hec. In ni mi vseeno, da se moje fotgrafije objavljajo v reklamne namene. Še najmanj pa mi je jasno kako so te fotke sploh prišle iz Dive, ker se v reklami za dotični frizeraj, ki mu nisem dala nikakršnega soglasja(in odgovorni Dive pravijo, da ga tudi niso dali) pojavlja fotografija (tista "pred"Wink, ki je nisem še nikoli videla in ni objavljena nikjer! Tukaj nekaj zeeeloooo smrdi...

Ko sem nazadnje preverjala, sem se strinjala samo s sledečim:

PRAVILA SODELOVANJA - pravno obvestilo

Vsi, ki želite sodelovati v omenjeni akciji, morate pristati na spodaj navedene pogoje in upoštevati naslednja pravila:

1. V Divini preobrazbi lahko sodelujejo le polnoletne osebe, ki so hkrati registrirani člani portala Diva.si.

2. Srečna izbranka se obvezuje, da bo po končani akciji napisala vsaj en blog o svoji preobrazbi ali vsaj en ustrezen komentar na reportažo oz. komentar na forumu.

3. Vsaka članica se na divino preobrazbo lahko prijavi samo enkrat.

4. Prijave članic, ki ne bodo izbrane, se ne prenašajo iz meseca v mesec. Prijavo mora članica, ki si želi preobrazbe, poslati za vsak mesec posebej. Izbrana pa je lahko samo enkrat.

5. Prijave zbiramo do vključno 15. v mesecu (vsak mesec, od februarja do decembra 2007).

6. 15. v mesecu (ob 24:00) zaključimo z zbiranjem prijav in v roku enega tedna obvestimo kandidatko, ki se je na podlagi presoje strokovnjakov Mič Stylinga in podjetja Orbico d.o.o. prebila v finalni izbor. Prednost pri izboru bodo imeli tisti kandidati, ki že dalj časa aktivno sodelujejo na forumu, vpisujejo izdelke, pišejo blog oz. kakorkoli v Divo vlagajo svoj trud.

7. Datum preobrazbe določijo divini stilisti.

8. Preobrazba po potekala v salonu Mič Styling na Igriški 10, Ljubljana ali v Frizeraju Las Vegas, Podsmreka 7b, 1356 Dobrova.

9. Nagrajenka prejme tudi paket ličil Max Factor, ki ga podarja podjetje Orbico d.o.o.

10. Stroškov poti v Ljubljano ne krijemo.

11. Ekipa portala Diva.si bo preobrazbo spremljala s fotografom. Za vsako preobrazbo bo na portalu objavila foto album (po mesecih) ter reportažo o poteku preobrazbe v kategoriji Divine akcije.

12. Diva.si ima pravico v svojih reportažah objaviti slike in komentarje kandidatk, ki bodo prejele Divino lepotičenje. Kandidatke se s samim sodelovanjem v akciji avtomatično strinjajo z objavo njihovih slik na portalu Diva.si in se zavezujejo k sodelovanju pri ustvarjanju reportaž, blogov ter sodelovanju na forumu.

13. Diva.si se zavezuje, da v nobenem primeru ne bo objavila osebnih podatkov prijavljenih kandidatov. Uporabljeni bodo le nazivi kandidatov na forumu.

14. Samo ekipa portala Diva.si ima pravico objaviti katere kandidate so prejele preobrazbo. Same kandidatke pred našo objavo o tem ne smejo razpravljati na forumu.

15. V Divini preobrazbi lahko sodelujejo le osebe, ki zadostujejo vsem pogojem in se v celoti strinjajo z njimi.

Nikjer ne piše, da lahko dotični frizeraj uporabi mojo podobo iz preobrazbe za svojo reklamo...ali spet nismo brali drobnega tiska?

Tisti, ki boste rekli, da zganjamo vik in krik po nepotrebnem, saj imamo tudi svoje fotke na netu, naj povem naslednja pomembna dejstva:

1. fotografije niso namenjene reklami in jih nihče ne zlorablja v te namene(vsaj koliko nam je znano)

2. z vsako njihovo objavo soglašam izrecno ali posredno

Nikakor pa nisem soglašala s tem, da se moj fris pojavlja v revijah kot so Lady, Stop, Žurnal, Eva in še bogvekje poleg tega se uporabljajo za reklamo...

In tukaj se pojavi vprašanje kdo, komu, kako, zakaj???

V bistvu sem še vedno v šoku...še najbolj zato, ker tega res nisem pričakovala in ker nimam pojma kako se bo razpletlo...lahko pa verjamete, da ni ravno prijetno...vse prej kot to...

In pred kratkim sem celo hvalila ta salon ter razmišljala o prihdonjem obisku, ki se zdaj prav gotovo ne bo zgodil...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:17 komentarjev (16) ogledov: 38




ponedeljek, 06. oktober 2008

Iz Štajerske v Ljubljano ali...



odisejada epskih razsežnosti...

Doletela me je ta "sreča", da 3x na teden delam v Ljubljani, ki je od kraja mojega bivanja oddaljena točno 100km. 100 km avtoceste, da smo si na jasnem. Torej, če moje vozilo teram bolj ali manj po omejitvah, bi morala priti v Lj v slabi uri. In včasih tudi sem, celo v 45 min je uspelo(seveda braz upoštevanja omejitev hitrosti).

Zdaj pa je slika drugačna in svojo pot v prestolnico najboljše opišem kot cesta presenečenja. Najprej se priključim na avtocesto in pred tunelom Tepanje me pričaka kilometer kolone. Seveda so krivec vzdrževalna dela v tunelu. Izgubim kakih 10-15 min, če imam srečo, sicer pa lahko tudi veliko več, odvisno od dobre volje delavcev. Nato pred Celjem popravljajo most, zgodba se ponovi in nato še za Celjem spet nekaj rijejo. V najslabšem primeru sem na poti že 30-45 minut, pa sem prevozila 35 km! V bistvu bolj stala, kot vozila. Recimo, da gre do Trojan tekoče, v tunelu pa se tako ali tako nikoli ne ve kakšna bo situacija, ker jih malo delajo, potem spet ne in včasih so ga celo popolnoma zaprli in smo stali tudi več kot pol ure! Še dobro, da so vinjete, ker če bi mi to "avtocesto" računali tako drago, kot prej, bi pa res znorela. Vsa živčna, tečna in jezna na cel svet, se prizibam do Ljubljane v 1 uri in 45 minut, včasih celo 2. Za 100 km!!! In to avtoceste!!!

Alternativa so lokalne ceste, na katerih pa preizkušeno, ne pridobiš ničesar, le malo manj stojiš. Imaš pa miljardo semaforjev, omejitev, zastojev, traktorjev in še česa. Ko na koncu potegneš črto, je situacija enaka, vsaj časovno.

Potem so tukaj še razne nevšečnosti v obliki nesreč, nedeljskih voznikov, tovornjakov in ko vse skupaj sešteješ, bi šel res raje z vlakom(če ne bi imeli postaje 6km iz mestaSad ) . Najlepši del poti je, da nikoli ne veš kje se dela, ker se dela kar povsod, vsak dan na drugi strani in nikoli ne moreš vedeti kaj te čaka...no, vsaj dolgčas nam pa res nikoli ni...

Pripis, torek 7.10.08: Na relaciji Štajerska-Ljubljana so danes dodali še 3(TRI!!!)nova gradbišča...DARS je za ubit!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 09:51 komentarjev (12) ogledov: 27




sobota, 20. september 2008

Si za hot pogovor?



Nisem!

In vsem bednikom, ki vam slučajno pade na pamet ideja o nadlegovanju mene s PM-i take vsebine sporočam: GET A LIFE!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:11 komentarjev (29) ogledov: 33




sobota, 13. september 2008

O ženskah in mehanikih





Prejšnji petek je prišel tisti čas, ko je bilo treba mojo srebrno strelo peljati na redni "zdravniški" pregled. To je že po defaultu oprvilo, ki se ga ženske rade ognemo. Pri mehaniku imam vedno občutek manjvrednosti, nevednosti, naivnosti in popolnega pomanjkanja nadzora nad situacijo. Takoj, ko stopim skozi vrata, začutim da se atmosfera spremeni in ko me pokroviteljsko vprašajo zakaj sem vdrla v njihovo moško okolje, bi se najraje obrnila in pobegnila daleč stran. Še sreča, da moja boljša polovica obožuje vse, kar je plehnatega(in ima na "nosu" propeler s tremi črkami) in ponavadi on rešuje te težave. Tokrat pa je naneslo, da je bil zaseden in da je OIL SERVICE kazal že -2000km, kar pomeni, da bi se morala zadeve lotiti že pred 2000 prevoženimi kilometri, zato ni bilo izhoda.

Ker mehanik, h kateremu vozim svojega jeklenega konjička ni imel časa, sem se odločila, da ga odpeljem k mehaniku, ki servisira družinske avtomobile. Z očetom sta v zelo dobrih odnosih in se mi je zdelo še najboljše, da vso zadevo zaupam njemu. Za infiltracijo v "moško mehanično atmosfero" sem se odločila, tipično žensko, na najslabši možni dan-v petek. Gneča je bila povsod nepopisna in med stanjem v prometnem zastoju, sem se spomnila, da me čaka Sizifovo delo. Ko sem parkirala avto na parkirišče delavnice, sem si nadela najbolj prijazen nasmeh in se podala med leve.

V delavnici sta mehanik in stranka družno pametovala o drobovju nekega kombija, ko sem vstopila in pozdravila. Vame sta zabolščala 2 para oči in nastopil je mučen trenutek tišine nato pa končno:" 'Ber dan. Ka pa je?". Povem znamko in model svojega avtomobila, preden uspem povedati namen obiska mehanik odgovori:"Oooo a to mate. Fiiinooo", česar prevod bi se glasil kaj-se-hršiš-itak-ni-tvoj-ampak-očetov. Pa sem zajela sapo in opisala težavo...nato pa se je začelo...

Prideva do avta in on pogleda podatke, ko se naenkrat zasliši:"Pa kaj vi ste nori! 2000KM ste že prek menjave olja! To vam bo ja mašina zružla. Olje je treba menjat, ko tak napiše tu". Jaz mirno in vljudno:"Ja, vem, zato pa sem tukaj." In se začne pokroviteljska pridiga kako in kaj je z oljem pa da kaj si mislim, da ne znam delat z avtom itd. Nato pa krona vsega:"Vaš avto ja že dve leti ni bil na servisu!!!". Jaz v šoku, ker je bil nazadnje februarja pred odhodom v Španijo. Valda, da se nisva podala na 1700km pot v tehnično nepregledanem avtu! Še enkrat pojasnilo, da on vidi, da je avto nevzdrževan pa da nimam odnosa do njega. In dno soda je bilo zbito. Zmedena in že rahlo jezna sem poklicala boljšo polovico, ko je mehanik v ozadju še vedno pridigal. Fant je povedal, da je avto seveda bil servisiran in da pride tja, da razčisti zadeve. Če ne bi mehaniku že dala ključev, bi avto zagotovo odpeljala drugam, ampak nisem želela delati scene, ker gre le za očetovega znanca.

Po prihodu fanta je mehanik arogantno odpravil še njega in si trdil, da avto ni bil na servisu že dve leti in da vsi skupaj nimamo pojma. V jezi in šoku sva odšla. Po prihodu domov sem vse povedala očetu, ki je mehanika poklical. Seveda se je do očeta obnašal popolnoma drugače, kot do mene. Ves sladek je zagotovil, da bo avto gotov do torka, da bo poklical, če bo treba zamenjati kaj večjega in si je drznil trditi, da ni rekel, da avto dve leti ni bil na servisu ampak, da ni bil na dvoletnem servisu. Če česa ne maram je to to, da me imajo za neumno-ker nisem. Morda res ne vem veliko o srevisiranju avtomobilov, ampak vem pa kaj govorim in kaj govorijo meni. Zgodba z mehanikom se je zaključila tako, da je šel oče avto prevzet včeraj, torej v petek in ne v torek. Zamenjal mi je tudi nek ventilator, ki stane 140 EUR, seveda ni poklical in vprašal kako in kaj.

Nauk te zgodbe je, da ženske+mehaniki ni dobra kombinacija, da se odslej mehaničnih delavnic ognem še v širšem loku, z še večjo nezaupljivostjo in da od zdaj naprej ostajam samo pri svojem mehaniku...vendar bo v njihove sfere infiltriral le fant.

PS.: Naslov fotografije, ki spremlja ta zapis je Female friendly mechanic...ampak mislim, da kaj takega obstaja samo na fotografijah...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 15:15 komentarjev (4) ogledov: 17




torek, 09. september 2008

7 let...skomin, sreče in ljubezni...





Mojemu dragemu M. ob najini 7. obletnici

7 je magična številka. Tudi za naju. Kaj vse se je zgodilo v teh 7 letih pa vseeno se mi zdi, kot včeraj. Tisti večer, ko sva si prvič uzrla iz oči v oči, ko si me najprej živčno objel in mi podaril vrtnico. Potem sva razbijala led z nerodnim klepetanjem v moji sobi ob Schweppes Bitter lemon, nabijala kilometre v tvojem srebrnem Cliu ter neverjetno noč zaključila z nežnim pogovorom v bližnjem lokalu, objeta, zazrta v zvezde še pozno v noč. Nisem videla, da bi nama napovedale celih 7 let, sem pa videla utrinek in začutila, da je to tisto pravo. Prvič.

Koliko sva prestala. Bila sva otroka. Takrat. Zdaj vem. Ampak nikoli ne bom obžalovala, da si bil ti tisti, ki se me je prvi prav dotaknil, da sem ravno s tabo prvič z nekom delila noči in jutra. Videl si tisto, česar nihče ni opazil. Zaradi tebe sem postala boljša, čeprav je velikokrat tudi bolelo. Napake pač. Bila sva mlada in morala sva se iz njih učiti.

Toliko skupnega imava, verjameva v iste stvari, deliva vrednote, prepevava iste pesmi(no, večinoma) in veva, da je najin svet takšen, kot sva si ga naredila. Prišle so krize, moja prometna nesreča s poškodbo, skupna Španija in še toliko tega. 7 let je veliko doživetij.

In še vedno te ljubim. Še vedno me znaš nasmejati do solz, še vedno me znaš objeti, stati ob strani in seveda, tudi pošteno razjeziti. Še vedno začutim metuljčke, ko se zjutraj utopim v modrini tvojih oči. Vem, da me ljubiš, ker mi daš to vedeti. Ne samo z besedami, predvsem z dejanji nesebične, brezpogojne ljubezni. Še vedno me uspeš prijetno presenetiti! Ne pišem ti več pesmi, ne zato, ker bi manj čutila, ampak ker sem enostavno presrečna. S tabo.

Deliva toliko stvari in kar ne morem verjeti kako krasno je to, kar imava. Vem, da velikokrat ni lahko, a verjamem, da bova zmogla. Verjamem, da teh 7 let ni bilo zaman in komaj čakam na naslednjih 7...kaj sedem...sedemdeset!

Ljubim te, M.

Tvoja, že 7 let, draga B.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:14 komentarjev (15) ogledov: 30




ponedeljek, 25. avgust 2008

Vakuum spominjanja



Ne morem spati. Sedim za mizo, nabijam Axwella in se počutim...čudno. Vem, da sem tukaj, ampak me obenem ni. Sem drugje. Ostala sem tam, na Avenidi Catalunyi 16...Yo estoy aqui, borracho y loco...kot pravi tisti komad. Po vrnitvi je vse drugače. Ne morem reči, da je slabo, ker to ni res. Služba laufa, zabave so nore, ves čas s prijatelji, družino, živalcami je nepozaben...pa vendar...tisto med nama...

What a wonderful world this would be...

Pričakovala sem, da bo težko živeti skupaj. Dihati en drugemu za vrat 24/7 in deliti sleherni košček obstoja. Pa ni bilo težko. Niti najmanj. Težko je zdaj. Ko sva narazen. Ko sva tako različna. Ko najini nazori trčijo skupaj v veliko eksplozijo, da se vprašava, če ima vse skupaj še smisel. Greš in se vrneš. Zdi se mi kot, da si druga oseba. Kot, da nisem bila s tabo zadnjih 6 mesecev. Kot da te sploh ne poznam. Nisem sproščena in čakam, da odkrijem kaj je to temačno med nama. Zdaj imam celo plan B. To zagotovo ni dobro, saj ga nikoli nisem imela, zdaj pa razmišljam, da bom odšla, če nama ne uspe. Odšla bom nazaj in obenem daleč stran. Če...

Je to prekletstvo 7. leta? Je to "čudno obdobje"?

Hlastam za tvojim dotikom, ki se vztrajno izmika. Bo trajalo tako dolgo, da ga sploh ne bom več želela? Govoriva, a je tako, kot bi se ne slišala...kot bi govorila drug skozi drugega. Ko se vidiva, je vse bežno, površinsko, na hitro...je to odvajanje? Priprava na neizrekljivo in nepredstavljivo? Zadnjič sem omenila pavzo in ugotavljam, da je bilo v bistvu čisto nepotrebno, ker se nama že dogaja. Brez, da bi imela kakršen koli vpliv ali konsenz glede tega.

Jutri bom vstala prezgodaj in ti poslala sms, tako kot vedno potem pa te bom dala na stran...ker misel nate trenutno preveč boli...

What a wonderful world this would be...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:15 komentarjev (15) ogledov: 29




sobota, 16. avgust 2008

(Ne)poletje



Vremenoslovci bodo letos morali uvesti nov pojem, kajti to, kar nam vsak dan servirajo, nikakor ni poletna vremenska prognoza. Letos doživljamo stvari, ki so popolnoma v nasprotju s splošnim prepričanjem o tistem letnem času, ki bi se naj začenjal konec maja, z uradnim začetkom mesec kasneje in se raztegnil vse do konca septembra...

1. Poleti je vroče...nekoč je res bilo. In letos v Španiji, sicer pa me je v letošnjem (ne)poletju zeblo več, kot spomladi in pozimi. Ni logike! Grem na piknik in zvečer iz 27 temperatura pade na 13,5 stopnij. Da ne govorim o tem, da so bili julija trije tako mrzli dnevi, da smo doma razišljali o tem, da bi zakurili! A je to poletje? NI!

2. Poleti sije sonce več kot v katerem koli letnem času...jah ne bo držalo...sem pa doživela več dežja in podobnih neprilik kot v najbolj deževnem obdobju v Španiji, kamor se je zdaj verjetno odselilo sonce našega poletja.

3. Toča pada samo podnevi. Ne pomnim kdaj bi prej padala toča ponoči, zdaj pa se to kar dogaja...in to v ogromnih razsežnostih s še večjo škodo.

4. Poleti ne zbolimo. Ker je toplo in nasploh ni razloga za prehlade, gripe itd. No, pravkar ležim v postelji s 37,6 vročine in vnetim grlom, ker me je včeraj ujel mraz in dež.

Pa naj še kdo reče, da si klimatske spremembe samo domišljamo. Sicer pri nas očitno ne gre za globalno segrevanje ampak za globalno hlajenje Sad Hočem nazaj poletjeeeeee!!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:07 komentarjev (2) ogledov: 23




sobota, 26. julij 2008

Kave, kavice, kofetki...*





...imajo skorajda zdravilno moč. Odpravljajo utrujenost, zamorjenost, depresivnost in zateženost ter povzročajo smeh, sočutje, veselje, srečo, začudenje, zadovoljstvo. So nujne za ohranitev prijateljstva, poznanstva, zveze, stika...so pač del človeške narave. Tisti pristen in lep. In ne boste jih dobili v najbližji lekarni, zato ne sprašujte zdravnikov ali farmacevtov...

Danes sem vzela veliko dozo. Temačni dnevi so se kar vrstili. Z dežjem in turobnostjo je za mano pricapljala utrujenost in zlovoljnost, ki jo je bilo treba odpraviti. Najprej me je razveselila A&D, ki si je ob opravkih v mojem kraju, vzela nekaj minutk zame. Šli sva na kavo. Minutke pa so se kar raztegnile in še kar bi čvekali, če je ne bi čakale nove obveznostiSmile Hvala A&D, res te je bilo čudovito videti in upam, da vajo kmalu ponoviva!

Nato sem se dobila z mojo MM mafijo, ker je bilo treba skovati načrt za praznovanje rojstnega dneva 4 članic. Nisem jih videla na kupu odkar so me obiskale v Španiji in kavico so spremljale salve smeha, drzno načrtovanje in zaključek z obveznim nakupovanjem. Moje babe so res zakon in ko nas tako gledam skupaj opažam, da smo bolj pristna in srečnejša verzija Seksa v mestu Smile Naslednji vikend gremo čez mejo na party v delni zasebi in komaj čakam. Praznovanje pa bo itak čisti MM mafija style raztur. Komaj čakam!!!

Kofetek z Ines bi moral biti večerja, a je rekla, da ni lačna in sem jo povabila na tortico. Raztegnil se je v 4 ure in sploh ne bi opazili, da je čas tako hitro minil, če ne bi v slaščičarni začeli pospravljati terase. Najprej se mi je zdelo čudno zakaj zapirajo ob devetih nato pa sem pogledala na uro, ki je bila krepko čez enajst. Ines je tisti angelček, ki je bila pred nama na Erasmusu v Lleidi in nama je uredila stanovanje in res ogromno pomagala. To je bil kofetek hvaležnosti in kar vem, da mu bodo sledili še mnogi...zdaj vem, da si bo treba rezervirati še več časa.

Kave, kavice, kofetki so smisel življenja, poleg ležanja na plaži s čivavo na straži, seveda. So tisto, kar nas bogati, duhovno očisti, napolni z energijo(ki ne izvira samo iz kofeina) in nam da vedeti, da je življenje res neprecenljivo zaradi ljudi, s katerimi ga delimo...če bo jutri dež, lahko krivdo mirno zvalite na moje današnje zdravilno celodnevno čvekanje ob kavah, kavicah in kofetkih Smile

*naslov je sposojen od literarnega dela Petra Stoparja





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:33 komentarjev (4) ogledov: 30




sobota, 19. julij 2008

Sestavljam se...





Počasi se peljem skozi meni ljubo pokrajino, obsijano s soncem. Pred mano zelena ravnina nad katero se dvigujejo obronki Pohorja, z vsemi drobnimi hišicami in gozdovi. Vidijo se obrisi mojega mesteca in na drugi strani večna straža Boča. To je moj svet. Najbolj zdaj, ko je poletje in ko diham vse, kar me obdaja. To je moj dom. In doma sem po pol leta.

Kljub temu je vse skupaj zelo čudno. Sploh me ni nič doma. Tekam od sestanka do pijačke, v trgovino pa urejati kako birokracijo. Čas kar beži, doma še samo spim, še jem drugje. Imam čisto drugačen ritem od španskega in z boljšo polovico ne živiva več skupaj, kar je tudi precej negativna sprememba. Ko se izžeta vrnem v svojo sobo, kjer še vedno na tleh leži odprt kovček, odrinem ves kaos, ležem in zaspim, zjutraj pa spet norišnica. En teden sem doma in sem še vedno tako utrujena, tako nemirna in raztresena. In boljša polovica ima enake izkušnje.

Trenutno bi najraje kar šla dalje...tako še imam vse na pol spakirano. In če ne bi bilo moje zlate družine in prijateljev bi najbrž tudi šla...Vsi so tako veseli in tako rada preživim vsako minuto z njimi, a vendar čutim, kot da lebdim v nekem čudnem stanju vrnitve v kaotičen svet vsakdana. Kdaj bo tega konec? Kdaj se bom uspela ujeti v utečeno pomirjujočo rutino vsakdana? Kdaj se bom končno uspela sestaviti?





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:18 komentarjev (1) ogledov: 22




sobota, 19. julij 2008

Fakin' frizerka aka frizerofobija je nazaj





Kateri del jaz-bi-samo-konice nisi razumela??? In kako za vraga je iz odstriženih 5 cm nastalo 25cm???? A si preslišala, ko sem rekla, da naj oblika frizure ostane enaka. ENAKA!!!! Pa kako ti je ratalo tako zajebat fru-fru??? Še dobro, da sem to skropocalo od frizure opazila šele kasneje v trgovini, ker bi te sicer na licu mesta zadavila!!!

Evo, frizerofobija(beri: http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=825 )je nazajSadMoj dragi frizer se je ravno zdaj, ko sem potrebovala novo lasuljo za nedeljo, spravil na dopust in sem na hitro skočila v frizerski salon Simple v Mb. Tam sem že bila na striženju konic in vedno sem bila zadovoljna. Danes pa naletim na eno sicer zelo prijazno starejšo frizerko. Na vprašanje kaj želim, oddrdram zlajnani stavek:"Samo striženje konic, oblika frizure naj ostane ista prosim", sedem na stol, kramljam z njo, se malo nasmejim in kot bi mignil mine ura in pol. Frizura spredaj izgleda nekako, krajše in zadaj daljše, postopoma kot vedno, fru-fru se bo baje polegel, plačam in grem.

V garderobi trgovine ravno poskušam božansko oblekico, v katero sem se zaljubila že ob prejšnjem obisku in so jo znatno znižali, ko slučajno ošvrknem ogledalo, ki razkriva zadnji del mojega telesa. Pogledam bolje. Nato pa šok! Namesto las do konca hrbta, ki bi morali zdaj segati do sredine hrbta, segajo malo čez ramena!!!Krajši so! Veliko krajši! PREKRATKI!!! Da se prepričam, da ne sanjam, sežem z roko na hrbet in ugotovim, da skoraj ne dosežem las! Kako je to mogoče??? Spredaj so res krajši, a oblika frizure zahteva, da so zadaj daljši, kako je mogoče, da nisem opazila že pri frizerju??? Seveda, ni mi pokazala frizure od zadaj, kot je to v navadi!

V šoku se sesedem na stol s čudovito roza obleko vred in zadržujem solze. Nato sledi jeza, kaj jeza, bes! Razočaranje...in kaj zdaj??? Las ni. Nihče mi jih ne more povrniti. Kaj pa zdaaaj? Če si grem popravljat bo še slabše, zdaj imam ravne, kaj bo šele ko se bodo nakodrali??? Nimam pojma kaj naj. Še enkrat se ozrem v ogledalo in ocenim škodo...saj ni tako grozno, da se ne bi mogla pogledati v ogledalo...vendar je bilo prej veliko bolje!!! In predvsem to ni to, kar sem želela in v dobri veri tudi plačala...bes je nazaj...

V navalu obupa kupim ljubo oblekico in še eno zraven ter dodam še tono nakita(slaba frizura ima pač negativen vpliv na denarnico). Potem si grem lizat rane z manikuro in poslikavo, ki sta na srečo prekrasni. Danes bom spala z veliko krajšimi lasmi, velikim cmokom v grlu in ponovnim napadom frizerofobije. Vsaka šola nekaj stane. Od zdaj naprej pod škarje samo še k Alešu...in še to najbrž 1 x na leto...s cmokom v grlu in strahom...ker sem spet...frizerofobSmile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:43 komentarjev (10) ogledov: 20




torek, 15. julij 2008

Španske razglednice no...more: Spet doma





Doma sem. Jap. Doma. Po naporni poti domov, s postankom v La Roca Village(outlet nakupovalna vasica v bližini Barcelone), kjer sva še zadnje kotičke v avtu zapolnila z vrečkami, potovanju čez Francijo, kjer so naju zafrknili s hotelom in sva morala prespati v avtu, sva si privoščila še 4 dni počitka na Hrvaški obali, zdaj pa sva doma. Z vsemi tonami prtljage. Avto je bil tudi s podrenimi sedeži tako nabito poln, da ne bi spravila notri niti šivanke. Zdaj imam vso to kramo raztreščeno po sobi.

V dnevni sobi me je pričakala prekrasna nova sedežna garnitura. Darilo staršev za rojstni dan. Bela. Videz usnja. Tako je lepa, da se bojim, da se bo umazala, če jo samo gledam. Glede na naš živalski vrt bo prava umetnost obdržati njeno belino.

Zdaj me čaka garanje. Danes sem pospravila pol omare. Za jutri je v planu druga polovica ter mozganje nove postavitve v dnevni sobi, saj imam zaradi nove sedežne garniture težave z odvečnim pohištvom. Po vsem hodniku pa je še vedno razstava mojih vrečk. Verjetno bo domačim kmalu zmanjkalo potrpljenja.

Potrebno se bo srečati z vsemi, ki sem jih tako pogrešala. Jih objeti, si vse povedati in razdeliti darilca. Obiskati moram babico...in razprodaje...čeprav že zdaj ne vem kam naj z vsemi oblačili. Takoj danes sem že morala na službeni sestanek in so me vrgli v vodo popolnoma nepripravjelno. Belijo nam nove pisarne, ki jih je treba iti pogledati. V nedeljo je kongres in zdaj so priprave.Jutri je treba nabaviti novo preprogo. Pripraviti se bo treba na šefov dopust čez dva tedna in odpisati vse maile ter se zahvaliti za čestitke. Postaviti je treba neko rutino in na novo sestaviti vsakdan...In odločitve...čaka me tooooliiiiko odločitev.

Katere službe obdržati? Delati v Mariboru ali v Ljubljani? Se politino udejstvovati ali ne? Iti na tisti tečaj? Hiteti z diplomo ali ne? Kupiti nov avto? Predelati starega na plin? Še en dopust? Kdaj naj pove staršem? Obnoviti te prostore ali ne? Kam zdaj iti na fitnes?

Uf ja...doma sem...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:19 komentarjev (10) ogledov: 20




torek, 15. julij 2008

Špa.razglednice no.28:Ibizaaaaa!!!



Sedem dni, sedem noči, 6 partijev, 4 klubi...nora Ibiza...Za vsakega, ki se mu po glasbenem delu telesa pretaka elektronika, je Ibiza ena izmed "a must" destinacij. Več let sanjanja, poslušanja "party reportov", gledanja filmov in vzdihovanja v stilu "jaz-bi-tut-šlaaaa" se je udejanjilo v zadnjem tednu na španskem ozemlju. Po hektičnem pakiranju in slovesu od Lleide po hitrem(in manj bolečem) postopku, sva pristala na ibiškem letališču...ki je presenetljivo precej bedno.

Hotelček je bil pozicioniran precej dobro, nekaj metrov stran od lepe plaže in centra mesta ter z bazenom na strehi. Prvič sem se kopala v 10.nadstropju z razgledom. Tam sta naju pričakala še prijateljica in prijatelj iz Slovenije in skupaj smo se lotili konkretne obdelave vsega, kar Ibiza premore...in (rahlo razočarano) smo ugotovili, da razen odlične party scene(vrtoglavih cen) Ibiza resnično ni nič posebnega.

Sam otok premore eno večje mesto in dve manjši, ki so vsa očarljiva, vendar tipično v ibiškem stilu nastrojena zelo oderuško. V trgovini poleg hotela(Spar btw.) so bile cene 2-3 krat višje, kot v Španiji sicer. Za Sangrijo, ki je sicer stala 1 EUR, so hoteli 3 EUR ipd. Sicer smo uspeli najti trgovino z bolj normalnimi cenami, vendar je bil šok precejšnji. Staro mestno jedro glavnega mesta Eivisse oz. Ibiza town, je zelo lepo, vendar je okolica bolj tako. Za 3 dni smo najeli avto in neumorno iskali čudovite plaže iz razglednic. Zaman. Najdaljša, ki je dolga 3,5km(Playa del Bossa), poka po šivih, saj jo okupirajo pijani in nedostojni žurerji, ki furajo pre ali after party sceno. Teh je toliko, da težko najdeš centimeter zase, kaj šele za brisačo. Bili smo še na nekaj plažah, ki na fotografijah sicer izgledajo fantastično, ko pa zadevo pogledaš bliže pa te presenetijo kupi trave, meduze ali še kaj bolj neuglednega. Najlepšo plažo smo imeli pred nosom, v Figueretesu. Na srečo ali pa na žalost, saj smo izgubili 3 dni z iskanjem.

Pretaknili smo res vsak kotiček otočka in ugotovili, da je sam po sebi tako nezanimiv(vsaj v primerjavi z grškimi otoki, ki sem jih obiskala do sedaj), da si morajo dobesedno izmisliti nekaj, da pritegnejo ljudi. Npr. hipijske tržnice, ki so navadne tržnice s pridihom chill out glasbe in vonjem kadila ali pa sončni zahod pri Cafe del Mar, ki ni nič tako spektakularnega, je pa hudo dober biznis ter seveda pogruntavščina vseh pogruntavščin-ibiška party scena.

Party scena je res impresivna, v enem tednu se v peščici ibiških klubov zvrstijo vsa imena, ki nekaj pomenijo na tej sceni. Vstopnine v klube so od 20 EUR naprej, vendar je povprečje nekje 35 EUR. V predprodaji seveda. Na vhodu se gibljejo od 45 do 60 EUR. Pacha, ki je srce ibiške scene že nekaj desetletij, pregovorno gosti house, Amnesia trance, Space techno, El Divino house, ostale disoteke pa kako kdaj. Mi smo začeli z našo najljubšo destinacijo-Pacho.

Pacha je resnično krasen klub! Dovolj majhna, da je še intimna in dovolj velika, da sprejme vse navdušence. Čudovita oprema, glavni floor s pravimi imeni, manjši floor s house ali hip-hop kombinacijo, funky floor ter teresa za ohlajanje. Češnja na vrhu torte pa so čudovite, prostorne toalete, kjer lahko celo posediš, si sede popraviš make-up ali kupiš Chupa-Chups liziko(ki je španski proizvod). Cene pijač so absurdne. Voda 0,33l te stane 6 EUR, malo pivo pa 12 EUR. Za ostalo se niti nismo mupali pozanimati. Kliantela je prijetna, houserska, malce starejša a so starci v glavnem v VIPu tako, da ni motečega priokusa. V Pachi smo doživeli Shapeshifterse, Axwella in Ericka Morilla...vsi partiji so bili ekstatični in vredni vsakega centa. Ko pogledam nazaj, mi ne bi bilo žal, če bi bila v Pachi vsak večer, vendar smo mi bolj raziskovalne narave in smo se podali tudi v druge klube.

Amnesia je ogromna. Res ogromna. In brez odličnih laserjev ter dekoracije bi bila navadni skedenj. Tam smo doživeli Paula Van Dyka, ki je bil res odličen, čeprav trance ni ravno moja usmeritev. Je pa bil folk v Amnesii skrajno čuden. Veliko otrok, totanih zadetkov in bizarnih čudakov, kar me je kar malo zmotilo. Cene so še bolj absurdne, kot v Pachi. Voda 0,33l te udari po žepu za celih 10 EUR. V Amnesii ni dobro biti žejen.

El Divino je majhen klub, z enim samim floorom. Za moj okus nič posebnega, preveč kičast in brez prave duše. Ima pa teraso s pogledom na stari del mesta Eivissa, ki je res krasna. Obiskali smo ga na noč založbe Hed Kandi in glasbeno gledano smo preposlušali celotno house retrospektivo. Užitek mi je pokvarila ena koza, ki me je s peto brcnila v golenico, ko sem šla mimo nje in to je zakrivilo predčasen odhod domov.

Space smo prihanili za konec in odšteli celih 40 EUR za karto s konzumacijo. In tam me ne vidijo več. Ogromen kolos brez smisla in namena. Tavaš od floora do floora, ne veš kako in kaj, povsod neke trgovinice in drugi načini kako te spraviti ob eure, čisto opran folk, veliko preglasna glasba(tako zelo, da sem morala iti po čepke za ušesa-prvič v življenju), ogroooooomnoooo gayev(kar me sicer sploh ne moti ampak omenjam kot zanimivost). Prijateljica je Space opisala kot velik shopping center in to je še najboljši opis kluba.

Končni rezultat je, da je Ibiza vseeno nekaj, kar mora doživeti vsak "party go-er". Zato, ker je res nekaj posebnega, zato ker je doživetje, zato ker imaš vse zvezde na kupu in zato, ker je to skoraj del naše kulture...meni ni niti malo žal, čeprav dvomim, da bom šla še kdaj. Zaradi party scene bi sicer bilo vredno iti, ampak se enostavno ne splača, ker lahko vse nastopajoče slišiš bližje, za veliko manjši denar in ker je so npr. grški otoki sto krat lepši, zanimivejši in vredni svojega denarja...za letošnji dopust pa mi ni niti malo žal že zato, ker sta imela Axwell in Erick Morillo tako noro dobro fantastično nepozabna nastopa in ker je Pacha Ibiza eden izmed klubov, ki jih je res vedno obiskati-večkrat...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:03 komentarjev (3) ogledov: 18




torek, 01. julij 2008

Špa.razglednice no.27:Odhajam...



Počasi, a vendar hektično, je prišlo do neizogibnega-do konca in sploh ne dohajam vsega. Jutri pobereva šila in kopita...kar naenkrat moj naslov ne bo več Av.Catalunya, ampak tisti stari, obrabljeni, slovenski. Sploh ne vem kaj si naj mislim o vsem tem. Grenko-sladko je vse skupaj. Sladko samo zato, ker me čaka en teden Ibize, moje sanjske destinacije že nekaj let(my heart beats house, če še kdo ne ve)...in potem...potem bo konec. Dokončno! Nato me bo najbrž zajela grenkoba.

Najbolj boleče je slovo od mojih zlatih Erasmusev in še nekaj krasnih oseb, ki jih ne bom nikoli pozabila in vem, da jih bom noro pogrešala...vendar imam zdaj kup načrtov za potovanja, če bo vse posreči bo že to leto padla Turčija, za novo leto Andaluzija(otra vezSmile in naslednje leto Mehika...taki so načrti, ki pa jih lahko vsak dan kaj prekriža.

Moje srce je trenutno prepolno vseh emocij in danes je bil prav tak dan, grenko-sladek. Zadnja ura stepa v mojem najljubšem fitnesu, zadnja večerja s prijatelji, zadnji pogovori s cimri, zadnja noč v moji postelji, ki že jutri ne bo več moja, zadnja panorama moje Lleide. Vse to bo brez dvoma še kako ostalo z mano in za vedno moje. In jaz njihova. Za vedno...

Nerada zapiram vrata dokončno zato kakor vsakemu tukaj, tudi vesoljnemu bralstvu sporočam:

Nos vemos! Hasta luego!!!

Zdaj pa grem lizat rane tega konca...na Ibizo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:37 komentarjev (2) ogledov: 23




ponedeljek, 30. junij 2008

Špa.razglednice no.26: Španija zmaga!!!





Seveda sem navijala zanje! Dežela sangrije, bikov in sonca mi je zlezla pod kožo in je pač moj drugi dom. Pravi dom, ki ga imam rada in iz srca jim privoščim, da so "nabrisali" vse ostale-vsaj v fuzbalu. Nogomet je najpomembnejša postranska zadeva na tem planetu in prvič so zmagali "moji". No, vsaj malo moji. Čeprav vem o nogometu približno toliko, kot o bagerjih, sem bila zraven. Ker je mojim dobro kazaloSmile

Tekmo polfinala sem doživela v Jaenu, v ljubljeni Andaluziji. Videla sva samo zadnjih 20 minut in večinsko turško gledalstvo je bilo po koncu kar žalostno, Jaen pa ne! Vsi s(m)o šli na ulice in se prepustili pravemu navijaštvu. Staro in mlado opremljeno z zastavami, oblečeno v barve Španije, s porisanimi obrazi in vsemi možnimi stvarmi za povzročanje hrupa, se je podalo na pot od enega do drugega trga. Policija je zaprla ulice in se veselila z ljudmi, ki niso povzročali popolnoma nobenih težav. Lepo je videti takšno reakcijo in resnično srečo. V Sloveniji tega še nisem doživela. Nažalost.

Potovanje se je končalo v veliki mestni fontani, kamor so poskakali vsiSmile Oblečeni, eni malo manj, vsi pa veseli in norčavi. Srečni. In ponosni, kot se šika! Seveda me je potegnilo zraven in sem se na ves glas drla "E viva España!" in vse ostale navijaške pesmi.

Danes smo doživeli finale v Lleidi. Čeprav nekateri Katalonci španske ekipe nimajo za svoje, je bilo tudi veliko proslavljanja. Sicer ne toliko kot v Andaluziji pa vendar se je tukajšnja raja izkazala s skakanjem v našo majhno fontano in z veseljačenjem, trobljenjem, zastavami. Ni bilo tako kot na jugu, a vendar smo praznovali.

Po tekmi pa smo se zbrali v našem stanovanju in vse skupaj proslavili s pecivom, ki sem ga spekla popoldan. Erasmusi z nemškim potnimlistom, so bili sicer kar malo žalostni, nekateri do te mere, da so se celo odrekli pecivu, vendar vsi vemo, da je žoga okrogla in da gre šov naprej...

Vse kar lahko rečem je, da je nogomet lahko krasna stvar, ki ljudi povezuje, združuje in jih resnično razveseli ter pripravi do norčavosti, ki ji do zdaj še nisem bila priča...in zmagali so naši...drugo v bistvu sploh ni pomembno Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:22 komentarjev (4) ogledov: 17




ponedeljek, 30. junij 2008

Špa.razglednice no.25:Mi corazon es de Andalucia!



Štirje dnevi, tri noči, skoraj 3000 prevoženih kilometrov, zmaga Španije v polfinalu in spoznanje, da je moje srce iz Andaluzije, je končni rezultat zadnjega popotovanja. Pobegnila sva na hitro in se namestila pri sošolki, ki je na izmenjavi v Jaenu. Tako krasno jo je bilo videti! In ker so njene cimre potovale, sva se zadržala cele tri dni. Tri dni sanj v Andaluziji.

Zdaj razumem, da ko katalonci rečejo, da Katalonija ni Španija, ne pretiravajo, ker je še kako res. Tukaj je kultura veliko bolj podobna germansko-evropski. Bolj hladna. In čutiti je napetost med preostalo Španijo in s sentimenti prežeto Katalonijo...Andaluzija je drugačna...tam znajo živeti, pravijo. In to še kako drži.

Moje predstave, ki so nastale pod vplivom informacij, ki jih dobivamo tukaj, so se razblinile. Jug ni reven in nerazvit. Čisto enako urejen, situiran in organiziran je, kot Katalonija. Ampak ima tudi veliko srce! Sicer je zdaj zelo vroče, pa vendar Andaluzijci življenje zajemajo z veliko žlico. Vsak večer se je zunaj, restavracije in lokalčki so nabito polni ob večerih vse do 3. ali 4. ure zjutraj. Ljudje so topli in prijazni, veseli ter optimistični. Atmosfera je popolnoma drugačna. In moje srce je iz Andaluzije.

Začelo se je s Jaenom, neturistično mesto na gričkih z impozantno trdnjavo in ljubkim centrom, nato me je očarala celotna Costa del Sol, še najbolj okolica Marbelle. Gibraltar je popolnoma drug svet, košček Britanije sredi Mediterana. Tako majhen, a tako zelo samosvoj. In ja, njihova valuta je funt, na meji pa preverjajo osebne dokumente Smile . Malago sva izpustila in se zapeljala v Granado, ki je krasna, ampak žal so nama pred nosom zaprli glavno znemenitost-Alhambro, ki jo bova zagotovo še obiskala. Sevilla je kot iz pravljice! Majhne, pisane, slikovite hiške, očarljivi trgi in prav posebna lepota mesta. In za konec Cordoba, ki je pri 43,5 stopinjah Celzija očitno počivala, a je kljub temu očarala. Pa na stotine kilometrov, ko ni ničesar, razen gričkov, posajenih z oljkami. Na milijarde oljk...in sonce...in vročina...in živahno veselje do življenja.

Moje srce je iz Andaluzije in Andaluzija je Španija, ki jo ljubim in bo za vedno ostala z mano...čeprav jo kmalu zapuščam...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:07 komentarjev (3) ogledov: 22




petek, 20. junij 2008

Špa. razglednice no.24: Postaja vroooočeee!!!





Začela se je prava poletna vročina! Ko se ozremo v nebo, se nam široko smeji sonce, nikjer na obzorju nobenega oblačka, živo srebro pa nekje na 34 stopinjah Celzija. In po "poscanem" maju, mi vse skupaj prav ustreza.

Zadnja dva tedna sta minila v znamenju obiskov. Najprej moj oče in brat, do jutri pa še fantov stric. Nato pa ga mahneva na jug za 4 dni. V planu imava ogled Malage, Granade, Gibraltarja in obisk moje sošolke v Jaenu...vroče bo...in sončno...

Sicer pa vse skupaj malce kazi dejstvo, da je moj računalnik odpovedal nadaljno sodelovanje in stagnira ob zahtevi po "Original Windows intallation disk" na črno črnem ekranu. Seveda nihče tukaj nima tega diska, moj serviser pa je 1770km stran. Zdaj bova s fantom naredila urnik za njegovo kišto in upala na najboljše.

Kar se tiče izpitov, so se stvari začele kristalizirati. Uspelo mi je narediti nesramno težek izpit, ki je bil v španščini in dobiti osebo Excellent, kar je skoraj čudež, če upoštevamo, da je padlo ogrmno "lokalcev" in da je od špansko govorečih Erasmusev samo še ena cimra dobila isto oceno, kot jaz. Morda pa zbnam špansko bolje, kot sem mislilaSmile Vsekakor sem izjemno vesela...čakam še samo na rezultat enega izpita in potem bo mogoče potegniti črto pod študijem v Španiji in ostala bo izključno zabava s potovanji...in nekaj malega slovesov, ki bodo zagotovo zelo boleči Sad





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:58 komentarjev (3) ogledov: 27




ponedeljek, 16. junij 2008

Špa. razglednice no.23: Expo 2008-brez Slovenije



Uresničila se mi je dolgoletna želja. Obiskala sem Expo, ki se je odvijal v nekaj več kot 100km oddaljeni Zaragozi. Letošnja tematika je bila voda in trajnostni razvoj, razstavo pa so odprli včeraj, zato smo ujeli sam začetek. Prizorišče je čudovito, presenetljivo dobro organizirano(z nekaj porodnimi krči, saj je vendarle šele drugi dan dogajanja) ampak mi nikakor ni žal. Prepriča že sama erhitekruta novonastalega "Expopolisa" v Zaragozi. Tudi tematika mi je bila zelo blizu, dan je bil čudovit, vendar mi je ves čas odzvanjalo v glavi vprašanje kje za vraga je Slovenija???

Tudi sicer mi je bil najbolj privlačen del, kjer se predstavljajo posamezne države. To izgleda tako, da ima vsaka svoj prostorček pod soncem, imenovan paviljon in potem svobodno naredi predstavitev države v povezavi s tematiko. In človeška kreativnost na tem področju ne pozna meja. Videli smo od klasične sejemske "štantne" predstavitve s stojnicami(npr. Indija), Litva nas je vodila skozi posrečen dežni labirint, Katar je ponujal risanje s kano, ljudsko pesem in vaše ime, zapisano v arabščini, Tajska fotografiranje s čudovitimi Tajkami in sprehod skozi pokrajino. V Andorri smo lahko preizkusili simulacijo gorskega kolesarjenja in smučanja, v Švici smo se spočili na mehkih foteljih ob zvoku dežja itd...

Nekatere predstavitve držav so bile tako neizrazite, da sem jih že pozabila, druge tako netipične, da sem preverjala ali paviljonček res pripada omenjeni državi, spet tretje pa so bile tako oblegane, da smo jih preskočili, saj bi porabili večino časa za čakanje v vrstah. Daleč najboljša izmed predstavitev držav, ki sem jih uspela videti, je bila-Hrvaška! In tega ne govorim zaradi sosedske sentimentalnosti, ampak zato, ker je bila njihova predstavitev enostavna, kreativna, vendar neznansko čustvena in učinkovita. Ker smo imeli s sabo tudi predstavnike drugih držav, ki so to potrdili, vem, da nisem edina takega mnenja. Poleg tega je o tem pričala tudi znatna vrsta pred paviljonom naše sosede. Glede na to, da niso ničesar delili zastonj, je očitno dober glas segel v deveto vas tudi znotraj Expa.

In zakaj je sploh šlo? Najprej so te popeljali preko prostora z leseno potjo in peskom(kot plažo) nato pa po stopnicah navzgor, da smo navzdol gledali na peščen prostor. Nato so na ta prostor projecirali čudovit kratki film Let čez Hrvaško. Bila sem osupla! Že sama perspektiva gledanja filma je dajala občutek, kot da res letimo. Zgodbica je bila sila simpatična. Na začetku deček spušča zmaja s šahovnico, ki mu pobegne, preleti vse možne pokrajine Hrvaške in pristane pri deklici na drugem koncu države. Vmes malo morje impresivnih slik, detajlov, odlična glasba...celota je bila taka, da nas je prevzela. Vsi obiskovalci so se dobesedno potopili v podobe države in na koncu je sledil bučen aplavz ter še daljša vrsta za ogled. Celo moja prijateljica iz Finske, ki gre na Expo še enkrat, je rekla, da bo svoje prijatelje peljala najprej v paviljon Hrvaške. Resnično svaka čast Hrvatom! Svojo državo so prikazali tako, kot je, brez pretiravnj in olepševanj, na človeški in inspirativen način ter obenem vzbudili veliko zanimanje. In za to pri Expu pravzaprav gre! Ljudje, ki morda za Hrvaško še slišali niso, si bodo te podobe zagotovo zapomnili. In brez kančka zavisti lahko damo kapo dol tistim, ki so idejo zasnovali in jo udejanjili!

Kar se tiče naše predstavitve pa...je žal ni bilo. In to me žre. Resnično! Bile so vse naše sosede, Slovaška, s katero nas stalno zamenjujejo, cela vrsta žepnih državic, ki očitno postajajo zelo ljudem zanimive, Slovenije ni bilo. Zakaj? Nimam pojma! Imamo turistično zvezo, ljudi, ki bi bili sposbni narediti spodobno predstavitev in verjetno tudi sredstva(namesto, da bi se kitili z Bushevim obiskom, bi lahko uresničili tole!), ampak na Expu nisem mogla predstaviti svoje državice. Zdaj vem, kaj misli oče, ko pravi, da je Slovenija dežela zamujenih priložnosti. Expo pričakuje nekaj milijonov obiskovalcev in to ljudi, ki jih države in stvari zanimajo, navdušijo, če ne drugega nas bi vsaj ločevali od Slovaške. Neprestano poslušamo kako nismo prepoznavni, ampak je logično, da nismo, če nas ni niti na takih dogodkih. Morda se bo kdo obesil na to, da tudi ni bilo npr. Finske, ampak Finski to niti ni tako potrebno. Njih nihče ne zamenjuje z npr. Francijo, zaradi podobnosti v imenu! Nekaj milijonov ljudi bi vsaj ošvrknilo naš paviljonček, če že ne bi vstopili. Nekaj milijonov bi prebralo ime naše države na seznamih sodelujočih, imeli bi svoj dan na Expu in ni vrag, da bi celo drobtinica od vseh obiskovalcev vstopila v paviljonček. Če bi se dobro predstavili, kar niti ni tako težko, saj midva pokaževa nekaj fotografij Slovenije in so vsi navdušeni, pa bi si nas zapomnili in morda celo obiskali. Ampak ne, Slovenije na Expu 2008 ni...me res zanima zakaj ne?!?

Expo 2008 v splošno je dobro zasnovan, dobro zastopan s strani držav, ima kaj ponuditi in prepričana sem, da je večina obiskovalcev zadovoljnih. Edina slaba stran, o kateri so govorili celo danes po TV dnevniku tukaj, je hrana, ki je obupna in draga. V restavracije nam ni uspelo priti, ker je bila gneča neznosna v času kosila, zato smo zavili v samopostrežno restavracijo, kjer smo za 4 bedne in ogabne obroke odšteli več kot 50 EUR(tukaj v Lleidi pa smo se včeraj v dobri restavraciji odlično najedli za nekaj čez 30 EUR). Če se odpravljate na Expo, je torej boljše, da si s sabo nesete svoje sendviče Smile

In še enkrat...Expo 2008- Hrvaška: Slovenija...ena, NULA!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:16 komentarjev (8) ogledov: 23




petek, 13. junij 2008

Špa.razglednice no.22:Jajca,mleko&tovornjakarji



Po poskusu v drugo je odisejada v Madrid celo uspela(za več info glej Španske razglednice no.21), čeprav je bilo vreme bolj londonsko tipa 5 min dežja-sonce-veter-vročina-ponovimo-vajo, je izlet krasno uspel. Po prihodu domov pa je v hladilniku zevala očitna praznina in treba je bilo po nakupih.

Včeraj mi je uspelo sestaviti kilometrski nakupovalni seznam, saj sta danes prišla na obisk še moj brat in oče, kar je pomenilo posebno večerjo, peko peciva itd. in te zadeve zahtevajo posebno veliko sestavin. Kot ste verjetno kje zasledili, v Španiji zaradi previsoke cene goriva stavkajo tovornjakarji(in veliko drugih transportnih trgovin), več kot 90.000 jih ne na cestah delalo zdrahe in napovedalo praznino na prodajnih policah. Španci si na veliko delajo zaloge, o tem se govori povsod in vlada zaskrbljenost. Ker sva bila preveč zaposlena s potovanjem v Madrid, sva na to čisto pozabila in se optimistično, z najdaljšim nakupovalnim seznamom do sedaj, odpravila v trgovino.

Prva postaja, kot vedno, Lidl. Videla sem, da ima veliko svojih tovornjakov, zato me sploh ni skrbelo. Do vstopa v trgovino. Takoj po prvem ošvrku notranjosti trgovine, je postalo jasno, da je zelo prazna. Police, ki se ponavadi šibijo od vsega mogočega, so premogle nekaj izdelkov. Po vsej trgovini so tekali zaposleni s seznami in zaskrbljenimi pogledi. Nič ne de, morda manjka nekaj stvari, podajmo se v meganakup...pa se je zataknilo...najprej pri tem, da so imeli samo eno blagovno znamko vode. Ponavadi jih imajo milijon. Ampak ok, vodo smo črtali na seznamu in jo dali v voziček. Gremo k zelenjavi. Šok. Zelenjave ni bilo! Nič! Niti ene čebulice, peteršiljčka ali kumare! Prazne police! In od sadja je ostalo nekaj zelenih banan in 3 gnile hruške. Not good, not good at all...uspela sva dobiti zadnje tri kose piščančjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ni bilo, prav tako ne jajc, margarine,...pravzaprav ni bilo ničesar v izobilju...razen neživilske šare, ki je pač v akciji za ta teden.

Rahlo v šoku sva se odpravila v drugo trgovino, kjer nama je sicer uspelo kupiti vse, ampak sva dobila zadnja 2 paketa jajc, zadnje jogurte, sir in še kaj...zeeeelooooo strašljivo. Zaloge si sploh ne moreš več narediti, ker ni osnovnih živil...če bo stavka trajala še dolgo, bomo živeli od tistega, kar bo pač ostalo...

Prepričana sem bila, da te stavke sploh ne bom čutila, da imajo velike verige supermarkeov svojo distribucijo in da mi ni treba skrbeti, kaj šele delati zaloge. Pa sem se očitno zmotila. Celotna situacija namreč še najbolj spominja na čase rajnke Jugoslavije in pošteno sem se zamislila nad vsem skupaj ter se spomnila na svojo babico, ki je doma vse gojila na vrtu, imela svoje kokoši, vedno zalogo sladkorja, pralnega praška, kave in je hodila po 10kg vreče moke v mlin. Vedno je rekla, da trgovinam ni za zaupati, ker nikoli ne veš kako se situacija spremeni...zdaj prvič v življenju razumem zakaj je imela prav...in upam, da je stavke v najkrajšem možnem času nepreklcino konec, saj imava jajc in mleka samo za slab teden.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 02:27 komentarjev (2) ogledov: 16




četrtek, 12. junij 2008

Darilo za rojstni dan...iPhone 3G!



Skoraj si ne bi mogla zaželeti boljšega darila za rojstni dan! 11. julija 2008 se bo začela prodaja Apple iPhone-a 3G, ki bo boljši, zmogljivejši in cenejši od moje ljubljene (ja, ljubljene) Japkice. Apple je svojega paradnega konja, ki ga nekateri (npr. The Economist Magazine: http://www.economist.com/business/displaystory.cfm?story_id=9443542 ) imenujejo "Jesus phone", spimpal do te mere, da premore GPS, Microsoft Exchange, hitrejše prenose, zmogljivejšo baterijo in še "vsega boga", kar pač potrebujemo navdušeni uporabniki.

Steve Jobs na uradni predstavitvi: http://www.youtube.com/watch?v=4yVQJ6jJPak

Cene so za tako "mašinerijo" smešno nizke, za 8 Gb različico bo treba žrtvovati borih 199, za 16 Gb pa 299 ameriških zelencev, ki pa so na veselje vseh, ki v denarnicah prenašamo evre, vedno manj zeleni...

But there's a catch...kot vedno...telefon bo mogoče kupiti v 22 državah sveta, Slovenije seveda ni med njimi...niti med tistimi z oznako "coming soon"...po dolgem času sem spet jezna, ker živim v Sloveniji/Slovakiji/Slovaniji/whatever Sad

Seznam držav, kjer mi lahko kupite darilo Smile : http://www.apple.com/iphone/countries/

PS.: Če bi bila iz Češke, kot so mi včeraj na račun zapisali v hotelu v Madridu, bi vsaj lahko dobila svoje darilo!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:35 komentarjev (7) ogledov: 22




ponedeljek, 09. junij 2008

Španske razglednice no. 21: Madrid...prvič...





Pred dvema dnevoma je padla odločitev, da si končno ogledava prestolnico najine države gostiteljice. Po urici na internetu sva imela vse splanirano. Napoved vremena je bila ugodna, čas ne bi mogel biti primernejši, nič drugega za početi doma, zato sva včeraj spakirala ter se podala novim dogodivščinam naproti...

Danes zjutraj se zbudiva zgodaj(kar ni ravno v navdi), se oblečeva, pojeva zajtrk in pobaševa "cule", ko se spomnim, da bi lahko preverila kakšno vreme naju čaka. "Zaluafam" vremensko "mašino" na telefonu in brezbrižno pogledam na ekranček, kjer pričakujem veliko, debelo, smejoče sonce, kot so obljubili pred nekaj dnevi. Pa me skoraj kap! V Madridu dežuje in je zjutraj celih 10 stopinj Celzija!!! WTF?!? V šoku zbudim še računalnik in preverim čisto vse vremenske spletne strani, ki se jih spomnim...vse kažejo isto podobo...dež, mraz, sucks!!!

Kaj pa zdaj? Greva na dež in mraz? Ostaneva doma? Greva jutri? Greva kam drugam? Spakirano imava vse...huuuuh... Po kavici, preverjanju vremenske napovedi za prihodnje dni in pogovoru se odločiva, da srečo poskusiva jutri...če bodo na vremenski upravi uredili zadeve, seveda...

PS.: Prej sem slučajno ujela po TV, da ima Španija za sabo eno izmed najbolj deževnih in hladnih pomladi v zadnjih 25 letih(po nekaterih podatkih celo 75). Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da podatki še kako držijo, saj je dež popolnoma pokvaril najine načrte, naša polt je bližje jogurtu kot poletni zagorelosti in sploh še nismo začei nositi pravih poletnih oblačil...globalno segrevanje deluje tukaj očitno kot globalno hlajenje Sad





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:57 komentarjev (4) ogledov: 22




četrtek, 05. junij 2008

Španske razglednice no. 20: Začetek konca...



Počasi že odštevamo in se predajamo sentimentom slovesa...Pred 2 dnevoma smo šli preklicat najmeno pogodbo, danes je prišla lastnica po zadnjo najemnino in odpisala sem zadnji izpit tukaj. Same zadnje stvari. Kljub temu, da sem tukaj še en mesec, je že čutiti vzdušje nekega zaključka. Skoraj vsak dan je kaka poslovilna, večerja, zabava ali kaj podobnega...jap, konec se je začel.

S cimri smo se že dogovorili za reunion v Mehiki naslednje leto in z ostalimi že planiramo obiske. Težko je priznati, da vseh teh čudovitih ljudi morda nikoli več ne boš videl. Vsak skupni trenutek poskušamo zavleči in ga shraniti nekam globoko v spomin.

Sem pa izvedela, da sem sprejeta na pisanje diplome v Budimpešti, ker je bila moja prva želja Dunaj, še malo kolebam in moram urediti določene stvari, ampak če bo bse po sreči, boste kmalu prebirali Madžarske razglednice Smile

Vsak konec je hkrati tudi začetek...na srečo!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:16 komentarjev (4) ogledov: 31




četrtek, 29. maj 2008

Sindrom skladarji vol. 3: Eurosuccess...my ass!



Glede te zadeve sem vas že posvarila v svojem blogu ( http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=1868

), zdaj pa so se zmigali celo naši mediji in naredili zgledno kratko reportažo...Še zdaj umiram od smeha zaradi izjave:"Posloveni kodeks oblačenja je. Se prav hlače na rob, obvezno. Poslovni čevlji s trdim podplatom, ne kakšna guma ne, obvezno odpade ". Sem pa opazila, da so dvignili znesek, včasih so te "nategnili" samo za 3000 EUR, zdaj pa se že cenijo s 5000 EUR.

Človeška naivnost, poleg pohlepa, res ne pozna meja...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:46 komentarjev (8) ogledov: 25




torek, 27. maj 2008

Špa. razglednice no.19: Ščiiiiiiiiiiijeeeeeeee :(



Eden izmed razlogov zakaj sem izbrala Španijo, je pregovorno krasno podnebje. Mile zime, čudovite pomladi, vroča poletja-tako vsaj pravijo. Zima je bila super, pomlad pa...jah no...neprestano dežuje! Kaj dežuje, dobesedno ščije! Do maja smo še nekako razumeli in imeli nekaj več sončka, odkar pa sem se vrnila iz prvomajskega oddiha v Sloveniji pa ne mine teden, da ne bi vsaj 2 dni zaporedoma deževalo. Seveda vedno med vikendom. V zadnjih dveh tednih pa je bilo sploh grozno, saj smo lahko sončne dni prešteli na prste ene roke.

Trenutno je izpitno obdobje, ko bi najbolj potrebovali motivacijo, mene pa pogled skozi okno ubija. Trenutno je malce čez 17 stopinj Celzija in-ja, prav ste imeli-dežuje. Lokalci pravijo, da ne pomnijo pomladi, ko bo toliko deževalo in da je dobro, da dežuje, saj v Kataloniji močno primanjkuje vode. Vsi kmetje, ki so molili za dež, so očitno zelo dobri kristjani(ali karkoli že), saj so dobili zaloge dežja za celo leto. Naša rečica Segre, ki je v svojih najboljših dneh malo večji potok pa ima trenutno razsežnosti Drave. Zamudili smo 3 tedne zabav našega mesta, ker je pač vsak vikend deževalo in se nam v takem vremenu ni dalo "zabavati" na prostem. Poleg tega je zelo nespametno stakniti pljučnico pred izpitnim obdobjem.

Želela sva kam odpotovati, ker je za nama polovica študijskih obveznosti in imava nekaj dni časa, pa je po vsej Španiji bolj kislo vreme. Vsi plani o pohajkovanju po plažah v začetku maja (kaj maja, junija v bistvu!) so se tako izjalovili. Po natančnem iskanju plaže, na kateri ne dežuje v tem času, sem prišla do ugotovitve, da je ta plaža na Kanarskih otokih, ampak še tam je oblačno. V bistvu v takem vremenu ni kaj početi kot kempirati na fitnesu, pred TV, PC ipd...j*beš tako Španijo...sploh zdaj, ko je v Sloveniji 30 stopinj...očitno sem v sončnem obdobju poslala preveč sonca k vam in nam ga je tukaj zmanjkalo...

I can't stand the rain...against my window...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:31 komentarjev (5) ogledov: 22




četrtek, 22. maj 2008

Špa. razglednice no.18: Smrt vandalizmu!





Opozorilo: Ministrstvo za higieno izražanja in uporabo pravilnega besedišča opozarja, da pričujoč blog vsebuje neprimerne besede, izbruh jeze in temu primerno izražanje. V primeru preobčutljivosti branje odvestujemo!

Fuck you!!!!!! Da bi vam vse kure pocrkale, da bi vam dijeca hodila u rikverc, da bi se vam roka posušila, da bi staknili abecedo hepatitisev in da bi vam na glavo padel klavir...ali pa vsaj pianino!!!Pa to ne moreš verjet!!!! Preklete svinje nemarne!!! Za jajca bi vas blo treba obesit!!! Đubre smrdljivo!!!!

Jutro se je začelo krasno, z uro step aerobike in ko sva hitela proti avtu, da bi se odpeljala na fitnes, me je skoraj kap. Najprej "fršlok" potem pa sem komaj zadrževala solze...Čez mojo drago srebrno puščico, ki naju je pripeljala 1700 km brez problema, ki nama tukaj krasno služi in jo v tem prometnem kaosu čuvava kot punčico svojega očesa, je nek kreten s kluči zarisal dooooolgooooo, globoooooko črto...čez oboja vrata na sovoznikovi strani in z ornamentalnim zaključkom pod ogledalom. V vandalističnem stilu, seveda...

Ob prvem pogledu na to globoko žalost nisem vedela kaj naj naredim. Ne gre za to, da je nekdo poškodoval moj pleh. Gre za to, da ga je poškodoval iz čiste objestnosti/dolgčasa/zavisti...in tega ne razumem...Ali je šla nekomu na živce Slo tablica? Se je kdo spotaknil od znamko avtomobila? Sva se komu zamerila? Je šlo za čisto naključje?

Nikoli ne bomo izvedeli...mislim pa, da je čisto mogoče, da se je nekomu zameril kak Slovak in je pokasiral avto s slovensko tablico...jeba pač...nisva klicala policije, ker ne bi imelo smisla. Zadevo bom popravila v Sloveniji, do takrat pa me bo pač zabolelo srce vsakič, ko bom pogledala globoko rano v mojem najljubšem kosu pločevine in preklela tistega, ki jo je naredil...če je kaj pravice na tem svetu, se mu bo že vse povrnilo...vse se vrača, vse se plača. Smrt vandalizmu!!!

Slika je simbolična... vsaj nekaj pozitivnega v vsej tej zgodbi je, da mi niso napisali Fuck you... ampak to je najbrž zaradi splošnega pomanjkanja znanja angleškega jezika, ki vlada tukaj...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:24 komentarjev (8) ogledov: 29




torek, 13. maj 2008

Špa. razglednice no.17: Earmusofobija



Ksenofobija ima novo obliko tukaj v Španiji-imenuje se Erasmusofobija.

Prvič v življenju sem občutila kako je, če te obravnavajo drugače samo zato, ker si tujec. In to oseba, za katero bi nazadnje rekla, da je tega sposobna-naš profesor angleškega jezika. Splošno znano je, da ljudje tukaj nimajo pojma o angleščini in splošno znano je, da smo Erasmusi večinoma zelo dobri v tem tujem jeziku, vendar nas je od vsega začetka obravnaval drugače, nam deval nižje ocene, kot "lokalcem" medtem, ko smo mu mi oddajali eseje dolge par strani, lokalci pa so skupaj spacali nekaj povedi.

Ocenjeval nas je na istem nivoju, čeprav je njim popravljal črkovanje, jim razlagal kaj pomeni beseda "knight" ali fraza "get rid of" nam pa kak pozabljen "the" ali "a". Dejstvo je, da smo vsi Erasmusi pri tem predmetu doktorji angleškega jezika proti tem revčkom, ki komaj spacajo kak stavek. Pravzaprav nas večina govori boljše od profesorjev, saj smo imeli en predmet v angleščini in so bili nekateri profesorji katastrofa. Moj 13-letni brat je boljši v angleščini od njih...ampak Erasmusi smo očitno predobri in zato moteči, ker ubogim "lokalcem" zbijamo moralo.

In danes je vse skupaj doseglo svoj vrhunec, ker nam ni hotel dati končne ocene, kljub temu, da smo izpolnili vse obveznosti, imamo v popvrečju najvišje ocene in seveda znamo 100x več od "lokalcev". Zdaj nam grozi, da bomo morali iti na končni izpit, čprav je vse skupaj totalno krivično, ker nismo ocenjeni na podlagi našega znanja, ampak tega, odkod prihajamo...in take stvari te razjezijo, bolijo in predvsem prizadenejo...

Ampak mu bomo že dali vetra...gavnarju zaplankanem!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:41 komentarjev (10) ogledov: 28




ponedeljek, 12. maj 2008

Špa. razglednice no.16: Prekleto pecivo!



Trenutno sem besna...in zelo zelo zelo žalostna. Vem, da je živeti z ljudmi, ki jih ne poznaš, tudi izziv, ampak danes pa so moji dragi Mehičani sodu izbili dno...v bistvu se je nekaj stvari nabiralo že dlje časa,od tega, da nekateri niso sposobni počistiti za sabo pa vse do tega, da nama je v hladilniku in zmrzovalniku zmanjkalo nekaj stvari, ko naju ni bilo in so nama to pozabili omeniti...pa ok, take stvari pozabiš, jezen si za trenutek, potem pa je vse kul.

Danes pa je drugače. Najprej sem v kopalnici opazila, da je žica na mojem likalniku za lase pretrgana. Ker ga cimri nimata, sem jima ga z veseljem posodila. Večkrat sem ga pospravljala za njima itd. ampak nisem nič rekla. Za tole žico pa sem resnično besna, ker je odraz tega, da ne pazijo stvari, ki si jih sposodijo. Likalnik ni bil poceni in zdaj je neuporaben...čeprav ga ne uporabljam veliko, se mi vseeno zdi, da tako ravnanje ni pravilno.

Ko sem se ravno spravljala k sebi in preprečila, da izbruhnem od jeze, sem v kuhinji opazila, da je nekdo pojedel pol pekača peciva, ki sem ga želela prihraniti za jutri, ko pride na skupinsko učenje prijateljica, ki ga ima zelo rada. Vedno delim vso pecivon z njimi in sploh ni problem, ampak tokrat pa sem ga res želela prihraniti zanjo. Tisočkrat sem ga že pekla zanje in nikoli nisem komplicirala in tudi tokrat sem ga polovico pekača delila z njimi...ampak ne, nekdo je moral sprazniti še drugo polovico in pustiti en sam košček. Verjetno zato, da mu ne bi bilo treba prati pekača. In namenoma sem spekla pecivo prej, ker ga danes nimam časa peči...

Morda gre za malenkosti, morda pretiravam, ampak enostavno sem res zelo prizadeta zaradi neuvidevnega ravnanja nekaterih...daš jim prst pa bi celo roko...in potem si pač razočaran.

Update:

Moji Mehičani so videli mojo žalost, razočaranje in nezadovoljstvo in so se organizirali ter takoj šli kupit pivo, ki so nama ga spili in 2 sladoleda Vianetta. Opravičili so se mi in mi s tem pokazali, da jim ni vseeno, kar zelo cenim...sedaj pa upam, da se take stvari ne bodo več ponavljale in naslednji teden pečem pecivo samo zanje

PS.: Prej sem bila tako iz sebe, da sem 2x poslala isti blog, zato sem morala enega pobrisati. Se opravičujem vsem, ki ste že prispevali komentarje in prosim, ne zamerite, ampak ni šlo drugače...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 19:57 komentarjev (7) ogledov: 21




nedelja, 04. maj 2008

Španske razglednice no. 15: Domotožje





Mislila sem... kaj mislila, bila sem prepričana, da pravzaprav ne poznam pomena te besede. Vedno sem imela občutek, da sem tip človeka, ki ni navezan na dom, ki lahko danes izruva korenine in se odpravi s trebuhom za kruhom. Vedno se mi je zdelo, da si lahko posvod ustvarim dom in da mi moj pravi dom ne pomeni veliko. Za mano je teden dni v Sloveniji in zdaj sem nazaj. Do pristanka je bilo vse ok, ko pa sem stopila na španska tla, se je v meni prebudilo nekaj, česar do sedaj nisem poznala-domotožje...najbrž.

Tukaj sem nekaj uric, toplo je, prav prijetno poletno, z mano je fant, cimri so naju navdušeno sprejeli in danes bi morali iti na Erasmus party...pa ne morem. Neprestano mislim na dom. Na mojo zlato družino, krasne prijatelje in ljubeče živalice. Ko sem bila teh nekaj kratkih dni doma, se mi je zdelo, da sploh nikoli nisem odšla! Sledilo je par norih žurov, druženja z družino, mojo MM in party mafijo ter prijatelji iz otroštva. Zdaj razumem pregovor, da je povsod lepo, a doma je najlepše.

Zanimivo je, da v 3 mesecih, kar sem tukaj, nikoli nisem začutila tega. Nikoli nisem razmišjala, da koga tako zelo pogrešam in da bi rada šla domov...ampak moj dom bo 2 meseca in pol tukaj, v Španiji. Vem, da je tole zelo prehodno in da me bo minilo takoj, ko spet srečam tukajšnje prijatelje, grem na najbljižjo plažo in Erasmus party. Do takrat pa me tolaži misel, da sem doma na najlepšem koščku sveta(brez pretiravanja!) in da me obkrožajo najboljši ljudje na tem planetu.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:02 komentarjev (3) ogledov: 24




torek, 22. april 2008

Špa. razglednice no.15: Raztur!!!





Cimra je včeraj "obrnila nov list življenja" in to je seveda treba proslaviti. Spekla sem ji pecivo(žal ne premoremo tortnega modela in nisem pekla torte), dali smo ji darilo in seveda je bilo vse skupaj potrebno zaliti! V ponedeljek zvečer smo torej imeli Erasmus party pri nas doma. Ni bil prvi in vsi do sedaj so bili super. Folk kulturen, vzdušje pravo, nič razbito ali uničeno itd...skratka fiesta kot se šika.

Včerajšnja zasedba je bila pretežno mehiška. Pravzaprav smo povprečje kvarili samo dva Slovenca in Turek, Francozinje so odšle tako hitro, da jih sploh ne moremo šteti zraven. Začelo se je zelo zgledno, sangria je tekla v potokih, na veliko smo nazdravljali slavljenki v vseh jezikih, v katerih pač znamo nazdraviti(po fonetičnem zapisu:kipis-finščina, terviseks-estonščina, salud-španščina, na zdavje/živeli-slovenščina, prost-nemščina, turško pa sem žal pozabila). Nadaljevalo se je s plesom in photo session-i, nato pa naju je premagala utrujenost in sva šla med rjuhe. Naši kompanjeri so še nekaj časa razgrajali, nato pa najbrž odkolovratili do edine diskoteke, ki je včeraj obratovala. Vse lepo in prav...do danes zjutraj...

Ko sva ob 9:40 odprla oči, da bi ujela predavanja ob 10h(ki pa se na najino srečo vedno začnejo 10:15) in prestopila prag najine sobe, me je skoraj kap. Smrad po prekrokani noči, razmetana, polita, ogabna kuhnja, polna nepomite posode. V dnevno sobo pa je zagotovo treščila bomba. Vse polito po tleh, kozarci in smeti povsod, najina vodka(ki jo hraniva za posebne priložnosti!) odprta in na mizi, ki se je šibila od vse mogoče nesnage, lasulje po tleh, politi zofi...raaaaaaztuuuur do amena! Dokler sem bila budna, sem še pospravljala sproti, nato pa očitno več nihče ni niti mignil. Tega nisem navajena, kajti pri nas je na domačih zabavah navada, da se vsaj po vrhu pospravi in počisti, preden se gre spat. Tudi, ko smo bili v Barceloni na zabavi, smo po prihodu domov, vse počistili...ampak največje presenečenje je bila oseba, ki še vedno spi na jogiju v dnevni sobi. Mislila sva, da je kolega iz faksa, ampak je nekdo, ki ga še nikoli nisva videla! Zelo velika verjetnost je, da so ga cimri v pijanskem trenutku slabosti povabili k nam in to mi niti najmanj ni všeč! V stanovanju ne zaklepamo sob in zločinskemu umu je na voljo prav vse! Medtem, ko vsi spijo, kot ubiti, midva pa sva na faksu, lahko lepo sprazni stanovanje. Danes bo zagrmelo, saj je potreben temeljit pogovor...zabava ja, tak raztur pa ni šans!!!

Za piko na i pa po vstopu v dvigalo zaznava čuden smrad...nek kreten se je "poscal" v dvigalo!!! In grem stavit, da je bil na naši zabavi...

Jap, tudi to je ERASMUS...

Update: ko sva se vrnila domov, naju je pričakalo čisto stanovanje, tisti model, ki je krešnil(beri:prespal) v naši dnevni sobi pa je od kolega cimer. Cimri tut pravijo, da se zagotovo nihče od naših ni ponečedil v dvigalu-recimo, da verjamem...konec dober, vse dobro Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:21 komentarjev (0) ogledov: 21




sobota, 19. april 2008

Špa. razglednice no.14: obisk M.M. mafije



Končno sem dočakala svoj prvi obisk iz Slovenije. Prišla je moja M.M. mafija...da pojasnim, ne gre za nobeno nelegalno udejstvovanje pač pa za moje sošolke iz faksa(ker smo smer mednarodna menjava, uporabljamo kratico M.M.). 4 najboljthbest bejbe kar jih premore naš faks. Preteklo leto z njimi je bilo megastično, skupaj smo ga žurale, pele pred predavanji in med njimi reševale nagradne križanke, se obnašale kot 4.b, umirale od smeha in obenem resno študirale ter si stale ob strani vedno in povsod...in ko M.M. mafija da obljubo, jo tudi drži, zato so prišle k meni.

V soboto jih je moja boljša polovica prijazno počakala v Gironi in nato smo poečerjali Paello po slovensko ter za desert pecivo. Sledila je nora noč v Pachi, ko smo 3 zadnje borke za pravico do žura ob 6h zjutraj pripešačile do našega bloka. V nedeljo smo zaužili naše mesto z veliko žlico, v ponedeljek je sledila prva etapa shoppinga, v torek pa Barcelona. Prehodili smo Ramblo, sonce nas je malce opeklo na plaži in vzdihovali ob Sagradi Familii. Sreda je bila spet namenjena tipičnemu babjemu shoppingu, za kar sem celo špricala predavanja. Noč do četrkovega odhoda ob 6h zjutrajo smo spet prežurali s sangrio, vodko in debatami...predvsem pa se je teh nekaj dni naše stanovanje smejalo. Moje babe so totalne legende! Ena nam je celo naredila božanski tiramisu...in to dvakrat. Cimri so jih popolnoma sprejeli, čeprav je bil njihov spanec močno moten. Naučili so jih celo eno mehiško igro s kartami.

Zdaj, ko jih več ni, je naše stanovanje spet mirno, tiho, precej normalno...jaz pa jih že noro pogrešam, ker vem, da so najboljše sošolke EVER! Še sreča, da se čez teden dni vidimo, saj imamo v planu kar dva konkretna skupna žuraSmile

Včasih sem mislila, da lahko takoj spakiram kufre in se selim v Avstralijo, ne da bi se obrnila nazaj ali koga tako zelo pogrešala...zdaj vem, da se motim...in upam, da M.M. mafija še kdaj pride k meni v Španijo!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:16 komentarjev (1) ogledov: 24




torek, 08. april 2008

Špa. razglednice no.13: Slovenci s(m)o ZAKON



Čez vikend smo šli v Barcelono na Erasmus party od prijetelja od moje boljše polovice, ki tam študira...in ta vikend je samo potrdil, da smo Slovenci v tujini en do drugega popolnoma drugačni, kot znamo biti doma.

Kolega nam je zrihtal prenočišče, skuhal svetovni golaž(ki ga sicer ne jem) in še uredil parkirišče pri eni Slovenki, ki živi v manjšem obmorskem kraju blizu Barce. Vse skupaj je zelo zanimivo, ker teh ljudi niti ne poznamo tako dobro pa so bili tako zelo prijazni, ustrežljivi, resnično angeli. Slovenka, ki nas nikoli v življenju ni videla, nam je omogočila, da pustimo avto pred njeno(2 milijona EUR vredno) hišo, nas peljala na železniško postajo, prišla po nas in nas povabila na vikend ob morju ali kosilo. Neverjetno prijazna, dostopna in gostoljubna. Pomaga vsem, ki jo prosijo, nanjo se obračajo tovornjakarji, študentje, ki ne najdejo stanovanja v Barci ipd. Res je zakon človek in še danes sem presenečena kako dobri znamo biti Slovenci. Nobene pregovorne favšije, privoščljivosti ali česarkoli slabega.

Spoznala sva še cimra od tega kolega, ljubljančana, ki je tudi človek na mestu in na Erasmus party-ju je bila prevladujoča nacionalnost-ne boste verjeli-slovenska(bilo nas je 6). Spoznali smo mehičana, ki bi zelo rad znal slovensko in smo umirali ob njegovem nazdravljanju z "Živeli" in klicanju cimra od kolega z "Ej stari, žabar". Poskusili smo ukrasti prometni znak(Slovenci pačSmile, se nosili štuporamo po obrobju Barce, pili na Metroju(itak) in peli Kdor ne skače ni Sloven'c ter Veeeeč kot spijemo, boljšiiiii smo. Erasmus party s slovensko noto je zmaga.

Naš mehiški cimer se ni mogel načuditi nad vsem, kar se je dogajalo in zdaj smo Slovenci njegova najljubša nacija pa še pozna nas največ(poleg svojih sorojakov, seveda). Če potegnem črto nad vsem skupaj lahko rečem, da prvič v življenju čutim tisti ponos in veselje nad svojo slovensko(NE SLOVAŠKO!!!) nacionalnostjo. Smo mali, ampak znamo pa držati skupaj...in šele v takih situacijah se zaveš, koliko je to vredno...

I feel SLOVEnija all right Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:03 komentarjev (4) ogledov: 26




nedelja, 30. marec 2008

Špa.razglednice no.12:Slovenia does not have Euro



...je včeraj med iskanjem letov po evropi vzkliknil cimer! Ha?!? So naši politiki kako zakuhali in mi nič ne vemo o tem? Kako nimamo Eura??? Nič jasno...nato pa cimrovo nadaljevanje:"Here on this site, it says Slovakian Koruna. You don't have Euro!". Pa neeeee noooo...ravno cimer s katerim se največ družimo, ve največ o Sloveniji in celo pride na obisk poleti!!!

"We are from SLOVENIA! Not SLOVAKIA!!!"

Ajde, razumem, da nas zamenja nekdo, ki naju komaj spozna in po kratkem uvodu v geografijo srednje in južne Evrope vpraša:"And how is life in Slovakia.". Recimo, da razumem tudi hotelirja, ki iz osebne izkaznice prepiše napačno, ampak človek s katerim živiva že dva meseca in se neprestano pogovarjamo o Sloveniji itd...to pa je bolelo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:04 komentarjev (15) ogledov: 24




sreda, 26. marec 2008

Španske razglednice no.11: Poker Easter



Medtem, ko se je v Sloveniji baje greblo pod snegom, da se je našlo hren, kuhalo šunko in barvalo pirhe, smo mi uživali napol poletno Veliko noč. "Slavic nations"(Čehi, Poljaki, Slovenca) z dodatkom 2 za umret posrečenih Estoncev in Kitajke, smo se zbrali in proslavili Veliko noč aka Easter.

Vsak je prinesel nekaj za pod zob(sama sem pekla jogurtovo pecivo s čokoladnim prelivom), za v kozarec (slovenske borovničke, ki so zdaj že slavne) in veliko dobre volje v eno izmed Erasmus stanovanj, kjer so nam češki gostitelji postregli z zeljno juho in prijetnim popoldnevom...ki pa se je konkretno zavlekel. Nismo barvali pirhov(smo imeli 2 plastična, pobarvana in enega porisanega s kulijem tako da...), žrtvovali smo jagnje(iz sladkorja, da ne bo pomote), jedli, pili in...igrali poker!

Nisem hazarder po duši in še nikoli nisem igrala pokra, a so me soigralci pohvalili, da hitro dojemam pravila. Igrali smo Texas Hold'em (baje) in izgubila sem svoj prvi v hazard vloženi EuroSmile Ampak sem v igri uživala! Domov sva prišla okoli prve zjutraj in bilo nama je povsem vseeno, da morava narediti še predstavitev v PowerPointu in jo čez nekaj ur celo predstaviti(hvalabogu v angleščini).

Ni je čez Erasmus Poker Easter!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:50 komentarjev (0) ogledov: 21




nedelja, 23. marec 2008

Špa.razglednice no.10:Bilo kuda,Slovenci svuda





Pa se je le zgodila Valencia! Po mučnem tehtanju alternativ, sva pobasala najina češka kolega in podali smo se na 350 km dolgo pot. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je bila čudovita. Pravo mediteransko-špansko podeželje, ki se je kopalo v prijetni jutranji sončni svetlobi. Moja boljša polovica pa mi je pri vsakem nasadu pomaranč na poti, pojasnjevala, da ni najbolj pametno, da bi jih šli rabutat. Sem pač otrok v srcu in tiste pomaranče so izgledale tako zelo slastno.

Takoj po vstopu v Valencio se je iz rdečega avtomobila s špansko registracijo zaslišalo vzklikanje in trobljenje:"ŽIIIIIIIIIIIIVJOOOOOOOOO SLOOOOOOVEEEEEEEENCIIIIII!". Ne moreš verjeti, samo dva milijona nas je in ni vraga, da se vedno nekje najdemo! Škoda, da smo bili sredi krožišča, prav zanimivo bi bilo vedeti kaj počnejo tu. Bilo kuda, Slovenci svuda prav zares!

Prvi stik z Valencio je bil topel, prijeten in zelo drugačen od Porta. Stare čudovite zgradbe, odlično ohranjene, živahno mestno jedro, palmovi drevoredi in prijazna klima. Potem pa čudovit park, ki se vije skozi celo mesto kot kakšna reka in se zaključi v območju s sapo jemajočimi modernimi zgradbami. In obala! Peščeni raj z drobnimi lokalčki in restavracijami, kot bi bili v kakšnem majhnem letovišču in ne v mestu, ki skupaj z okolico premore 1,5 milijona prebivalcev. Valencia je prvo od mest, ki sem jih videla tukaj in v katerem bi tudi lahko živela. Z lahkoto. Seveda, imajo Starbucks Smile

V času našega obiska se je ravno zaključil tradicionalni festival Las Fallas, ki v Valencio privabi neverjetne trume ljudi iz vse Španije in sveta. Mi smo vse skupaj zamudili za en dan, a so nam tamkja živeči povedali, da je bolje tako, saj je v tem času Valencia kot vojno območje, ki mu vlada kaos petard, pijane horde ljudi in popolne anarhije. Nas je pričakala že prijetno umirjena in prijazna, smo pa še ujeli nekaj procesij tako, da nismo zamudili vsega. Parki so bili polni družinic na piknikih, na plaži je čas preživljalo ogromno rekreativnih sprehajalcev, športnikov, zaljubljencev in mesto je živelo nek popolnoma drugačen ritem.

Na enem izmed trgov smo srečali celo profesorja iz fakultete z družino, ki je bil zelo prijazen! Predstavil nam je ženo in sina ter nam povedal česa v Valencii ne gre zamuditi. Dobili smo občutek, da je vesel, da nas vidi in da si je vzel čas za nas. Vsekakor čisto nekaj drugega kot so profesorji pri nas, ki večinoma pogledajo stran, če nas srečajo na cesti. v tujem okolju pa se tako delajo, kot da smo popolno tujci.

Edino, kar je potovanju dalo malce grenak priokus je bila zaključna večerja...odpravili smo se v lokalček na plaži, kjer smo želeli okusiti tradicijo. Naročili smo paello in še eno manj znano tradicionalno jed in čakali..čakali...čakali...vse skupaj se je zavleklo krepko čez 1h, kar pa sploh ne bi bil problem, če nam natakarica ne bi zaračunala dodatnih 8,35 EUR jedi in pijače, ki jih nismo naročili, kaj šele dobili. V pregovorni katalonski neprijaznosti se ni niti opravičila, mi pa se seveda tja nikoli več ne vrnemo.

Na srečo za samo mesto to ne velja, ker je bila vrsta pred največjim evropskim akvarijem tokrat predolga, je ponovni obisk skoraj obvezen. Mislim, da je del mene ostal v Valencii, nekje med fontano v parku z drevoredom pomaranč, mičnimi oblinami Palau dels Arts in zasanjanim plesom morja in peska na plaži...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 19:00 komentarjev (5) ogledov: 24




sreda, 19. marec 2008

Španske razglednice no.9: No Valencia???



Danes sem besna. Zeeeeloooo besna! Pojutrišnjem smo planirali potovanje v Valencio, kjer bi naj prespali pri eni znanki, nakar ona danes sporoči, da ne moremo prit k njej oz. da lahko prideta sam dva, midva s fantom pa ne. Kaj pa zdaj??? Jutri morava vse splanirat in se nekam pobrat, ker imamo tukaj še 6 dni počitnic. ŠEST DNI!!!

Če bi to vedela, bi splanirala prej kaj čisto drugega, zdaj pa so seveda za vse astronomske cene ali pa je vse zasedeno...Dizastr!!!Bolj, ko bluzim po netu, manj mi je jasno kako in kaj...in obstaja resna nevarnost, da bova 6 dni preždela doma, ob učenju španščine in pisanju seminarskih nalog Sad

I hate when things like that happen...I just hate it!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:12 komentarjev (2) ogledov: 29




ponedeljek, 17. marec 2008

Španske razglednice no.8:oPorto!





Naslov zavaja, saj bo govora o Portugalski. O Portugalski, ki sem si jo predstavljala popolnoma drugače. Ko mi je uslužbenec Ryanaira v roko potisnil letalsko vozovnico z napisom Oporto, je bila zgodba že nekje na polovici. Začelo se je ob 1h zjutraj z odhodom izpred faksa. V mojo srebrno strelo(ki je trenutno zeeeelooooo umazano siva in se tega zavedam, pomalo celo sramujem) se nas je nabasalo 5. Z veliko prtljage! Družbico slovanskih narodov in sicer 3 Čehi in 2 Slovenca. Ko smo okoli pete zjutraj prispeli do Check-ina, se mi je neprespana noč že pošteno poznala in ko je Ryanairovec pripomnil, da imava 2 kg preveč in da morava doplačati 20 EUR(kar je bila četrtina vozovnice v obe smeri) ali pa lahko "vzameva kaj ven", sva se odločila za sramotenje z brskanjem po kufru. Prijazni Čehi so si podelili najino odvečno težo in avantura Porto se je lahko začela.

Pričakalo nas je prekrano, moderno, čisto letališče. Porto je good! Še večje presenečenje! Do hosla nas bo peljal metro! Poceni in hitro! Nov, lep! Malo smo ogledovali okolico in je bila malo bolj "južna aka Balkanska" od Španije, sicer pa sem še verjela v podobo Portugalske v moji glavi. Po prihodu v hostel, ki je bil pravzaprav hotel, saj smo imeli svoje kopalnice, dober zajtrk in celo TV v sobi(ki je imela sicer pogled na zanemarjen vrt in se je nahajala v stari in majavi zgradbi, a je bila vsaj čista!). Za 17 EUR na noč je bil to čist luksuz. Po nekaj uricah spanja smo se podali v mesto. Polni pričakovanj smo trčili najprej v smrad, čudake(predvsem pijance in narkomane) in čudovite pisane hišice, ki so samevale in razpadale. Tu in tam je bil kakšen "wow" moment, a vseeno sem šla spat razočarana. Je to vse, kar Porto ponuja???

Naslednji dan sva se z "sightseeing" busem odpravila na avanturo, ki je spremenila moj pogled na mesto! Ljubke hišice(če odštejemo njihovo propadanje), fascinantna zgodovina, čudovite avenije do Atlantika. In Atlantik!!! I was in love! Porto je dobil nov obraz. Ni bil ljubezen na prvi pogled pa vendar sem bila očarana. Ljudje so neverjetno topli, pripravljeni pomgati in skoraj vsi govorijo angleško, kar je bila velika sprememba glede na situacijo v Španiji. Počutila sem se dobrodošlo.

Po 3 dneh in 4 nočeh lahko rečem, da se je začetni grenak okus spremenil v toplino nekega mesta, ki je drugačno, kot sem pričakovala pa vendar lepo in posebno. Portugalsko, ki jo še vedno nosim v svoji glavi pa sem prihranila za naslednjičSmile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:18 komentarjev (5) ogledov: 28




četrtek, 13. marec 2008

Španske razglednice no.7:Kmečki punt&Semana santa





Le vkup, le vkup uboga gmajna...prejšnji teden nas je zbudilo trobljenje traktorjev. Lleido, ki je sicer precej mondeno mesto, je okupiral pravi kmečki punt! In bilo je res kaj videti! Tukajšnja okolica je precej agrikulturno usmerjena, zato se je nabralo res veliko traktoristov. In to kakšnih! V najboljših, najdražjih, največjh, klimatiziranih in dobro ozvočenih traktorjih, so zavzeli mesto mladci z Gucci sončnimi očali, starejši v Porsche Cayennih s prikolicami in veleposestniki v Mercedesih. Vse skupaj je spominjalo na kako VIP procesijo...no, razen traktorjev. Nimam pojma zakaj so protestirali, ker so iz spredaj vozečega tovornjaka vzklikali nekaj v katalonščini, ki mi dela še večje težave kot španščina. Je pa iz tovornjaka donela tudi glasna elektronska glasba. Pravi Love parade po kmečko Smile Doživetje, nimaš kaj. Glede na videno pa kmetom tukaj ne gre ravno slabo...

Čez vikend smo bili tudi v Tarragoni, ki se lahko pohvali s sanjsko peščeno plažo. Zraven katere pa so šli graditi železnico! Ampak ok, še vedno je krasno mesto in plaža je res kot iz razglednice. Tukaj pa se govori samo še o Semana santa, to je velikonočni teden, ko imamo vsi počitnice in nekam potujemo. Mi gremo v Porto tako, da se naslednjič zagotovo javim po Portugalski avanturi!

Hasta luego!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:32 komentarjev (0) ogledov: 34




nedelja, 02. marec 2008

Španske razglednice no.6: Barca, Barca!!!





Ob poplavi blogov o kilaži, lepoti, tegobah ženske sorte itd. bo moj čisto nekaj drugačnega...danes smo se odločili za nedeljski izlet v Barcelono. Celotna mehiško-slovenska naveza(manjkal je le najboloj svež član, ki se trenutno potepa po Londonu) se je stlačila v mojo srebrno limuzino in smo se podali na mini road-trip do Barce. Celo cd s špansko glasbo smo si posneli pred odhodom...za vzdušje Smile

Pot do tja je potekala brez težav, čudovita avtocesta v prelepo modro nebo brez oblačka. Zeleni tranviki, cvetoče češnje, blažena umirjenost. Španija, ki je nisem pričakovala. Po približno uri in pol nas je Garmin uspešno pripeljal do parkirišča in presenetile so me vozne sposobnosti Špancev, ki sem jih vedno smatrala za podobne Italijanom in Francozem. Pa sem se motila. Promet je potekal v normalnem tempu, brez hektike, kričanja, trobljenja, kazanja sredincev in podobnega, kar pritiče mediteranskim(in balkanskim) voznikom. Se pa kultura neha pri parkiranju, kjer se bije težek boj za vsak milimeter parkirnega prostora. Bili smo priča zanimivemu izbruhu jeze. Nek voznik je svoj avto naslonil na drugega in izginil, ko je lastnik drugega avtomobila opazil vdrtino, je besen stopil iz avtomobila in na zraven parkirani avto napisal prijazno sporočilo s ključi. Izgledalo je, da ga je preklel za nekaj rodov nazaj, saj je bil končni rezultat kakih 20 globokih prask. Ampak je bil po vandalističnem izbruhu vidno olajšan Smile

Sicer pa sem pričakovala, da me bo Barcelona popolnoma "vrgla na rit". Pa me ni. Mislila sem, da bm norela od navdušenja in hotela nazaj vsak teden. Pa ni ravno tako. Ne razumite me narobe, je krasno mesto. Na Las Ramblas srečaš res ves svet, se navdušiš nad uličnim gledališčem ali pa se samo čudiš, lahko se dotakneš morja in vzdihuješ ob strahospoštovanju do Sagrade Familie. Tudi morski pridih ob 22 stopinjah Celzija je bil krasen...vendar me ni prevzela. Morda sem ji dala premalo časa in bo treba še večkrat tja.

V Barco zagotovo še gremo. Najprej zato, ker je sorazmerno blizu in je še veliko, česar nismo videli in tudi zato, ker nam je ostalo še 8 voženj za Metro...ampak če vprašate mene, je vredno iti tja že zato, ker ima Barcelona SEDEM Starbucksev!!! Po dveh letih čakanja sem se spet utapljala v ugodju njihovega Vanilla Latte Grande. Še vedno je najboljše kar lahko kava ponudi. Še vedno ima enak ekstatičen okus. Čokoladni muffin sem prihranila za prihodnjič...in že dolgo nisem tako dobro zapravila 4,1 EUR za kavo Smile Še dobro, da nimamo Starbucksa v Lleidi, ker bi morala zaprostiti še za eno štipendijo. Samo za kavo.

Ko smo že pri Lleidi...težko je opisat kako prijetno se je bilo vrniti v majhno(no ja, 150 000 prebivalcev tudi ni tako malo), varno, domačo Lleido. Barca je lepa in zanimiva, ampak sem presrečna, da živim v Lleidi, ki je dovolj velika, da se ne počutim enako kot v Sloveniji in dovolj majhna, da mi je prijeten dom.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:36 komentarjev (2) ogledov: 23




sobota, 01. marec 2008

Španske razglednice no.5:Akademskih 15&nori ptiči



Slovenčki začutimo kako smo zadrti in nesproščeni šele, ko pogledamo preko meja deželice kurje. In prav to se zdaj dogaja meni. Eden izmed konceptov, ki nam je Slovenčkom blizu, je točnost. Sploh se mi ni sanjalo, da to velja, ampak pri nas se kar držimo dogovorjene ure. Če na urniku piše, da bo predavanje ob 14h, bo ob 5 minut do 14h v predavalnici zmanjkalo prostih mest.

Tukaj v Španiji pa je zadeva malce drugačna. Predavanje bi naj bilo ob 14h. Ob 5 min do 14h sta v predavalnici edino nora Slovenčka, ki še ne štekata sistema in se sprašujeta ali je na listku pred predavalnico slučajno v Katalonščini pisalo, da zadeva odpade. Ob 5min čez 14h se priziba še nekaj Erasmusev iz bolj k točnosti nagnjenih delov sveta. Ob 14:15 pridejo ostali in profesor, ki še počaka kakih 5 min, da počasi prikapljajo še zamudniki. Vmes se profesor opraviči za:"grozno alergijo Kataloncev na točnost". Nič nenavadnega pa ni tudi, če se zamudi 20, 30, 35 minut, čeprav na predavanje, ki traja 60 min. Ampak meni je super, jaz vedno zamujamSmile

Spet drugačno dojemanje točnosti pa imajo naši Mehičani. Pred kratkim smo bili zmenjeno ob 16h, ker smo morali iti na neko predavanje. Ob 16:05 jih čakava pred avtom in njih nikjer. Najprej sva mislila, da so že šli, nato pa sem jih poklicala. Ob 16:10 so šli od doma...predavanje bi se naj začelo ob 16h. Seveda sem živčna! Zamudili bomo, bili so doma, lahko bi šli prej od doma! Nato jih opazim v daljavi kako se nama približujejo s polžjo hitrostjo. Živčno grem proti njim in jim rečem, da bomo zamudili, oni pa s širokim nasmehom, da bomo prišli prehitro. Res smo bili prehitri. Kljub temu, da smo prišli na predavanje ob 16:30, se le-to še sploh ni začeloSmile In Slovenčka se res morata počasi sprostiti...akademskih 15 tukaj velja za vse...na 15 minut podlage, seveda!

Kar se ptičev tiče pa so tudi malo čudni. V četrtek smo šli v diskoteko Pacha mimo parka in ob 3h zjutraj je veselo prepeval ptičji zborček. Res! Ni bila kriva sangria! Ptički so očitno imeli svoj četrtkov žur in bilo je prav smešno, saj pri nas ponoči ponavadi spijo. Tukaj pa v četrtek očitno žura vse Smile

PS.: Beseda Slovenčki ni mišljena slabšalno, ampak šele tukaj sem se zavedla kako zelo majhni smo. Katalonščino govori 7 mio ljudi, slovenščino 2. Nihče nas ne pozna, neprestano naju zamenjujejo s Slovaško, ampak je pa res, da vsi poznajo prvo Slovenko, ki je bila v tem mestu pred nama. Očitno smo majhni, ampak znamo pustiti pečat!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:32 komentarjev (7) ogledov: 17




ponedeljek, 25. februar 2008

Španske razglednice no.4: Tienes talento? Si!



Tienes talento je ime ena izmed oddaj na enem izmed španskih tv-programov. Nekaj podobnega kot X Factor, America's got talent ipd...jaz pa sem v Španiji odkrila svoj talent. Sicer se ne bom prijavila na Tienes talento, saj ne pojem nič boljše, kot prej, tudi moje plesno znanje je približno isto in še vedno ne znam žonglirati ali delati stojo na trepalnicah...sem pa izjemno dobra-gospodinja.

Vedela sem, da nisem čisto leva za te zadeve, ampak nikoli si nisem mislila, da bom tako talentirana na tem področju. Vse, karkoli skuham, uspe. Celo mesne jedi, ki jih ne jem in niti ne poskusim(vse delam "augenmas"Wink. Fant je navdušen in vsak dan preizkušava nove jedi, iščeva kombinacije, ki so nama še posebej všeč in eksperimentirava. Pravzaprav me imajo cimri, katerih prehrana je sestavljena iz sendvičev in testenin, riž praviloma zažgejo, za kuharskega genija kova Jamie Oliver Smile Tudi pranje mi gre odlično od rok, fant pravi, da niti njegovi mami ne uspe narediti sveže opranega perila tako zelo mehkega in dišečega. Tudi počistim čudovito..skratka, za to sem resnično talentirana.

Škoda, da je ta talent zelo težko vnovčiti...ampak občutek je pa krasen Smile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:18 komentarjev (5) ogledov: 22




nedelja, 24. februar 2008

Španske razglednice no.3: Fiesta!!!



V četrtek smo imeli welcome party za novo okrepitev naše mehiško-slovenske naveze iz stanovanja na Aveniji Katalonija. Najprej sva z Manuelom (novi mehičan) naredila nekaj zelo nesramnega, kopirala sva celo mailing listo iz enega maila, ki je vabil na Ersamus party na isti dan, kot smo mi planirali naš welcome party in razposlala vabilo na našo zabavo vsem z mailing liste...pa naj se folk odloči kje ga bo žuralSmile

Ob 10. uri v četrtek zvečer, ko naj bi se zabava začela, smo bili v nizkem štartu. Miza se je šibila od alkohola in prigrizkov, glasbena podlaga je bila ravno dovolj glasna in mi smo bili več kot pripravljeni na prve goste...ki pa jih ni in ni hotelo biti! Ob 23:30 smo vsi obupani razglabljali ali naj kar pustimo vse skupaj in se z dolgim nosom odpravimo na drugo zabavo(tisto, ki smo ji ukradli mailing listo). Končno je pozvonilo...in prišlo je 7 ljudi. Bili smo presrečni!!! Na koncu se je nabralo toliko ljudi, da nam ni zmanjkalo samo stolov, temveč celo kozarcev in zabava je bila popoln uspeh(kar so potrdili tudi vsi gosti)! Okoli 3h zjutraj smo se želeli odpraviti na drugo Erasmus zabavo, ker so nekateri od gostov obljubili, da pridejo. Ko smo prispeli pred blok, so nam po nešteto poskusih, da bi priklicali gostitelje, le-ti povedali, da že spijo...naš welcome party je bil torej totalna zmaga...če izvzamemo dejstvo, da sta nas dve različni osebi v isti noči zamenjali s Slovaško(Angležinja:"And how is life in Slovekia", Mehičan:"Ando what kind of corrency Slovakia had before."Wink, bomo Slovenci kmalu sloveli po svojih žurerskih sposobnostih tudi na Pirenejskem polotoku Smile

Za tem smo se odpravili v stalno bazo vseh Erasmusev v Lleidi, klub Fissure, kamor je naš novi mehičan uspel vstopiti na rolerjih, ki si jih je kupil prejšnji dan in je na njih preživel ves čas od 9. zvečer pa do 4. ure zjutraj Smile Imeli smo se the beeeesttt...in taka zabava bo os zdaj naprej vsak mesec!

Včeraj smo se odpravili v mikrodržavico po imenu Andorra, ki ni nič drugega kot 420 kvadratnih kilometrov velik shopping center. Glavno mestece, ki je bolj vas, je posejano s trgovinami z luksuznim blagom(oblačila, ura, sončna očala, nakit,...), parfumerijami in trgovinami z oblačili. Razen cigaret in alkohola pa se ne splača na veliko kupovati...ampak imeli pa smo lep izlet.

Ker mladino ob vikendih v klubih zamenjajo dedki in babice vse tja do 60 let starosti, smo se odločili, da ob vikendih ne bomo hodili ven, če ne najdemo kluba, kjer bo povprečna starost obiskovalcev pod 50 let, zato bomo igrali poker...včeraj smo imeli prve lekcije in moram priznati, da mi kar gre, le žetone moramo kupiti, ker bi včeraj že skoraj igrali z denarjemSmile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:09 komentarjev (4) ogledov: 20




sreda, 13. februar 2008

Španske razglednice no.2: študij po špansko



Erasmus se je začel zares, saj je za nama že nekaj predavanj. Začela sva z angleščino, kjer sva ugotovila, da sva daaaaleeeč pred ubogimi Španci, ki se mučijo že s samimi osnovami jezika. Zanimivo je, da jih profesor tolaži, spodbuja h govoru, četudi ne bodo povedali vsega slovnično pravilno itd. Moj slovenski profesor bi jih pred vsemi osramotil, nagnal iz predavalnice in nekajkrat vrgel na izpitu...tu pa imajo pač drugačen pristop. Angles Empresarial II bo skratka mala mal'ca.

Včeraj sva zgrabila bika za roge(skoraj dobesedno) in odšla na prvo predavanje v španščini. Ker sva še vedno na osnovnem nivoju v znanju tega jezika, me je presunilo, koliko sem razumela od predavanja. Koncepti, teorije in vse, kar je profesor odlično odpredaval, so mi jasni. Čeprav mi je španščina še bolj ali manj "špansko selo". Ampak stvari se popravljajo in kmalu bom tudi sanjala v španščini(baje). Je pa ta profesor posebno ustrežljiv in prijazen tako, da bova lahko sprotne aktivnosti izvajala v angleščini, vsaj na začetku.

Predstojnik za ekonomijo je tudi zelo prijazen in zabaven predavatelj. Danes sva po pomoti poslušala njegovo predavanje v Katalonščini(ki nama je povsem tuja) in tudi od njega sva odnesla precej več, kot sva pričakovala. Še tri predmete morava obiskati prvič, da si bova lahko ustvarila celotno sliko, ampak zaenkrat kaže odlično.

Jutri, za Valentinovo pa imamo v našem stanovanju Erasmus party tako, da bo zagotovo pestro...I'll keep you posted...

Edina stvar, ki jo pogrešam trenutno je normalna povezava za internet...ampak tudi to bo najbrž v kratkem...

Španija rulz!!!



objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:41 komentarjev (3) ogledov: 35




nedelja, 10. februar 2008

Španske razglednice no.1: Hola! Que tal?



Pa smo tukaj, v Lleidi...v srcu Katalonije...živiva v 7 sobnem stanovanju, s 3 kopalnicami, ki ga deliva s tremi Mehičani(2 punci, 1 fant, en pa še pride) in iz 11. nadstropja imamo razgled po celem mestu. Pravzaprav pičimo luksuz, sploh če primerjamo kvadraturo povprečnega slovenskega stanovanja s tem tukaj. In večina stanovanj je takšnih-ogromnih.

Prve dni sva predvsem prihajala k sebi. 17h vožnja po Italiji, Franciji in Španiji do cilja, je pač terjala svoj davek. Kljub temu sva se že udomačila v svoji sobi in uspela iti na dva Erasmus partija, včeraj pa smo ga žurali kar s cimri. Ker sva prej oba med študijem živela doma, šele zdaj okušava radosti študentskega življenja "na študentski način".

Lleida je zanimivo mesto, zelo živahno, prijazno, dovolj malo, da naju ne plaši in dovolj veliko, da se ne more kosati z mesti, s katerih prihajava. Sicer še nisva popolnoma pretaknila vsakega kotička, a zagotovo kmalu spoznava vse obraze Lleide.

Danes sva cimrom skuhala "tipično slovensko nedeljsko kosilo". Pri tipični slovenski hrani se mi sicer zatika nekje pri prekmurski gibanici, sirovih štrukljih in potici, zato sem se odločila, da jim postreževa s tem, kar dejansko večina slovenskih gospodinjstev je ob nedeljah. Na meniju se je znašla tradicionalna goveja juha, restan krompir in dunajski zrezki(vem ja, ampak to se je pri nas ob nedeljah,mar ne?) ter zelena solata(nameravala sem speči štrudelj, ampak nisem imela vseh sestavin). Mehiški preizkuševalci tradicionalne slovenske kuhinje(ki to ni), so bili navdušeni. Zdaj so oni na potezi in se že veselim mehiškega kosila.

Jutri greva prvič na fakulteto in morda bo nezadostno znanje jezika malce pokvarilo splošen sladek okus pa Španiji...

Hasta luego!



objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:27 komentarjev (13) ogledov: 21




sreda, 06. februar 2008

3...2...1...¡Viva España!





Drage Dive!

Še slaba ura me loči od velikega road tripa do Španije. Računam, da bom čez kakih 20 ur že v Lleidi in se vam nato javim od tam...Spakirano imam vse(recimo) in spet imam 3x preveč prtljage...ampak ok...bomo že...držite pesti in se vam kmalu oglasim!

Od danes dalje pa sem dosegljiva na mailu in MSN-ju...

Adioooooos!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:19 komentarjev (17) ogledov: 30




sobota, 02. februar 2008

Hišica za palčke aka Woodland house





Ne, tole na fotografiji ni hišica za palčke iz kake pravljice, tole je dejansko bivališče družine iz Anglije, ki me je popolnoma prevzelo! Tiste vile iz oddaje The Cribs me sploh ne ganejo, na takem naslovu pa bi živela takoj!

Človeška domišljija in ustvarjalnost pa res ne poznata meja!

Več informacij in fantastičnih fotografij najdete na nasolvu http://www.simondale.net/house/index.htm





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:27 komentarjev (11) ogledov: 27




torek, 29. januar 2008

Draga, prodal sem avtoradio



Brez nečesa v avtu pa res ne morem...briga me za multifunkcijo, roloje, gretje zicev, spojlerje in vso ostalo fancy navlako, nekaj brez česar avta niti ne povoham je avtoradio. In to ne kakršenkoli, nujno na MP3, ker preposlušam ogromno glasbe in ker so house seti ponavadi predolgi za avdio format. In v avtu mora biti med vožnjo primerna zvočna podlaga, saj je ta del užitka v vožnji. Tudi Freude am fahren je čisto drugačna zadeva ob pravih ritmih in melodijah. Ja, avtoradio pa res mora bit!

Čez vikend sem avto posodila fantu, da ga pripravi na dolgo potovanje, ki naju čaka čez 9 dni. Avto je prišel nazaj ves "shiny&new" in bila sem presrečna, dokler ni prišel trenutek resnice. In kakor je bilo meni takrat težko povedati za počohano felno(glej enega prejšnjih blogov), tudi njemu ni bio vseeno. Ležala sva v postelji, ko je previdno začel. Povedal je za mamljivo ponudbo in najprej sem mislila, da želi moj blagoslov za prodajo, potem pa je končno izdavil:"Avtoradio je že prodan." HA???Šok!!! Kaj??? "Ti se misliš 17 ur vozit brez radia???" je bil moj zaprepaden odgovor. "No, saj sem ti dal kasetarja not." Super, glede na to, da že vsaj 7 let nimam več kaset...imam pa radio...na kasete...popolno! Razmišljala sem še samo o tem, kako ga bom pošteno kresnila "na gobec".

Po mojem izbruhu in njegovem zagotovilu, da bo kupil iPhone vmesnik ali pa bo dal not enega Pioneer-a na MP3, sem končno uspela vprašati, če je vsaj vzel oglas za celoten avto iz avtoneta 14 dni pred odhodom, kakor sva bila dogovorjena (prej sva ga nameravala prodati in iti v Španijo z "nečim manjšim" pa se ni izšlo)...na odgovor nisem upala počakati in zdi se mi, da je čisto mogoče, da bova na koncu šla peš...1700 kilometrov v eno smer...in si zraven prepevala...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 01:13 komentarjev (10) ogledov: 20




sreda, 02. januar 2008

Horoskop 2007



Ne, ne gre za napako. V naslovu je namenoma zapisano 2007. Saj veste kako je s horoskopi, prebiramo jih in potem razmišljamo kaj od napovedanega bi lahko postalo resničnost. Odločila sem se pogledati na zadevo iz drugega zornega kota in ustvariti horoskop, ki bi zame v letu 2007 popolnoma veljal...namesto inventureSmile

HOROSKOP ZA LETO 2007-Rak

Ljubezen: v tem letu bo Venera v položaju, ki vašemu nebesnemu znamenju najbolj ugodno vpliva na luno. Če je vaš partner prav tako vodno znamenje pa se vam obeta krasno leto v katerem bosta podrla marsikateri tabu. Na prehodu Venere skozi 6. hišo, se lahko pojavijo blažje motnje v obliki drobnih prepirčkov, ki pa bodo do konca leta popolnoma izzveneli.

Zdravje: vse, kar se je na vas zgrnilo zaradi interakcije Merkurja in Marsa v letu 2006, bo letos pozabljeno in opravljeno. Če ste imeli kakršnekoli poškodbe in ste na terapiji, bodo terapije uspešne in končni izid bo enkraten. Edino, kar vas lahko zmoti je občasen prehlad.

Služba&šola: takoj, ko se v drugi polovici februarja sonce prestavi v 3. hišo in je luna v ascedentu, boste zablesteli. Počistili boste vse stare grehe in izjemno uspešno izpeljali vse projekte. V vsah vaših službah boste ostali in uživali. Obeta se vam tudi prvo pravo službeno potovanje v maju in služben seminar v tujini ob koncu septembra. Vaš partner pa bo napredoval.

Prijateljstvo: spoznali boste nekaj zanimivih ljudi, sploh na službenem in delovnem področju.Z njimi boste preživeli veliko več časa, kot ste si kadarkoli zamišljali in se noro dobro zabavali. V junijo boste izgubili drago osebo, ampak veste, da ji je zdaj boljše. S prijetelji se boste podali tudi na fantastičen dopust. Kar se zabave tiče pa bo posebno naporen zadnji teden v letu.

Denar: nikoli niste bili znani po tem, da bi veliko denarja privarčevali, vendar vam bodo letos zvezde naklonjene. Lahko si boste privoščili kar nekaj stvari, ki si jih že dolgo želite, obenem pa se boste ob koncu leta prvič lotili vlagateljstva. V začetku 2008 vas čaka nekaj, kar bi se moralo zgoditi že ob koncu 2007 in vas na finančnem področju ne bo razočaralo.

Jap, 2007 skoraj ne bi moglo biti boljše...in 2008 se tudi ni začelo nič slabše...praznovanje najprej v krogu svoje in fantove družine, nato čaga s prijatelji v lokalnem mladinskem centru in nato nori zaključek v postelji(if you know what I meanWink. Za piko na i pa sem dobila še skoraj vse, za kar sem pisala Božičku, celo mojo dolgo željeno Japkico(aka iPhone)...očitno sem bila letos res pridna...in upajmo, da bo 2008 vsaj pol toliko uspešno, kot je bilo 2007! Tudi za vse vas!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 19:31 komentarjev (5) ogledov: 23




petek, 28. december 2007

Sindrom skladarji vol. 2 aka Geldschule



Ker sem že začela s to tematiko(http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=205) in ker v zadnjem času po Sloveniji razsaja nova oblika sindroma, se čutim dolžno, da vas obvestim o tej pereči zadevi.

V zadnjem času se množično pojavljajo predstavniki t.i. Geldschule . Spoznate jih lahko po tem, da vozijo nesramno dobre avtomobile(največkrat znamke Mercedes-Benz) in imajo na zadnjem delu avtomobila nalepko stiliziranega Evro bankovca, ki v roki drži denar in mežika.

V grobem je poanta sistema, da greste na seminar, kjer bi vas naj naučili kako obogateti, tam vam bodo dali neko literaturo o tem(ki naj bi bila po mnenju strokovnjakov, ki so jo za SternTv pregledali, vredna manj od piškavega groša) in na koncu seminarja morate takoj podpisati pogodbo in vplačati nekaj TISOČ(ja, tisoč) evrov. Potem je treba seveda obiskati še nekaj seminarjev, pripeljati še najmanj tri osebe v sistem in nato boste bogati. Nesramno bogati. Bolj bogati od najbogatejših Slovencev! Tako teorija, v praksi pa gre za goljufijo, ki jo je obravnaval že nemški Stern TV in v Nemčiji so že izgubili nekaj tožb. Več o tem : http://www.stern.de/tv/sterntv/590944.html?q=geldschule

Da ne boste rekli, da vas nihče ni opozoril...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 03:11 komentarjev (1) ogledov: 27




četrtek, 27. december 2007

Najbolj izvirno darilo...ever :)



Danes smo se s party mafijo dobili v naši stalni party bazi, lokalu z izjemno simpatičnim imenom-Žajfa. Prvoten namen "sestanka" je bil, da si izmenjamo darila in kako rečemo, preden mi vsi pobegnejo silvestrovat v tujino.

Eden izmed članov nam je 3 članicam podaril najbolj izvirno darilo ever...v ličnih, enakih darilnih vrečkah(tistih za buteljke) smo dobile XXL(Spar akcija) POSEBNO KLOBASO sa povrčem(prevod:z zelenjavo) in polnozrnati kruh, s pojasnilom, da je posebna klobasa zato, ker smo posebne, kruh pa zato, ker paše zraven in je zdrav.

Ironija je, da sem vegetarijanka in dotični je s tem seveda seznanjen, zato je rekel, da naj pojem iz klobase zelenjavo tisto, kar pač ostane pa naj dam očetu(ker ga tudi pozna).

Drugi član party mafije je od njega dobil puranjo kračo in kruh...očitno on ni dovolj posebenSmile

Še zdaj umiram od smeha...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:36 komentarjev (6) ogledov: 61




ponedeljek, 24. december 2007

VeSeL bOžIč+SrEčNO 2008



Drage Dive in Divaki!

Naj vam Božiček letos pod smrečico pusti veliko topline, radosti, zdravja in vsega ostalega, kar ste
mu napisali v pismu. Leto 2008 naj prinese vsaj toliko dobrega, kot je bilo v letu 2007 in prav nič slabega. Hvala za vam tudi za vse čudovite trenutke, ki smo jih delili v tem letu!

Za dobro voljo pa naj vam ob praznikih zapoje AchmedSmile http://www.break.com/index/achmed-sings-christmas-songs.html (če slučajno še ne poznate Achmeda:
http://www.youtube.com/watch?v=1uwOL4rB-go)

Vesel Božič+Divastično 2008!!!

B.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:01 komentarjev (1) ogledov: 26




torek, 18. december 2007

Kaj za vraga nam bo kitajski turbofolk?!?



Kot, da slovenski turbofolk ni dovolj gnili...sem precej tolerantna oseba, kar se glasbe tiče, ampak turbofolk mi povzroča ošpice. In ko smo mislili, da ne more biti slabše, nam uvozijo še kitajsko različico Sad Škoda, da se ga ne da odpoklicati iz tržišča, kot so to naaredili letos z igračami, pasjo hrano in še čem...

Da boste vedeli o čem sploh govorim: http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/glasba/20071218_3112935_60080600.php

Zdaj grem pa bruhat, ker tole je res neprebavljivo!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:14 komentarjev (6) ogledov: 25




nedelja, 16. december 2007

Pišem Božičku...



Ker je moje trenutno fizično počutje precej na psu(prehlad, rdeč "Rudolph-the-red-nosed-raindeer" like nos, vročina) in ker nimam nič bolj pametnega za početi, bom pisala Božičku. Vem, da sem bila pridna, zato sem precej optimističnaWink

Dragi Božiček/Dedek Mraz/Kdorkoli se že plazi skozi dimnike in nastavlja stvari pod novoletno jelko!

Kakšno je stanje tako ali tako veš, zato greva kar k stvari. Letos mi prinesi(vrstni red je čisto naključen in ne vpliva na pomembnost darilaWink:

1. špansko-slovenski/slovensko-španski slovar...mislim, da ni treba razlagat zakaj...Por favor...

2. parfum...ker mi jih zmanjkuje in ker si želim kakšnega novega vonja(Christina Aguilera npr.)

3. iPhone...ker mi ga ni uspel prinesti kolega iz ZDA žal to breme pade zdaj nateSmile

4. novo uro...ker sem brez nje čisto izgubljena

5. plesni tečaj bi bil super darilo...najboljše kar v Španiji...

6. čimveč hudih partiejv, po možnosti z Axwellom

7. ne nosi mi več nesreč!!! Dosti je blo!

To je zaenkrat vse...in vnaprej hvalaSmile

PS.: Aja pa sneg odnesi, ker je BEEEDEEEEN!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:58 komentarjev (2) ogledov: 24




sobota, 01. december 2007

Tri kurbe...dva drevesa*



Najprej...naslov bloga sem si sposodila pri Umekovem komadu s podobno globokim besedilom, kot ga premore večina Siddhartinih spakedravščin s pridihom latinščine ali česarkoli že...Povzema pa trenutno kaotično stanje v mojem so-called življenju...

Prolog:

Nimam časa...za nič...niti za dihat...na faksu so nas okupirali, ko zmešani(naslednjui teden imam "samo dva izpita" na isti dan, v službah je luda kuča, veseli december je...I need a break...zato me ni na Divi...in sploh nikjer...

The story:

Počasi začenjamo s pripravami na odhod v Španijo. Zdaj se že znam po špansko predstaviti in naročiti pir, sicer pa se moja baza znanja vsakodnevno veča(oz. v to rada verjamem). Sicer pa so dogodki preteklih tednov sledeči: vložila sem v delnice NKBM, imela še eno nesrečo za avtom(pa je šlo 300 EURSad ), zbolela sem(trebušna gripa or sth.) sicer pa vse šiba...veliko se učim zadnje čase...in to je precej duhamorno. Aja pa Axwell je ZAKON, če sem slučajno pozabila omenitiWink

Zaključek:

Pogrešam vas...Ninelle, A&D, Dijana in ostale...kdaj bo cajt za kaki kafe?

Tri kurbe...dva drevesa...in ena slovnična napaka...

PS.: Če še ne poznate Jeffa Dunhama, si ga nujno oglejte...Zagotovljeno pomaga pri depresiji, slabi volji, nemotiviranosti, izgubi pozitivnega pogleda na svet in vseh ostalih nevšečnostih, ki jih prinaša stres. Edini stranski učinek so bolečine, zaradi krčenja trebušnih mišic, ampak jemljite to, kot telesno vadboWink Jagodni izbor njegovih for najdete, če v youtube iskalnik vtipkate Jeff Dunham(link je predolg, da bi ga lepla sem)...In uživajte!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:49 komentarjev (3) ogledov: 25




nedelja, 14. oktober 2007

Fotobranje št. 4 aka Fotofiniš



Za mano je izjemno naporen teden, v katerem se je zgodilo marsikaj. Za nalogo smo morali prefotobrati (vsaj) 7 knjig, jih aktivirati(kar pomeni narediti miselne vzorce, uporabiti določene tehnike itd.) ter iz fotobranja potegiti res maksimalno. Včeraj bi jih morali prefotobrati še 10. Rezultat? Fotobranje sem zasovražila. Vsaj zaenkrat.

Najprej moram povedati, da je bil sam seminar kljub intenzivnosti zelo prijeten, da je Matej Sedmak res oseba na mestu in se mu zahvaljujem, da se je še posebej trudil z mano, četudi je videl, da nisem na "isti valovni dolžini". Ekipa je bila super in bi seminar kljub temu, da moja pričakovanja niso bila izpolnjena, priporočala vsem, ki se najdejo v spodaj zapisanem. Prepričana sem, da metoda fotobranja deluje, imam pa občutek, da je primerna predvsem za ljudi, ki :

1. neradi berejo, se težko spravijo h knjigi in še težje s knjigo ostanejo,

2. potrebujejo absorbcijo ogromne količine informacij v zelo kratkem času in morajo izluščiti bistvo iz zapisanega,

3. berejo ogromno "poljudno-znanstvene" literature v stilu 7 navad zelo uspešnih ljudi, Moč pozitivnega mišljenja, Kako obogateti...za to skupino se mi zdi še najbolj smiselna metoda branja, saj resnično hitro izluščiš jedro, ki je sicer zavito v neskončne plasti pisnega celofana.

Sama ne spadam v nobeno od kategorij. Sem izrazito užitkarski bralec, ki knjige požira zato, da z njimi živi, se v njih najde, z njimi diha in jim nameni svoj čas. Poleg tega že linearno hitro berem in od knjig ogromno odnesem, zato se mi je zdelo, da od sistema fotobranja veliko premalo dobim. Vsekakor manj, kot od svojega dosedanjega načina linearnega branja.

Nekje do srede prejšnjega tedna sem bila še v stanju "Sej bo, smo na začetku", potem pa sem opazila, da je izredno malo knjig, ki bi jih dejansko želela prefotobrati. Za leposlovje, ki ga berem v 90%(in to v velikih količinah) se mi pristop fotobranja ne zdi primeren. Imam občuek, da preveč zamujaš in da je skoraj žaljivo do avtorja, da si za njegovo življenjsko delo vzameš npr. 1h. Ko pa je tak užitek biti zabubljen s knjigo v topli postelji in se popolnoma prepustiti toku zapisanega. Besedo za besedo, misel za mislijo, sporočilo za sporočilom. Leposlovje ni nekaj, pri čemer bi moral v kratkem času absorbirati čimveč informacij, dober roman je darilo, ki ga užiješ v vsej svoji veličini...vsaj zame...zato leposlovja nisem želela fotobrati. Naj bi fotobranje sicer omogočilo boljše "čutenje" zapisanega, ampak pri sebi (vsaj zaenkrat) nisem zaznala ničesar podobnega, bom ostala pri lineranem branju. Vsak dan sem se z muko spravila k nalogam in čutila sem pravi odpor pri listanju knjige, postavljanju vprašanj itd. Nepresatano sem imela občutek, da se knjige sploh prav ne dotaknem, da nekaj brskam površinsko po njej, potem pa hitim dalje in na koncu nisem imela občutka, da bi knjigo prebrala. Niti površno, kaj šele poglobljeno. Želela sem se igrati in spoznavati nova obzorja, ampak ni bilo ni takega, da bi me presunilo. Morda ta trenutek še pride, morda ga nikoli ne bo. Kakorkoli bo, bo prav.

Res je, da nisem začutila/doživela še ničesar na ravni nezavednega, kar so nekateri udeleženci doživeli. Vendar se to niti ni skladalo z mojim namenom udeležbe. Sanj se še vedno ne spomnim, nisem spontano dobivala sporočil iz prefotobranih knjig, še pri aktivaciji sem v glavnem prepisovala stvari iz knjige. Naučila sem se morda hitreje najti bistvo zapisanega, vendar to ni bilo tisto, kar me je vodilo v fotobranje. Kajti fotobranje ti da nekaj, ne vsega in jaz še vedno čutim, da mi ne da dovolj. Je pa možno, da se v naslednjih dnevih, tednih, mesecih izkaže drugače.

Sicer s fotobranjem kljub vsemu ne mislim popolnoma nehati. Rada bi se igrala še naprej, vendar drugače. Tako kot mi bo ustrezalo. Tam, kjer mi bo, bom brala linearno, če pa se mi bo kje zdelo smiselno, bom uporabila tehnike fotobranja. Zelo me tudi zanima, ali bom kdaj doživela kakega od učinkov fotobranja, ki naj bi izvirali iz nezavednega? Ali bom kdaj videla fotofokus in ali bom kdaj prava fotobralka? Naslednji izpit vsekakor mislim iti opravljati s pomočjo teh tehnik, saj me res zanima kakšni bodo učinki. Sicer so na mojem seznamu knjig, ki jih želim prefotobrati samo 4 naslovi(in še to so sami slovarji), vendar ne želim popolnoma vreči puške v koruzo. Vsaj zaenkrat ne. Kar se tiče naziva diplomirana fotobralka pa sem ga zavrnila, ker čutim, da to nisem. Vzela sem denar nazaj(kolikor mi je znano sem bila edina od 43 udeležencev tako, da je predvidevati, da so bili ostali zadovoljni) in se bom takoj ta teden prijavila na tečaj hitrega branja za katerega čutim, da mi je veliko bolj pisan na kožo.


PS.: Bi pa bilo fotobranje primerna tehnika za branje tega bloga, ki je občutno predolg Wink




objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:42 komentarjev (7) ogledov: 32




sreda, 10. oktober 2007

Fotobranje št. 3 aka Instant branje



Koncept instant juhic vam je pravgotovo znan. Posoda, vroča voda, vrečka, vse to zmešaš in dobiš približek juhe. Je tekoče, je za pojest, ampak ni pa tista prava, dobra, okusna juha v pravem pomenu besede. Je nekaj, ni vse in ni dovolj...

In tako se mi zdi fotobranje. Dobiš "okus" knjige, pregled vsebine in nekaj ključnih pojmov, nikakor pa ne dobiš tega, kar bi ti literatura morala dati. Vsaj jaz tega ne dobivam. V bistvu po celotnem postopku fotobranja ne zmorem povedati niti grobe obnove prebranega. Če realno pogledam, mi sama faza fotobranja ne da popolnoma nič. Ne daje mi vpogleda v koncepte in imam občutek, da ne uspe priti niti do meje moje zavesti kaj šele, da bi se vsidrala v mojo podzavest in potem prišla na plano v ključnem trenutku.

To, da fotobranje ni primerno za branje leposlovja, mi je že popolnoma jasno. Vsaj meni se zdi skoraj bogokletno življenjsko delo nekoga, ki je po možnosti na 1000 straneh(kot npr. Ana Karenina v originalu), stlačiti v nekaj minut fotobranja. Ker pri fotobranju dobiš t.i. "NekNeVse" in ta"nek" meni ni dovolj. Sploh zato, ker leposlovje berem iz čistega užitka in užitek želiš podaljšati, vsako besedo prežvečiti in kotaliti po možganih, ne pa strniti celotno branje v nekaj minut.

Fotobranje naj bi bilo odlično za branje t.i. "How to" knjig, raznega Dr. Phila, zadevščin za pumpanje ega, pospeševanje prodaje in navodil za hujšanje...ampak jaz sem s tako literaturo že zdavnaj opravila. Edino, kjer bi fotobranje lahko uporabila je strokovna literatura, ko me tematika niti najmanj ne zanima, ampak to pa je za začetnike malce preveč in ti pobere še tisti kanček veselja do fotobranja, ki ti je ostal.

Trenutno sem še vedno na točki, ko ne verjamem več prav nič in sledim načrtu samo zato, ker sem obljubila, da se bom igrala do konca...grem s tokom in se sprašujem ali grem v pravo smer...Teoretično sem v zadnjih 3 dneh prebrala 3 knjige, v praksi vam pa znam povzeti samo vsebino nekaj desetih strani Zabave za rojstni dan od Harolda Pinterja(ki je pravzaprav drama in jo berem linerano).

Je pa res, da delam čudovito mavrične mislene vzorce o "prefotobranih knjigah"...je "nek", ni vse in nikakor ni dovolj...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:03 komentarjev (0) ogledov: 20




ponedeljek, 08. oktober 2007

Fotobranje št. 2 aka WTF?!?



Trudim se. Res bi rada, da mi rata. Vse delam propisno(menda) pa vendar je toliko vprašanj, nejasnosti in dvomov. Sem izbrala pravo knjigo? Kako narediš to fazo? Koliko minut traja druga faza? Kaj že moram govorit med aktivacijo, če sploh kaj...

Za mano je moje prvo samostojno "fotbranje". Izbrala sem si Osnovno vegetarijansko kuharijo, ker so me zanimale neke stvari o pripravi stročnic in semenk. Šla sem skozi celoten proces, vendar ni nekih realnih rezultatov. Vsaj takih ne, da bi bila z njimi zadovoljna. Zdi se mi, da sem si zapomnila še manj, kot pri klasičnem linearnem branju in "spomnila" sem se stvari, ki jih v knjigi ni. Ne vem kaj točno se dogaja. Ali ni to način zame? Ali delam kaj narobe? Naj grem kar s tokom? Nimam pojma...

Odkod blokada? Me res ovira to, da ne verjamem, da je to sploh mogoče oz. da sem sama sposobna tega? Je stvar v tem, da leposlovnih knjig(ki jih sicer največ berem in z največjim užitkom) nikoli ne bom brala na tak način(ker ne želim) in imam zaradi tega odpor?

Trenutno sem v fazi, ko bi najraje poslala vse skupaj nekam, izkoristila money-back-guarantee(Talulah, če ne bi blo tega, sploh ne bi šla "v akcijo"Wink in se vpisala na tečaj hitrega branja ...ampak ne, igrala se bom do konca...pa če bo ta bridek ali ne...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:59 komentarjev (3) ogledov: 21




nedelja, 07. oktober 2007

Fotobranje št.1 aka Uvod v fotobranje



Ali se vam ob besedi fotobranje pojavi nad glavo isti vprašajček, kot se je meni, še nekaj dni nazaj? Nič zato. Gremo od začetka...

Pred dnevi mi je sošolka posredovala mail, da prireja Matej Sedmak(aka Pishajker in nesojeni novi predsenik) tečaj fotobranja. Ker me je hitro branje zanimalo že nekaj časa in si želim brati hitreje in učinkoviteje, me je zadeva takoj pritegnila. V grobem gre za tehniko branja, ki je popolnoma drugačna od branja, ki smo se ga učili v šoli(tudi od hitrega branja) in obljublja(več o tem kako : photoreading in fotobranje.si ) "branje" s hitrostjo 25.000 besed na minuto oz. prebiranje 200 strani zajetne bukve v pičlih 7 minutah. Bolj preklajeni fotobralci pa naj bi brali tudi knjige v jezikih, ki jih sicer ne govorijo oz. če so knjige obrnjene narobe ali če jih berejo od zadaj naprej. Fascinantno ne? Ampak ali je mogoče?

Danes sem se vrnila iz prvega seminarja fotobranja in ker je o tem zelo malo informacij s strani tistih, ki se fotobranja učijo(oz. so se ga učili) in ker je to precej drag špas(240 EUR me je zadeva udarila po žepu), sem se odločila, da tukaj zapišem svojo odisejado in morda celo komu s tem koristim. Seminar je potekal v Hotelu Mons in sicer od 9h zjutraj in do 21h zvečer. Baje smo izvedeli vse, kar moramo o fotobranju vedeti. Ampak ali to pomeni, da po 12 urah teorije in prakse fotobranja dejansko fotoberem? Niti približno!

V seminarju je Matej Sedmak na sicer zelo simpatičen in dinamičen(a mestoma na preveč ameriško-motivacijski način) predstavil tehniko, ki smo jo nato tudi sami preizkusili. Uspehi baje še pridejo, ker danes je še precej zmede in še več skepse. Pri fotobranju namreč gre za to, da se na branje najprej pripraviš, nato "preskeniraš" gradivo in na koncu potegneš neke zaključke s pomočjo aktivacije, ki pa lahko traja. Predpostavka je, da se informacije, ki jih absorbiraš skenirajo v nezavedno in nato si jih sposoben priklicati kadar in v koliki meri jih pač potrebuješ. Tako teorija. Kako pa praksa?

Zadeva vsekakor zna koristiti in ima nekatere odlične principe(miselni vzorci, osredotočanje na bistvo, iskanje namena), ampak o kakem totalnem navdušenju še ne morem poročati. Verjetno se mora vsa grmada informacij, pod katero sem danes prav klavrno podlegla, lepo "usesti" in šele jutri bom začela slediti toku na pravi način. Trenutno niham med tem, da zadeva zagotovo deluje in da zadeva ne deluje oz. ne deluje v taki meri, kot sem pričakovala...sicer je komaj prvi dan in jaz sem si zaobljubila, da se bom igrala do konca. Konec je naslednjo nedeljo na 2. delu seminarja, vmes pa me čaka 7 dni in prav toliko pre(foto)branih knjig.

Ali mi bo uspelo? Ali mi bo ta izkušnja res spremenila življenje? Ali bom kdaj fotobralka in bom v 7 minutah uspela "požreti" bukve z nekaj 100 stranmi? Ali fotobranje sploh deluje...

Vse to in še več...v naslednji epizodi Hrabrega Miška(aka radovedne mene)...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:35 komentarjev (1) ogledov: 40




sreda, 03. oktober 2007

Ljubljančani so kurbe



"Kolegica!", je rekel danes profesor angleščine(ki je obenem poliglot, esperantist in od vraga ded, z vsemi žavbami namazan, še posebno za svojih cca. 70 let in je letos prvič moj predavatelj) :"S kot pa ste vi?" in nato je ugibal... Uganil je v tretjem poskusu, čeprav sem do takrat povedala morda en stavek v angleščini in enega v slovenščini. Baje, da je ugotovil po mojem dialektu(ki sploh ni tako izrazit), nato pa je dodal:"po predavanju se oglasite pri meni v kabinetu. Nekaj bi vam svetoval".

ŠIT!!! Prvi dan, prvo letošnjo uro na faksu in že moram ostat "po pouku". Po glavi mi rojijo vsi možni razlogi zakaj bi morala iti k njemu pa ni nobenega logičnega. Hec je v tem, da sem v celi uri spregovorila samo dva stavka, bila sem tiho, pridna študentka, celo žvečilnega nisem imela in nisem vsakih 5 min posvečala pozornosti mobitelu, kot počnem ponavadi, ko je na faksu dolgčas. Kaj za vraga?!?

Po uri in pol angleščine, s pridihom španščine, ščepcem francoščine, kančkom portugalščine, nianso ruščine in za vzorec nemščine, ki jo profesor baje bolj slabo obvlada(kar sploh ni res, saj sem že povedala, da je poliglot), sem menila, da je stari vse skupaj pozabil in sem jo hotela na hitro ucvreti novim zmagam naproti. Takoj, ko sem hotela odnesti pete, se je zaslišalo:"Kolegica, vi pa kar k meni, da se pomeniva"...in vse kar mi je preostalo je to, da globoko zajamem sapo in požrem slino.

Kabnet. Pospravljen. Prazen. Velika omara, posuta z razglednicami iz vsega sveta...trenutek resnice...in je začel svoj monolog: " Ne mi zameriti tega, kar vam bom zdaj rekel. To sem povedal že mnogim študentom. Veste, vidim, da ste zelo inteligentni. Imate potencial, ampak...vaš dialekt...to pa ne bo šlo. Veste, ljubljančani so kurbe in tako ne boste nikamor prišli. Delajte na izgovorjavi, pravilni slovenščini. Poslušajte radio, glejte televizijo, no raje radio, televizija tudi ni več to, kar je bila. In učite se. Vadite. Ampak ne doma, ker vas bodo imeli za fino, vadite na fakulteti. Boste videli, če boste govorili pravilno slovensko, boste daleč prišli, kolegica. Daleč! Ampak ne kot Štajerka, ker so ljubljančani kurbe."

Po še nekaj stavkih sem iz njegovega kabineta odšla še z večjim vprašajčkom nad glavo, kot sem vanj vstopila...

PS.: Ljubljančani, ki jih poznam so namreč vse prej, kot kurbe in tudi vsi Štajerci, Korošci, Gorenjci, Prekmurci in kaR nas še je "neljubljančanov" so uspeli, če so bili res sposobni...sicer pa kdo pravi, da je cilj slehernega Ljubljana? Kolega profesor, jaz ciljam na Harvard in tam me nihče ne bo vprašal alI sem iz Maribora ali iz "kurbinske" Ljubljane...ajme ljudi...in pol se majo eni za intelektualce...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:21 komentarjev (14) ogledov: 29




ponedeljek, 10. september 2007

Moška presenečenja



Trenutno služim ljubi kruhek(ki ga bo sicer bore malo) oz. opravljam obvezno študijsko prakso v pretežno moškem kolektivu. Žensk je le za vzorec v finančnem oddelku(kako tipično), kjer se največ zadržujem. Tukaj sem že 4. leto zapored, zato sem navajena vseh prednosti in slabosti pripadnosti manjšinskemu spolu na delovnem mestu in tudi letos se vse odvija po ustaljenem redu.

Začelo se je s tem, da sem na sestanek(z izključno moško udeležbo) prinesla kave in eden izmed pametnjakovičev je želel še mleko, za katerega ni važno:"al je iz leve al z desne.". Verjetno ne potrebujete nazornega grafičnega prikaza kateri del telesa je imel v mislih. Stopnjevalo se je s tem, da me vsak dan na vhodu pričaka skupinica mlajših monterjev, ki jih čez dan ni na sedežu podjetja. Tam postopajo, dokler ne stopim skozi vrata, najpogumnejši me celo kaj pobarajo, tisti malo manj pa samo hihitaje opazujejo. Vratar pravi, da jim polepšam dan. Če bi bila 90-60-90 Pamela Anderson wannabe v bikinkah in visokih petah, bi vse skupaj razumela, tako pa zadeva zame ostaja popoln misterij. Vrhunec vsega pa je eden izmed mlajših zaposlenih, ki vedno dela pri odprtih vratih pisarne. Vse skupaj ne bi bilo nič kaj nenavadno, če tajnica ne bi omenila, da tak režim velja samo, ko po podjetju tekajo praktikantke, ostali del leta pa je njegova pisarna bolj zabarikadirana od bivšega Hitlerjevega bunkerja. Na srečo še nihče ni prestopil meje dobrega okusa ali nadlegovanja, zato vse skupaj jemljem z veliko mero humorja in pripisujem moški nagajivosti. Pač je hudič, če imaš dve glavi in bore malo vpliva na to katera bo prevzela nadzor v nekem kritičnem trenutku.

Danes pa sem doživela presenečenje. Gre za gospoda, ki je vodja nekega oddelka. Njegova pisarna se nahaja v drugem krilu stavbe, kamor me le redko zanese. Vseeno ga poznam in velja za markantno pojavo. Skoraj zagotovo je član stranke MDV(mali, debeli, veseli-v najbolj pozitivnem smislu), vendar je pravi moški. Zna udariti po mizi, povzdigniti glas in narediti red. Zjutraj sem mu dostavila neke papirje in takoj po vstopu v njegovo očitno prenovljeno, a po moško razmetano pisarno, ki jo deli še z enim kolegom, je nekaj pritegnilo mojo pozornost. Na velikem 19 inčnem ekranu je bilo nekaj majhnega, belega, puhastega in nadvse sladkega s smrčkom. Maltežanček je! In maltežančki so moja slabost. Preden sem se uspela ustaviti je iz mojih ust zletelo:"Joj kako lep maltežanček! Čigav pa je?". Pričakovala sem odgovor v stilu ne vem, ni to moj ekran, nimam pojma, kajti na moška ozadja in ohranjevalnike zaslona pritičejo duplerice iz Playboya, ne pa sladke, puhaste živalice. Zaslišal se je gromki: "Moj je." in nato še nekaj izkušenj iz življenja njegovega kosmatinčka.

Iz pisarne sem šla prav dobre volje in v glavi mi je odzvanjalo, da še vseeno je nekaj upanja za močnejši del planeta. Imeti sliko svojega psička, ki ni mrcina tipa buldog, za ozadje svojega "tavelikega" ekrana, je skrajno pogumno dejanje. Sploh v moškem kolektivu! Verjetno se mu sodelavci posmehujejo in dvomijo v njegovo moškost(seveda, ne v obraz, ker si česa takega ne upajo), vendar je gospod O. zame pravi moški. Ima jajca in maltežančka, ki ga brez strahu pokaže, zato svaka čast!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 10:44 komentarjev (6) ogledov: 20




petek, 03. avgust 2007

Pril je dober



Moj oče je stare šole tip. Njegov pogled na delitev dela je sila enostaven, ženske v družini so za štedilnik, likalnik, metlo, sesalec in vse, kar je še gospodinjskega. Moški pa...no, moški niso za nič kaj dosti razen za prispevanje večine k družinskem proračunu, za vožnjo na morje in še za kako malenkost.

Nimam pojma od kod mu ta filozofija, saj je v svoji mladosti moral znati opravljati prav vsa gospodinjska opravila. Z bratom sta živela z mamo samohranilko, ki je veliko delala in sta morala sama poskrbeti zase. Odkar pa je moj dragi oče z mojo mamo, ki je poosebljenje njegove teorije, je očitno vse te pridobljene gospodinjske veščine (namenoma?) "pozabil".

Zadnjič sva bila v trgovini z živili(kjer ga je sicer tudi redko videti) in kupovala sem detergent za pomivanje posode. Ko tako stojim pred ogromno polico takšnih in drugačnih plastenk z vsebino pisanih barv in vonji citrusov, zelenega jabolka, alpske svežine(kako zapakiraš alpsko svežino v flašo?!?), limonine trave(niti sanja se mi ne, kaj bi to lahko bilo, je pa očitno reklamni hit), ugotavljam, da je odločitev o tem, kar izbrati kar težka. Naenkrat moj oče seže po XXL plastenki Prila in doda:"Pril bova vzela, ker je dober." WTF?!? Moj oče, ki sem ga v svojih 24 letih videla pomivati posodo manj kot 5-krat, ve kakšen je Pril? On ve, da Pril sploh obstaja? Po mojem začudenem vprašanju, kako to ve, odločno zaključi:"Pač vem. Pril je dober." Konec debate.

In sva vzela Pril. Jaz rahlo v upanju, da to morda utegne pomeniti kako spremembo...pa je bilo upanje lažno, kajti še vedno je pomivanje posode domena izključno mene in mame. Očitno Pril še vedno ni tako zelo dober, da bi moj oče vsaj malo spremenil svojo filozofijo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:19 komentarjev (9) ogledov: 25




petek, 27. julij 2007

Someday, you're gonna want me





Someday...you're gonna want me...but when you want me...it might be a different storySmile

Tale odličen house komad od Tiga se mi je danes motal po glavi, ko je začel spraševati. Priznam, bil mi je všeč. Poudarek na BIL. Pred leti. Družila sva se in skupaj celo šla na potovanje. Od samega začetka sem vedela, da nikakor ni prava oseba zame. Vsi bi rekli, da je bil prava zguba, saj ni končal niti srednje šole, bil je oče otroka, ki ga ni priznal in ga tudi ni nikoli videl, večino časa je "bluzil", skejtal, bordal. Ampak bil je zabaven in poseben, vedno nasmejan in pozitiven. On je rojen, da uživa, kakor je dobro povzel svojo filozofijo, pa četudi gre čez trupla zaradi tega svojega svetega poslanstva.

Danes je bil neznansko smešen. Ko me je zagledal, je bilo prvo vprašanje, če sem res že napol poročena. Najbrž se je moral pozanimati kako stvari stojijo, saj ne živi več v našem kraju in se nisva videla že vsaj 3 leta. Takoj za mojim, domala pritrdilnim odgovorom, je to vprašanje ponovil še nekajkrat. In če sem še s "tistim tipom", s katerim me je enkrat videl(nimam pojma kje in kdaj je bilo to). In če sva resna. In kdaj bo poroka in otroci. Ko sem na vse odgovorila in mu dala jasno vedeti, da je v mojem srcu že dolgo prostor samo za mojega dragega M., je še povedal nekaj o tem kako živi on, da je pri svojih 28 z žensko, ki ima 21-letnega otroka(pri tem je poudaril, da otrok ni njegov-no shit, SherlockSmile in da ni resen z njo. Ona sicer hoče, da bi se preselil k njej ampak...kot bi hotel reči, da še imam šanse. Morala sem se pošteno nasmejati. Niti malo se ni spremenil. V vseh teh letih, kar se nisva videla, je ostal popolnoma na isti točki. Skoraj žalostno.

Nekaj časa sva še klepetala in je povedal, da bi rad šel v tujino, ampak brez njegove ženske in da se vsi nekaj dela(m)jo resne, on pa še ni za to. In za konec je še enkrat vprašal, če sva s fantom srečna. Ja T., srečna sva in pred tabo ne stoji več zmedena najstnica, ampak "zresnjena" (skoraj?) ženska, ki si s tabo nažalost nima kaj pomagati...me je pa pošteno nasmejal in komaj čakam, da pride spet, ker me zanima, če bo ponovil tisto poglavitno, stokrat ponovljeno vprašanjeSmile

T., saj sem ti že takrat rekla...Someday, you're gonna want me, but when you want me it might be a different story Smile

PS.: Šele zdaj sem pogruntala, da je DJ Tiga to, čemur na Divi(po novem) pravimo Lepi moški, check him out. Uporaba slinčka med ogledom obvezna Wink

http://www.futurestyle.org/archives/t/tiga.htm

punio.blogspot.com/2007/03/mp3-tiga-sexor.html





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:29 komentarjev (7) ogledov: 21




sreda, 04. julij 2007

Fotograf na pogrebu?!?





Včeraj je bil pogreb. Obred je bil na srečo kratek in v družinskem krogu. Bilo je veliko solza in emocij. Ni ga več. Zdaj je dokončno.

Nikakor pa ne morem razumeti kateri idiot se je spomnil, da na pogrebih potrebuješ fotografa?!? Fotografije so zato, da te spominjajo na lepe stvari, ne pa da odpirajo rane, ki so sicer že zaceljene, a bodo vedno bolele! Ne vem kateri bedak bi s želel gledati objokane obraze, mračno črnino in vse kar spada zraven h pogrebu?!? Zakaj bi se kdo želel tega spominjati? Za spomin so slike ljubljene osebe, na katerih je srečna, s širokim nasmehom in sijočimi očmi, ne pa tole!

Včeraj bi vsiljivemu debilu za objektivom skoraj razbila gobec, ko je tiščal lečo v teto, ki je sredi maše omedlela...nekaterih stvari res ne bom nikoli razumela...in naj si na moj pogreb nihče ne drzne vlačiti fotografa!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:29 komentarjev (22) ogledov: 22




petek, 29. junij 2007

Davorju v spomin



Ime mu je Davorin in pred dvema dnevoma je bil star 32 let. Bil je moj bratranec. Groza me je, ker moram o njem pisati v pretekliku. Še vedno je moj bratanec, le da se nikoli več ne bom z njim smejala, pogovarjala ali ga objela. Danes je umrl. To je pravzaprav čudno. Danes je umrl fizično, psihično mrtev je bil zadnjih 9 let.

Ko mi je mami povedala kako in kaj, niti nisem bila presenečena. V zadnjem letu je že trikrat ušel smrti. Vsakič, ko so ga na intenzivni negi obudili od mrtvih je bila prva stvar, ki jo je izrekel:"Pi*ko materino!". In popolnoma ga razumem. Zadnjih 9 let pač sploh ni živel in še telesna eksistenca je postala enostavno pretežka za njegovo tenkočutno in občutljivo dušo. Nosil je hudo breme, breme krivde, s kateim je težko iti z dneva v dan. Vse pa se je začelo in končalo z Mašo.

Maša je bila njegova največja ljubezen. Bila je leto dni starejša od njega. Skupaj sta bila 5let, oboževala sta se, ko ji starši niso dovolili prespati pri njem, je jokal in moja teta je morala klicati njene starše, da so ji pustili. Vedno je želel biti z njo in povsod sta hodila skupaj. Bila sta popoln par, večkrat na teden sta bila ob večerih pri nas, skupaj smo igrali kake igre, se pogovarjali in načrtovala sta zelo svetlo prihodnost. Bila je čudovito dekle. Lepa, preprosta, inteligentna, prijazna, zelo je imela rada otroke in ničkolikokrat je previjala mojega mlajšega bratca. Nihče ni dvomil v to, da jima bo postlano z rožicami. Saj veste, prava ljubezen premaga vse!

Bil je Mašin rojstni dan in prijatelji so bratranca komaj prepričali, da jih je peljal v sosednji kraj v diskoteko. Edini je imel izpit in dostop do avta. Seveda so prosavili z alkoholom. Preveč alkohola. Na poti nazaj je veliko prehitro zapeljal v oster ovinek, alkoholno omamljeni možgani so izgubili nadzor nad situacijo in vozilo s štirimi mladostniki je odneslo s ceste. Njegov najboljši prijatelj je bil v hipu mrtev. Bratranca je večkrat preganjal pogled na prijateljevo glavo, ki ni več imela obraza. Maša je bila poškodovana, vendar pri zavesti in živa, celo pot do bolnišnice sta se v reševalnem vozilu celo pogovarjala. Rekla mu je, da jo je strah. Držal jo je za roko in umrla mu je v naročju. V tistem trenutku je umrla tudi njegova duša, čeprav ni bil fizčno popolnoma nič poškodovan, prav tako nepoškodovana je bila Mašina najboljša prijateljica. Tukaj se je njegov pekel začel.

Maša je bila edinka, njeni starši so vso krivdo, jezo in žalost zvalili nanj. Spomnim se, da je teden dni po nesreči živel pri nas. Pravzaprav je bil pri nas kot v zaporu, saj so ga neprestano nadzorovali, da ne bi šel po Mašini poti, kot je obljubil, da bo. Ko danes gledam nazaj, bi bilo morda bolje, da bi to tudi storil, kajti od njene smrti dalje ni bil več on. Postal je poosebljenje trpljenja in ujetnik svojega bremena krivde. Ni mogel prenesti te bolečine, ni razumel zakaj je on ostal in ona umrla, trpljenje je bilo preveliko, zato se je po nesreči zatekel v drogo. Postal je narkoman in kmalu je od njega roke dvignila tudi družba. Prestal je kazen v zaporu, se trudil postaviti na lastne noge. Pa ni šlo. Vsako noč so ga tlačile more. Vsako noč je podoživel nesrečo. Vsako noč ga je žgal in ubijal občutek krivde za smrt ljubezni svojega življenja in edine hčerke svojih staršev ter svojega najboljšega prijatelja. Pekel je nosil s seboj, zato ni imel kam zbežati. Dvakrat je bil v komuni, prišel nazaj poln upanja, a družba mu je neprestano metala polena pod noge. Imel je pečat. Pečat narkomana in morilca. Najhujše je, da se je s tem pečatom zapečatil tudi sam. Mama in sestra sta se trudili po svojih močeh, da bi nekako prebrodil vse skupaj. Ni šlo. Vpletlo se je tudi ostalo sorodstvo, toda on je bil že mrtev. Mrtev od nesreče dalje. Tolikokrat je poskusil vstati, vendar ga je vrtinec bolečine vedno odnesel na dno. Ni šlo. Breme je bilo pretežko.

Ubiti se je poskusil vsaj štirikrat. Vsakič je čudežno preživel, zdravniki niso imeli razlage kako je mogoče, da je minimalno poškodovan preživel trčenje s tovornjakom pri polni hitrosti, in tri take zlate šuse, ki bi ubili konja. Očitno je imel nekdo tam zgoraj z njim druge načrte. Izgledalo je, kot da mora še malo trpeti. Pred približno pol leta je prišel iz komune v Španiji, bil je čist, zelo optimističen. Želel si je najti delo, nekaj ustvariti iz sebe, vendar je bilo to v našem okolju nemogoče, saj je bil narkoman. Ponudili so mu metadonsko zdravljenje, ki ga je zavrnil, saj se je droge očistil in ga ni potreboval. Z odklonitvijo nepotrebnega zdravljena je izgubil tudi pravico do psihiatra, ki je bil po njegovem edino, kar je še potreboval. Želel je iti samoplačniško, vendar so vsi poznali njegovo zgodbo in ga zato nihče ni želel vzeti. Brezupen primer pač. To ga je zelo bolelo. Rekel je, da ko je končno želel stopiti na svoje noge, so ga zečeli po glavi tepsti vsi okoli. Pa se vseeno še ni vdal in se je trudil, čeprav je bil na renutke kot duh. Kot živ mrlič. V očeh je vedno lebdela senca žalosti, obupa in praznine. Včasih je bil kot lupina in njegova sestra je večkrat rekla, da je že dolgo v resnici mrtev.

Dan pred smrtjo je bil še čisto ok, s sestro sta se veliko pogovarjala o prihodnosti in rekel je, da želi pred smrtjo še nekaj narediti. Ni povedal kaj. Naslednji dan ga je sestra našla napol mrtvega. Oživljali so ga, vsi so verjeli, da jim bo spet uspelo, kakor že tolikokrat prej. Toda tokrat se za smrt ni odločil sam, odpovedalo je srce. Tudi najbolj občutljiva duša in telo potrebuje nekaj časa, da se popolnoma zlomi. Njegovo telo je potrebovalo 9 let. Mislim, da je v teh 9 letih odslužil kazen, ki ga je doletela zato, ker je vozil pijan in ubil svojo punco in najboljšega prijatelja. Najbolj kruta je bila kazen zaradi krivde, ki si jo je zadal sam.

Davorin, vedno boš z nami. Nikoli ne bomo pozabili kaj vse si moral prestati v življenju. Tukaj pred tabo in pred tistim zgoraj obljubljam, da NIKOLI ne sedem za volan pod vplivom alkohola, ne samo zaradi sebe in drugih, ampak predvsem zato, da boš vedel, da tvoje in Mašino trpljenje ni bilo zaman. Rada te imam in vem, da bosta tam zgoraj srečna. Skupaj.

Tvoja sestrična Barbara





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 19:16 komentarjev (32) ogledov: 30




nedelja, 24. junij 2007

Najtežji poklic na svetu...maneken/ka?!?



Zadnje čase nas bombardirajo z oddajami o manekenskem poklicu, o življenjih modelov ipd. Tyra Banks in Heidi Klum sta iskali naslednji top model, na MTV-ju vrtijo resničnostni šov o življenju manekenk in manekenov, razni SternTV ipd. pa snemajo reporteže. Vse lepo in prav. Lepota je pač nekaj, kar ljudi zanima in se bo vedno prodajalo. Poleg raznih lepotnih tem v vseh teh šovih neprestano poslušamo še nekaj. To, kako težak je posel manekenke in fotmodela. Neprestano nas fopajo s tem koliko zahteva odrekanja, kako težki in dolgi so njihovi delovni dnevi, kaj vse morajo prestati na snemanjih(npr. visenje iz vrvi, snemanja pod vodo ipd.) ter kako zelo fleksiblini morajo biti. Kandidatke pri Tyri in Heidi točijo solze, po dolge tedne prebolevajo bolečine striženja na kratko in jedikujejo nad vstajanjem ob prvi zori. Ja, težka je ta manekenska. Resnično težka.

Poklic manekenke in/ali fotomodela so povzdignili najmanj na raven poklica možganskega kirurga! Zanimivo je, da sem o možganskih kirurgih gledala že veliko oddaj in nihče ni jamral tako zelo, kot jamrajo te razne lepotičke in lepotci. Pa imajo razni zdravniki in drugi strokovnjaki za sabo nekaj let napornega študija, specializacije, dela s človeškimi izločki, odločitev, ki jih je treba sprejeti v sekundi in imajo nepopravljive posledice... To je moja definicija težkega poklica! Ne pa to, da te odkrije neki talent scout in se nato celo življenje izmenjaje sprehajaš v novih cunjah(ali brez njih) po pisti in pred fotoaparati ter kamerami, za velike vsote seveda! Ljudje, dajte no! Vse, kar morajo narediti manekeni/ke je to, da vzravnano prehodijo pisto(res da v visokih petah, pa vendar), delajo cel spekter grimas in ob tem poskušajo ne pasti. Vzdrževanje določenega BMI je zaželjeno, ampak ob koncu kariere tudi to ne igra več vloge. Takrat pa je bančni račun že tako lepo rejen, da nikogar več nič ne briga.

Kako težek je potem sploh ta poklic? In kakšno odgovornost nosi njihovo početje? Nobene! Če zaj*** manekenka, ne bo nikogar nič manj, nihče ne bo umrl ali imel trajnih posledic, morda se bo kaka cunja prodala malce slabše, kot bi se sicer oz. bo nekaj ameriških zelencev manj na njenem računu, to pa je tudi vse. Če zaj*** možganski kirurg, tisti, ki odstranjuje mine, gasilec, jedrski znanstvenik v jedrski elektrarni ipd. so posledice lahko katastrofalne! Ampak najtežji poklic na svetu je manekenski. V to nas vsaj poskušajo prepričati. Ne razumite me narobe, nič nimam proti manekenkam. So prav prijetna popestritev, ampak to, da jim družba pripisuje skoraj mučeniške lastnosti in da njihov poklic predstavlja kot težek, tega pa ne morem sprejeti. Mislim, da je na tem planetu najmanj milijon bolj pomembnih in po vseh kriterijih težjih poklicev...ampak o njih se resničnostni šovi pač ne snemajo, ne služijo milijonov, zanje največkrat sploh ne vemo...in sodeč po sporočilih medijev, bodo manekenke tiste, ki bodo odrešile svet in odigrale vlogo naslednjega mesije...ker imajo pač tako težek poklic.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:17 komentarjev (24) ogledov: 16




sobota, 16. junij 2007

Frizerofobija!!!



Obstaja zelo enostavna razlaga za to, da imam dolge lase in odkar pomnim skoraj enako frizuro. Imenuje se frizerofobija.

Bilo mi je 6 let, zelo natančno se spomnim tistega obiska pri frizerju. Ponavadi me je strigla teta, ki je frizerka in bila je krasna. Vedno je naredila točno tako, kot sem rekla, friziranje nikoli ni dolgo trajalo in bila sem doma. Potem pa nekega dne teta ni imela časa in so me peljali v salon. Natančneje, oče me je peljal v salon(ne vem kaj za vraga je bilo mami, da me je k frizerju poslala z očetom?!?). Najprej sem bila navdušena, čeprav je bilo vse čisto drugače kot "procedura" pri teti. Tam so mi oprali lase, doma je to naredila mami, potem sem sedla na stol in morala sem biti pri miru in tiho. Teta tega nikoli ni zahtevala, vedno sem lahko kaj počela ali vsaj govorila(veliko, kot ponavadi). Tukaj pa je bilo ozračje čisto drugačno. Ni mi ustrezalo, a sem verjela v najboljši možni razplet. Frizerka je pogledala očeta in vprašala:"Kako pa želite", že to, da je vprašala njega, se mi je zdelo nezaslišano. Najraje bi ji zabrusila, da bom njeno stvaritev morala po vrtcu prenašati jaz in ne moj oče, zato bom odločila sama. Pri teti je bilo tako, vedno sem bila jaz glavna. A ker sem bila precej vzgojen otrok sem bila tiho. Oče, ki seveda ni imel pojma je rekel, da mu je vseeno. "Bom pa na levjo grivo" in s tem sem "zbolela" za frizerofobijo.

Levja griva, bundesliga, fukohila(forne kurtz, hinten lang) in ne vem koliko nazivov še ima ta žalost od frizure. Baje, da je bila v 80. in, vendar sama se spomnim samo neznanske groze, ko so moje uboge šestletne uči uzrle odsev v ogledalu. Začela sem tuliti, prav nevzgojeno sem brcala, kričala, solze so tekle v potokih. Naenkrat je cel salon pomirjujoče razlagal, da sem lepa, da mi frizura paše in da je tako zdaj modreno, moj oče pa je ves rdeč od sramu iskal čimhitrejšo pot do izhoda. Še vedno tulečo me je odnesel v avto in do doma sem še vedno tulila. Mislim, da je takrat šel prvič in zadnjič z mano k frizerju. Sama sebi sem se zdela, grozna, ogabna, odurna s tisto prekleto levjo grivo! Če bi moje šestletno telo zbralo toliko moči, bi se prekleti kozi od frizerke zagotovo maščevala in jo "polepšala" s prav tako bundesligo, kot jo je ona naredila meni. Pa naj ona hodi taka okoli, če lahko! Doma se je zbralo širše sorodstvo, da bi me prepičalo v nasprotno. Ni jim uspelo...in ta agonija je trajala dokler mi niso zrasli lasje. Ker sem že takrat bila precej občutljivo bitje, so se domači že navadili, da so mi vsak dan vsaj 10krat povedali, da je nova frizura super. Seveda to ni spremenilo mojega mnenja in spraviti me k frizerju je postal večji podvig kot karkoli. Še k zobozdravniku sem šla z večjim veseljem. In tako je še danes. Zaradi levje grive!

Od takrat dalje grem k frizerju 2x na leto, ko so konice res absolutno zacepljene in se ne morem več prečesati skozi zavozlanost svojih dolgih las. Nikoli se ne barvam, nimam posebnih frizur in ne uporabljam na tisoče preparatov. Skrbim, da so lasje urejeni, sveže oprani, čimmanj uničeni, to pa je tudi se. Keep it simple. In to samo zato, da mi ni treba iti k frizerju. Tam mi je vedno neprijetno. Ne maram pranja glave, ker me živcira, vse mi predolgo traja in prisiljeni pogovori s frizerji me dolgočasijo. Vedno želim samo striženje konic in čim manj kompliciranja. Vedno gledam na uro in živčkam. Počutim se izjemno neprijetno. Kot, da ne spadam v tisti svet. Kot, da mi bodo spet naredili levjo grivo...

Pred nekaj leti pa sem vseeno zbrala pogum in se odločila za spremembo. Drastično! Eden izmed znanih mariborskih frizerjev je ravno odprl svoj salon in vsi so ga izjemno hvalili. Namensko sem varčevala denar, končno uspela dobiti termin in ko sem prestopila vrata salona, sem slavnostno naznanila, da hočem drastično spremembo. Bila sem pripravljena. Prvič, po dolgem času. Strigel me je "stilist" in postrigel mi je konice! Bila sem besna, ker ni bilo spremembe in sem si zaželela pinky konice(moje raversko obdobje). Po petih urah v salonu mi je uspel postriči konice in jih prebarvati na BORDO RDEČE ter mastno zaračunati. Popolnoma razkačena sem prišla domov in ob kavi kolegici povedala vse o polomu. Zadevo je vzela v svoje roke. V DM-u sva nabavili Gele Blanc in pinky peno, čez eno uro sem imela želeno frizuro, ki sem jo potem s ponosom nosila še precej časa. In moje sovraštvo do frizerske stroke se je s tem še okrepilo.

Zdaj me frizira kolega, ki je super. Vendar še vedno zberem pogum le dvakrat na leto in želim klasiko. O eksperimetniranju nočem niti slišati, s svojimi lasmi se mi ne da ukvarjati. Morda pa me je nemogoče spremeniti? Morda pa mi taka frizura, kot jo imam že od nekdaj, res najbolj pristoji in bom do konca življenja obsojena na "Samo konice, pa čim manj, prosim". Ker so se mi v zadnjem času prej posem ravni lasje, začeli kodrati, je končni rezultat moje frizure precej klavrn pa vendar...raje to, kot levja griva.

Zaradi svoje frizerofobije se nadvse veselim Divine preobrazbe, za katero sem bila izbrana. Upam, da bom s soočenjem s tem strahom uspela premagati odpor do frizerjev in da bom spremenjena. Ne samo na glavi temveč tudi v njej...Samo ROTIM vas, ne postriči na levjo grivo!!!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 12:14 komentarjev (17) ogledov: 27




sreda, 13. junij 2007

Dragi, počohala sem felno 2.del



Trepetala sem. Priznam. Recimo, da sem se na vse
pripravila in kmalu je prišel trenutek resnice. Okoli
22:30 je njegov avto parkiral pred našo hišo. Nisem se
mogla odločiti ali naj napadem takoj ali pa počakam.
Bil je zelo dobre volje. Rekel je, da me je resnično
pogrešal, saj sva bila nazadnje skupaj med vikendom.
Izžareval je zaljubljenost, nežnost, prijaznost.
Čutila sem, da me ljubi. Ali sem bila pripravljena na
to, da vse pokvarim?

Legla sva v posteljo in se pogovarjala o vsem mogočem.
Atmosfera bi se dalo najboljše opisati z naslovom
komada-Love is in the air...obenem pa sem vedela, da
bo treba nekaj storiti, kakor pravi naslov komada
"It's now or never".

Jaz:"Nekaj ti moram povedati."
On:"Kaj pa?"
Jaz:"Ubil me boš"
On:"Ne bom. Kaj je? Je kaj z avtom" kako hudiča takoj
ve?!?
Jaz:"Počohala sem felno", zatisnem oči in čakam, da se
name usuje plaz, da se zgodi katastrofa, vesoljni
potop ali karkoli podobnih razsežnosti.
On(hladen kot špricer):"Kaj pa je blo?", vse povem,
začinim z veliko mero obžalovanja(iskrenega!),
zaskrbljenosti in občutka krivde. Če bi se dalo
preveriti moje kesanje s pojočo travico, bi travica v
tistem trenutku najbrž igrala simfonijo v c-molu enega
izmed priznanih skladateljev. Resnično mi je bilo žal.
On:"Pa si ziher, da si jo ti?". Kaj?!? Ali sem prav
slišala? Na to pa nisem bila pripravljena. Prekleto
ziher sem, saj so vidne praske in slišala sem tisti
izdajalski hrrrrrrrrrrrrrrrsk.
Jaz:"Aha.Zakaj vprašaš?"
On:"Zato, ker je bila že malo počohana in sploh ni
panike, ker popravilo vseh štirih stane 100 EUR"
EUREKA!!! Rešena sem! Ne bo pridig, sodnega dne,
vesoljnega potopa in vsega ostalega...
On:"Ampak, če bi pa mojo, bi te pa res ubil". OK,
razumem, njegovo eno platišče stane toliko kot moja
vsa štiri in verjetnost, da bom od zdaj naprej vozila
njegov avto je v tej situaciji manjša od verjetnosti
snežnega viharja sredi Sahare, zato se nekako ne
sekiram.
Jaz:"A hočeš it pogledat?"
On:"Ne, bova kasneje".

In sva šla. In ugotovila, da praska za katero sem
mislila, da je moje delo, obstaja že od bogvekdaj in
da je škoda, nastala po moji zaslugi, veliko
manjša(olajšanje!!!). Seveda je modro dodal, da to ne
pomeni, da moje krivde ni in da zdaj lahko po
alpinistično lazim na vse robnike. Ni problema.
Robnikov se izogibam na 100m. In obožujem mojega
moškega. Ker me po nekaj letih še vedno preseneča, ker
kljub počohani felni ni znorel,ker me je raje objel,
poljubil in reagiral veliko boljše, kot bi si sploh
upala želeti.

Sledila je čudovita noč, še lepše jutro...in živela sta
srečno do konca svojih dni...oz. do naslednje večje
poškodbe na premikajočem se kosu pleha.




objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:34 komentarjev (16) ogledov: 21




torek, 12. junij 2007

Dragi, počohala sem felno*





Zgodilo se je včeraj. Pred babičinim blokom. Peljala sem preblizu robnika. Najmanj tisočkrat mi je rekel:"Pazi na robnike! Ne vozi preblizu!" in v tistem trenutku mi je vse to tisočkrat odzvenelo v glavi. Skupaj s udarnim in glasnim zvokom trenja med robnikom in mojim platiščem, vrednim nekaj 100 EUR. Za trenutek me je obšla blaga slabost.

Seveda nisem zbrala poguma, da bi šla na licu mesta ocenit nastalo škodo. Morda pa ni nič, sem si rekla in po nojevsko zarinila glavo v pesek. Ko sem prišla domov, je nastopil čas resnice. Nič je pravzaprav skoraj 10cm(kar je lahko tudi 5 ali 15 glede na to, da moj "augenmas" preverjeno šepa) dolga praska po platišču in gumi. Hm. Kaj pa zdaj?

Dragemu bo seveda potrebno posredovati to vest, saj bo sam zagotovo opazil, ko se bo naslednjič smukal okoli mojega prevoznega sredstva. Moj dragi obožuje avtomobile. Posebno znamko, ki ji pripada moj jekleni konjiček. Z velikim užitkom kupuje novo opremo, ga nadgrajuje, skrbi, da je čist in lep...jaz pa...no, ne me razumeti narobe, seveda imam rada svoje vozilo, navsezadnje me uspešno pelje kamorkoli mi srce poželi, ampak recimo, da nisem tako čustvena do plehnatih zadev. Res je, da je moje uničenje platišča slaba stvar, ki bo v končni fazi precej stala in da bi morala biti bolj pazljiva, ampak očitno mi narava ni dala tega pretanjenega čuta za plehovje, ki ga je zaznati pri pripadnikih moškega spola. Tega ne bom nikoli razumela, saj gre očitno za eno izmed moško-ženskih razlik v odnosih. Njemu je precej vseeno za npr. oblačila, jaz pa se ne sekiram tako zelo za avtomobil. In to je jedro konflikta.

Ker mu včeraj nisem upala povedati, saj ima danes izpit, vem kaj sledi danes. Pazljivo se bom dotaknila te tematike, mu na čimbolj nežen način razložila kaj se je zgodilo in nato pokazala tistih 10cm aluminijaste nesreče. Vem, da bo jezen. Vem, da mi bo povedal 1001 pridigo o tem, kako se vozi avto, ki ima alu-felne in vem, da mi bo očital nepazljivost ter to, da ne znam ceniti stvari, ki jih imam. Ob prvi priložnosti bo svojim avtomobilsko občutljivim kolegom in verjetno mojemu očetu, potarnal, kakšna sem, potem pa bova poiskala rešitev za to nesrečno prasko. Na srečo pa vem tudi, da mi bo na koncu, po vseh pridigah, nerganju in slabi volji, vseeno izkazal ljubezen, me objel in poljubil...to pa je navsezadnje tisto, kar je najpomembnejše, mar ne?

V glavnem...držite pestiWink

*Prevod naslova tega bloga se glasi: Dragi, poškodovala sem platišče





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 14:56 komentarjev (23) ogledov: 23




ponedeljek, 11. junij 2007

Sem kul...ker nosim čelado!



Kolesarstvo obožujem. Kljub temu, da je že eno leto od moje nesreče s kolesom še vedno nimam poguma, da bi sama prevozila svojo 36km dolgo stalno turo, kljub temu pa ne morem brez nje, zato se tu in tam z avtom zapeljem po njej. To pot sem s kolesom prevozila že najmanj 1000x in vsakič sem na njej opazila veliko meni podobnih kolesarjev, vseh starosti, velikosti, obeh spolov in v vseh ozirih popolnoma različnih. Pa vendar sta bili opazno drugačni le dve skupini. Tisti s čelado in tisti brez. Seveda sem pripadala drugi! Čelada je kmečka, vroče ti je v njej, nepraktična je in itak je ne potrebujem, ker meni pa se res nič ne more zgoditi.

Zdaj, po nesreči je vse drugače. Brez čelade sploh ne grem več na kolo pa četudi za teh nekaj kilomerov, ki jih upam prevoziti sama. Dobila sem jo za rojstni dan od zelo dobre prijateljice, je prav lepo oblikovana, v njej mi ni nič vroče, ker ima super zračnike in nasploh so takoj padli trhli argumenti proti čeladi. Sicer se še nisem navadila na estetsko plat njenega nošenja, vendar vem, da sem kul, ker če se mi še kaj neljubega pripeti(kar je pri moji zlovešči nagnjenosti k nesrečam čisto možno) bo vsaj moje podstrešje bolj zavarovano. To pa je najpomembnejše! Kako bom sicer zmožna svoje umotvore deliti z vami(vsi, ki molite, da neham s tem početjem, torej nehajte moliti za kolesarsko nesrečo, ker ne bo zaleglo. Nosim namreč čelado)?

Kakšno razliko lahko naredi čelada pa bom podala v dveh zgodbah, ki sta še kako resnični...le imena so spremenjena...sama sem imela srečo, da sem ob trku avtomobila v moje kolo na tisti nesrečen dan padla na roke. Nosila sem kolesarske rokavice in sem se uspela nekako na rokah tudi obdržati, ko sem treščila po tleh. Skupilo jo je samo koleno. Če mi to ne bi uspelo, bi z glavo udarila ob robnik in danes zagotovo ne bi pisala tega bloga. Ker nisem imela čelade, kakor je nista imela Peter in Marija.

Peter: Bil je reden obiskovalec našega fitnesa, čudovit fant, poznih dvajsetih let. Vedno dobre volje, ponavadi je prihajal na fitnes trenirat z očetom, ki je bil zraven tudi, ko se je zgodilo. Pred približno dvema letoma ga je zaneslo na pesku sredi ceste. Zelo nesrečno je padel in se udaril v glavo. Ni imel večjih poškodb, imel pa je zelo močan pretres možganov, ki mu je za nekaj časa popolnoma uničil spomin, še vedno ima neznosne glavobole, zaradi katerih ima skrajšan delovni čas in občasno ima težave z govorom, večkrat  ga obide vrtoglvica, nenadna slabost z bruhanjem, ne spomni se določenih dogodkov ali ljudi in nasploh je precej drugačna oseba. Na fitnes ne more več hoditi. Če bi imel čelado, pretres ne bi bil tako hud in bi bile posledice mnogo manj dramatične. Ampak Peter je bil brez.

Marija: Peljala se je na kratko popoldansko turo. To je počela enkrat do dvakrat na mesec. Za rekreacijo in ker je zdravnik rekel, da ji bo dobro delo. Na prehodu za pešce ji je pot prekrižal avtomobil, ki ni upošteval tega, da ima ona zeleno luč. Zbil jo je. Ne močno pa vendar dovolj, da se je udarila v glavo. Udarec je bil kljub vsemu tako silovit, da je Marija danes na stopnji otroka. Uči se govoriti, jesti, hoditi. Ima težave s prepoznavanjem domačih. Zdravniki ne vedo koliko si bodo njeni možgani sploh lahko opomogli. Še vedno je v bolnišnici. Če bi imela čelado, bi bila skoraj nepoškodovana, nekaj prask morda. Ampak Marija čelade ni imela.

Seveda je takih zgodb še nešteto in upam, da jih bo vsak dan manj, saj bodo kolesarji vseh starosti, velikosti in obeh spolov spoznali, da si kul, če imaš čelado. Nismo vsemogočni, še kako smo ranljivi in zato porebujemo zaščito te vrste. Ko jo bomo imeli vsi, se nikomur več ne bo zdela smešna in neestetska, kakor se nam ne zdi, če smo soočeni z zgodbami kot sta Petrova in Marijina.

Danes sem na svoji poti videla veliko več kolesarjev s čeladami, kot kdajkoli prej, zato očitno stvari gredo v pravo smer in če bo moj bolg vzpodbudil vsaj enega brez, da bo postal z, je moj namen dosežen. Vse samo zato, da bo čim manj nesrečnih Petrov in Marij. Pa da boste kul, kot jaz, ker nosim čelado.

PS.: Kar se tiče čelad sem postala pravi terorist, če vas vidim na kolesu brez, jih boste poslušali. Ne zaradi mene, zaradi vas!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:35 komentarjev (2) ogledov: 24




četrtek, 07. junij 2007

Mateja...s soncem v srcu



"Veš, jaz boljše, plešem, kot hodim" je bil stavek, s katerim se mi je predstavila, ko sva se prvič zagledali v najmanjši (t.i. študenstki) sobici zdravilišča Zreče. Obe sva prišli tja zaradi zdravljenja, za mano sta bila že dva tedna in čakal me je še en, ki sem ga delila z njo. Bila je točno to, kar sem potrebovala. Sončni žarek, neprekosljiva energija, poosebljeni optimizem, smeh, veliko smeha. In neverjetno lepo je pela. Vedno sem jo prosila naj poje pod tušem, ker takšnega glasu nisem slišala še nikoli. Zame je popolna.

Njena trnova pot do zdravilišča se je začela nekega toplega junijskega dne pred dvema letoma, ko jo je sestrin fant končno vzel s sabo na vožnjo z motorjem. To ji je obljubljal že dve leti in bila je zelo navdušena, da je ta trenutek končno prišel. Vožnja je bila čudovita, vse dokler jima ni poti prekrižal rdeči avtomobil, ki je prehiteval. Zaneslo ju je s ceste in pri drsenju po travnatem pobočju je njena noga utrpela izjemno hude poškodbe. 7cm kosti so našli ležati na cesti. Zdravniki so jo obsodili na amputacijo, ampak ona se ni dala in našla je kirurga, ki je imel posluh za njeno voljo do življenja in borbenost. Sledilo je ogromno operacij, fizioterapije, rehabilitacij, neprespanih noči, bolečine, dokler ni zapustila bolnišnice in začela živeti ter početi vseh milijon stvari, ki jih še vedno počne. Njena noga je še vedno malce krajša in izmaličena, ampak ima pa jo še vedno. In lahko hodi. Kaj hodi, tudi pleše lahko! V Zrečah sva delili čudovit teden in spoznala sem nekoga, ki je življenje zajemal z veliko žlico in se veselil vsakega dne. Kljub berglam, ki jih je potrebovala pri hoji, je igrala v gledališču, pela v zboru, uspešno opravljala vse obveznosti na fakulteti, učila podmladek gasilskega društva, izdelovala prelep nakit iz fimo mase in celo kandidirala na lokalnih volitvah. Pravzaprav e počela še najmanj 1000 stvari za katere niti ne vem. 100% energija. Nič je ni moglo ustaviti. Zadnji dan v zdravilišču se je naš "kripl team" odpravil ven, skupaj z nami je plesala do 4h zjutraj, dokler nas ni čistilka pometla iz lokala...in res je boljše plesala, kot hodila.

Danes sem izvedela, da je spet v bolnišnici. Že tretjič, odkar smo prišli iz Zreč, se je je zlomila ploščica,ki služi kot opora kosti v nogi. Če bi videli to skoraj 1 cm debelo zadevo iz najboljšega kirurškega jekla, bi podvomili, da je sploh možno, da se prelomi. Pa se je. In to trikrat. Kar pomeni tri dodatne operacije in kakšno leto okrevanja več. Da o tem, koliko operacij jo še čaka, sploh ne izgubljam besed. Žalostna sem, čeprav vem, da je močna in da bo ostala taka kot je. Vseeno vem, da jo je tudi strah. Skrbi, želje, trpljenje in vse bolečine lahko prenašaš nekaj časa, potem pa te vsake toliko dotolče. Vem kakšne cilje ima in samo te preklete lomljive ploščice jo ločijo do sreče, ki si jo zasluži. Danes grem na obisk. Ne vem kako ji bom povedala vse, kar čutim. Ne vem kako ji naj pomagam, razen tega, da sem ob njej in da ji povrnem to, kar je ona ves čas dajala meni-optimizem, voljo do življenja in energijo. Ob njeni življenjski situaciji se zdi vse, kar tare mene, tako majhno in nepomembno. Vem, da se mi ne sme smiliti in se mi tudi ne, sem pa pošteno jezna na tistega, ki vleče niti na tem planetu, pa naj bo to Bog ali kdorkoli že.

Mateje še ne poznam dolgo pa vendar vidim v njeno čudovito dušo in jo imam neskončno rada, zato si želim, da bi kmalu veliko boljše hodila, kot pleše in da sonce v njej nikoli ne bi nehalo sijati.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:17 komentarjev (5) ogledov: 16




torek, 22. maj 2007

Eno leto od...



Včeraj je minilo točno eno leto od moje nesreče. 365 dni, 8760 ur, 525600 minut...kaj je to proti večnosti? 21. maja 2006 se mi je sesul svet. V trenutku, ko sem začutila močan sunek v kolo, ko sem padla po tleh in nemočno gledala za metalno zelenim avtomobilom, ki je odhitel, da bi ubežal odgovornosti. Brat je videl nesrečo, zato je bil s starši takoj pri meni. Nato se je vse odvijalo blazno hitro.

Trije neskočno prijazni tuji delavci, ki so mi takoj priskočili na pomoč, čeprav niso znali besede mojega ali kateregakoli tujega jezika. Gospa, ki je natančno vedela kaj mora narediti v primeru nesreče in me je spraševala sama prava vprašanja. Kolone vozil, ki so stale zaradi mojega razbolelega telesa na razbeljenem asfaltu. Rešilec. Bolnišnica. Policist. Zaskrbljene fantove oči. Slikanje. Nič. Spet slikanje. Nič. In spet. In spet...dokler se niso videli okruški v kolenu in so me prijazni, vztrajni mladi zdravniki z objemom tolažili ob novici, da moram ostati v bolnišnici. Bolnišnice poznam. Zato sem vedela kaj me čaka. Pa sem res?

Ena najtežjih noči v mojem življenju. Solze. Veliko solz. Nemoč. Bolečine. Strah. Nemoč. Operacija ob 9h. Osma po vrsti v mojem življenju. Človek se na to nikoli ne navadi. Nikoli ne neha šteti. Četudi je osma, je prekleto težko. Grozne ure po narkozi. Smeh s sotrpinko v bolniški sobi. Bolečine. Veliko neznosnih bolečin. Odhod domov. Šest tednov mirovanja in neverjetna požrtvovalnost, razumevanje, prijaznost in ustrežlivost fanta in njegovih staršev medtem, ko sem okrevala pri njih doma. Občutek, da si izgubil sebe, ker ne moreš več živeti svojega življenja. Ker je tvoj svet nekaj težkih korakov od postelje do kopalnice in nazaj. Terapije. Upanje. Razočaranje. Mlini slovenskega zdravstvenega sistema. Zdravilišče. Čudoviti kripl team, neverjetna fizioterapevtka Katja in navdušujoča Mateja. Okrevanje. Druga nesreča. Strah. Negotovost. Pritiski. Obup. Popoln obup...in spet terapije, sonce, uspeh. In visoke pete! Končno visoke pete!

365 dni ni veliko, pa vendar je dovolj da:

-spoznaš, kako ranljiv pravzaprav si in kako malo je vse skupaj vredno, če nisi zdrav. Klišejsko, dokler ne izkusiš na lastni koži

-ugotoviš, da te imajo nekateri ljudje veliko bolj radi, kot si misliš in da bi zate naredili marsikaj, česar ne pričakuješ...in ponižnost, ki jo čutiš ob tem

-ponovno odkriješ kdo si, kam greš in kaj v življenju hočeš

-greš skozi pekel in nazaj(celo dvakrat) in na lastni koži izkusiš koliko velja pregovor kar te ne ubije, te naredi močnejšega

-se zaveš, da je življenje res kot bonboniera in nikoli ne veš, kaj boš dobil...tako slabega, kot dobrega

-najdeš Divo in vse čudovite duše, ki jo sestavljajo in v svoje življenje vneseš novo, roza, dimenzijo

-se začneš zavedati, da prav nič na tem svetu ni nemogoče. Kjer je volja tam je pot!

...in da se vse zgodi z namenom...tudi to, da imam zdaj železnino v kolenuSmile





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:09 komentarjev (14) ogledov: 18




nedelja, 06. maj 2007

Oropana otroštva



 

Pri 12 letih sem imela hujšo nesrečo. Mestno dete je šlo pri sosedih prvič v življenju na traktor, kar je imelo katastrofalne posledice in zaradi te nesreče sem preživela 3 mesece v bolnišnici. Huda poškodba palca na desni nogi me je prikovala na posteljo, bergle sem smela uporabljati samo zadnje tri tedne v bolnišnici. Bila sem popolnoma odvisna od pomoči drugih, v glavnem medicinskih sester.


Za 12-letnega otroka je to grozna izkušnja. Biti v bolnici, stran od domačih, preživeti 7 operacij, prenašati vso negotovost glede lastnega zdravstvnega stanja in predvsem biti pri miru, v postelji, popolnoma nemočen. Večina sester je bila ok, nekatere so bile čudovite, bila pa je ena, ki je bila poosebljena hudobija, ki nikoli ne bi smela delati z ljudmi, kaj šele z otroki. Vedno je kričala na nas, nas zmerjala, bog ne daj, da je bilo treba iti na WC(oz. Kahlo), ko je delala ona. Včasih sem se raje mučila in čakala, da se njena smena konča, kot pa da bi prenašala njeno godrnjanje in zmerjanje. Na srečo so veliko pomagali tudi otroci, ki so bili takrat z mano v sobi(in sem jim še danes neskončno hvaležna).


Bil pa je tudi dogodek, ki bo v meni za vedno ostal kot nekaj najtežjega v mojem otroštvu. Nekega jutra mi je ta grozna sestra delala prevez noge. Godrnjaje, nepazljivo in grobo, kot ponavadi, je opravljala svoje delo in skoraj s posmehom naenkrat izustila:"Ne vem zakaj se mučim s tem tvojim prstom, tak al tak ti ga bodo odrezali!"


Še danes se spomnim šoka, strahu, groze in vsega najhujšega, kar se zmore zgoditi v otroški duši ob čem takem. Vedela sem, da je z moijm prstom hudo, ampak do tedaj mi nihče ni niti omenil amputacije(ki se je sicer potem vseeno zgodila pa vendar), zato je bilo moje presenečenje toliko grozovitejše. Spomnim se, da sem planila v jok(kakor zdaj, ko to pišem)in v tistem je ta gnusoba od človeka, še uspela sikniti naj se neham cmeriti ter zaloputniti z vrati moje bolniške sobe.


V tistem trenutku se mi je prvič popolnoma sesul svet. Bila sem sama v bolniški sobi, zgrožena in v svoji otroški naivnosti popolnoma zlomljena. V trenutku mi je vzela otroštvo in me oropala vsega dostojanstva. Ker je to bil čas, ko še ni bilo mobilne telefonije in ker seveda nisem mogla iz postelje, da bi telefonirala domov in povedala kaj se je zgodilo. Tistih nekaj ur, ko sem čakala na obisk staršev, je bilo najdaljših v mojem takratnem kratkem življenju. Starši so našli senco svojega otroka, bila sem bleda, komaj sem jim povedala kaj se je zgodilo in spomnim se, da sem potem zelo zelo dolgo jokala v maminem naročju.


Oče je znorel. Zahteval je predstojnika oddelka in vse ostale, ki so bili odgovorni za nastalo situacijo. Stvari okoli te sestre so prišle na dan. Ne vem kako točno so se potem zadeve odvile, vem le, da je nikoli več nisem videla in ker sem bila kmalu za tem premeščena na drug oddelek(kjer je bila, kar se sester tiče, na srečo čisto druga pesem) nimam pojma ali je ta medicinska sestra uspela uničiti otroštvo še komu drugemu razen meni. Je bila pa to ena izmed bolj grenkih izkušenj, ki me je travmatizirala še nekaj časa, da sploh ne govorim o tem kakšen vpliv je imela na moje psihološko stanje in sprejemanje zdravljenja vnaprej. Vsekakor me je na nek temačen način zaznamovala za kar nekaj časa.


Po drugi strani pa sem bila lani preživela 5 dni v bolnišnici zaradi operacije kolena. Sestre so bile neverjetne! Vedno bom občudovala njihovo predanost, razumevanje in vso pozitivno energijo, ki so jo vložile v svoje delo. Zgodilo se je, da je bila eno dopoldne na oddelku s 60 ljudmi, ki so bili v glavnem, tako kot jaz, prikovani na posteljo, ena sama medicinska sestra! Ubogo drobceno bitje je z očitno nadčloveškimi napori komajda držalo stvari nad vodo pa kljub temu ni bila zadirčna, nesramna ali karkoli drugega. Po mojih izkušnjah se zdravstveno osebje do otrok obnaša slabše, kot do odraslih in to potrjujejo tudi zgodbe mnogih drugih ljudi. Ne vem zakaj je temu tako, morda zaradi tega, ker otroci ne znajo vsega razložiti, se postaviti zase in so v bolnišnicah zelo ranljivi, zato jih je lažje ustrahovati in obvladovati na tak način. Kljub temu si želim, da nikomur ne bi bilo treba prenašati takega odnosa, kot ga je imela ta grozna medicinska sestra do nas in da bi se za ta, sicer zelo zahteven in odgovoren poklic, ki ga nadvse spoštujem, odločale samo osebe, ki jih to zares veseli.


Pojasnilo: k pisanju tega bloga me je vzpodbudila tema, ki jo najdete tukaj http://www.diva.si/forum/viewtopic.php?t=5821&start=15 in ker bi bil tole zelo dolg post, sem ga raje objavila tukaj....





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 21:06 komentarjev (6) ogledov: 22




sobota, 14. april 2007

Čudo tehnike...my ass!



Moj dragi ima zelo lepo navado, ki mi je ljuba že od samega začetka najinega skupnega potovanja, če lahko tako imenujem to, kar imava. Pravzaprav je ta navada na drugem mestu najbolj prikupnih navad mojega izbranca. Oziroma, če povem po resnici, si deli prvo mesto z navado, da nepričakovano piše prikupne, ljubeče, vzpodbudne, pisane in pozitivne post-it listke in jih potem lepi na najbolj nepriakovana mesta. Ta navada je, da mi pošilja sms-e. Včasih dolge, zabavne, spet drugič kratke, a zelo pomenljive. Tu in tam dobim celo kak MMS s slikico kake luškane živalice, za katero ve, da jo obožujem. Čeprav večkrat berem o domnevni moški fobiji pred sms komunikacijo, lahko z gotovostjo trdim, da moj moški ne kaže simptov...oziroma jih ni kazal...do nedavnega.

Zadnje dni sem začutila, da v mojem življenju nekaj manjka. Nisem mogla takoj ugotoviti kaj naj bi to bilo, saj vse teče po ustaljenih in pravih tirnicah. Kaj je torej drugače? Ko začnem malo pospravljati po podstrešju se moj pogled nenadoma zapiči v mobilni telefon. Seveda! Vsak dan dobim manj sms-ov, kot sem jih dobivala prej. In takoj za tem pride tudi spozanje kdo jih je nehal pošiljati. Moj fant. In ker ženski um funkcionira na nek točno določen način, sploh v času PMS, se mi začnejo v glavi vrteti neljube podobe. Planem po telefonu in ga pokličem. Številka trenutno ni dosegljiva. To poslušam v zadnjem mesecu neprestano ali pa njegov glas, ki pravi:"Zmanjkalo mi bo bat..." in potem tisti dobro znani stavek o nedosegljivosti...Hm. Kaj za vraga se dogaja?

Najprej grem seveda skozi vse najbolj črne scenarije in ugotovim, da je pravzaprav najina zveza enako čudovita, kot ponavadi, le komunikacije preko mobitela je veliko manj. Manj je sms-ev, man pogovorov, saj se jih večina konča z:"Zmanjkalo mi bo...". Enigma...dokler začetka tega čudnega vedenja ne umestim časovno in ugotovim, da sovpada z datumom, ko si je dragi umislil zadnje Nokiino najbolj prestižno dognanje. Tudi sama sem jo imela nekaj časa, a sem jo hitro zamenjala in še zdaj ima izkušnja z njo grenak priokus. Zadevica je sicer mala, lepa, pregrešno draga ampak totalno zanič! Ima baterijo, ki ne zdrži niti enega dneva, zato so priližili kar dve. Ker pa telefoniramo malce več, seveda obeh baterij zmanjka vsak dan. Funkcije so bolj ali manj klasične, tistih nadstardandnih pa tako ali tako ne uporablja nihče. Tipke na tipkovnici so majhne in sila nepraktične za pisanje sms. Največje čudo tehnike je pravzaprav bolj za gledati, kot za uporabljati.

In po temeljitem pogovoru z ljubljeno osebo, sva oba ugotovila, da na srečo ni drugega krivca za pomanjkanje komunikacije, kot je finski biser. Prav ta biser, ki bi naj bil najbolj dovršen, odličen oh-in-sploh zdaj uničevalno deluje na to, kar sva gradila nekaj let...zato ga bomo po hitrem postopku zamenjali!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 17:56 komentarjev (1) ogledov: 22




ponedeljek, 02. april 2007

Virtual life, real money...and lots of it!!!



Anshe Chung je milijonarka. V ameriških dolarjih seveda. Je lastnica ogromnih posestev, nepremičnin, nakupovalnih centrov, blagovnih znamk in borznih portfelijev. Obogatela je s podjetjem za prodajo in gradnjo nepremičnin. Vendar Anshe ni navadna milijonarka. Anshe nima rojstnega lista, stalnega naslova in davčne številke. Ni ji treba vsak dan vstati, iti spat, jesti, celo lulati ne. Anshe sploh ne obstaja, kljub temu pa še kako obstaja njeno bogastvo.

Anshe Chung ni resnična, je le avatar oz. internetni lik Ailin Graef, učiteljice kitajskega porekla, ki živi v Frankfurtu v Nemčiji in v internetni igrici, ki posnema realni svet, imenovani Second Life, uporablja podobo in ime Anshe Chung. Ustanovitelj Second Life-a je podjetje Linden Lab iz San Francisca v ZDA. Premoženje Anshe se pravzaprav meri v Linden dolarjih, ki so uradno plačilno sredstvo znotraj Second Life-a. Mogoče jih je pretvoriti v realne ameriške dolarje po tečaju 1:300 in ker samo njeno premoženje v Linden dolarjih znaša nekaj milijonov, zaradi katerih se je je prijel vzdevek Rockefeller Second Life-a.

Zgodba o njenem bogastvu se začne z mizrnim začetnim vložkom 9,95 ameriških dolarjev, ki so se v obdobju dveh let in pol, odkar Anshe „živi“ znotraj Second Life-a, spremenili v več kot milijon ameriških zelencev. Tistih tapravih! Anshe/Ailin je začela z nakupi manjiših virtualnih nepremičnin, ki jih je nato razdelila na več delov. Te posamezne dele je dogradila, jih tematsko arhitekturno uredila in oddala v najem ali jih prodala. Njeno delovanje se je od takrat razširilo, do te mere, da je skupaj s možem Guntramom Graefom ustanovila podjetje Anshe Chung Studios, ki se nahaja v Wuhanu na Kitajskem in zaposluje 50 ljudi. Ocena njenega premoženja pa ne obsega realnega premoženja, ki ga ima v tem podjetju. Prav tako ne obsega premoženja, ki ga pridobiva v drugih podobnih internetnih 3D svetovih, kot so IMVU, There in Entropia Universe.

Anshe je tako postala prva internetna oseba, ki je dosegla vrednost premoženja, večjo od milijona dolarjev, izključno na podlagi dohodkov v virtualnem svetu. Noro a? Anshe seveda ni edina, ki je realno obogatela v virtualnem svetu, poleg nje je še stalno naraščajoče število avatarjev(oz. Njihovih lastnikov), ki zelo dobro služijo s prodajo virtualnih oblačil, igric ali animacij poljubljanja in objemanja znotraj Second Life-a. In pri vsem tem se postavlja poglavitno vprašanje, kako je mogoče, da so Anshe in ostali avatarji, pri prodaji svojih virtualnih dobrin tako zelo uspešni? Vendarle gre za stvari, ki niso materialne in od katerih edina korist je, da jih vidiš na ekranu svojega računalnika. Ali ni čudno, da so ljudje pripravljeni plačevati za to, da imajo njihovi avatarji kje spati, kaj obleči in da se lahko objemajo ter igrajo igrice z drugimi avatarji, ko pa je vse to le skupek pikic na monitorju? In za ta skupek pikic morajo nekateri prekleto težko garati v resničnem življenju! Ali bi vi plačevali za takšne stvari?

Bolj kot razmišljam in spremljam te stvari, bolj se mi vse skupaj zdi bizarno. Saj je po eni strani dobro, da se odpirajo nove poslovne priložnosti in da se formirajo tudi take internetne skupnosti, pa vendar se sprašujem, če to vodi v čas, ko bomo večino svojega življenja preživeli virtualno, realno bomo še samo spali, jedli in iztrebljali...

 Viri:

http://www.businessweek.com/magazine/content/06_18/b3982001.htm?chan=search,

http://www.anshechung.com/include/press/press_release251106.html

http://www.businessweek.com/the_thread/techbeat/archives/2006/11/second_lifes_fi.html?chan=search





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:51 komentarjev (1) ogledov: 28




torek, 20. marec 2007

Odkar vozim BMW





Verjetno ste že sišali, da bi naj imelo lastništvo jeklenega konjička bavarske blagovne znamke, prav posebne učinke, ki variirao od tega, da bi naj prinašalo več uspeha pri ženskem spolu, kar se baje skriva v sami kratici imena BMW(Brings Me Women) pa vse do tega, da bi naj bilo "best penis extension money can buy". Ker sem pripadnica ženskega spola, mi prvo ravno ne koristi najbolj, drugo pa še manj, vseeno pa je moje življenje v nekaterih ozirih drugačno, kot je bilo, ko sem razdalje premagovala z Renaultovim Twingom(ki je bil sicer čudovit mali tovornjaček in ga ne bi zamenjala, če ne bi bil tako nesrečno potreben popravila).

Imam čudne sosede(kdo pa jih nima). V hiši poleg naše živijo 3 generacije ene same družine in zanimivo je to, da nihče od članov družine nikoli ne pozdrvlja ostalih sosedov. Ker to traja že vsaj desetletje, odkar je njihov dedek odšel v večna lovišča, nihče več na to ni pozoren. Mimo babice, sina z ženo in dvema otrokoma ter hčerke s partnerjem, ki živijo v sosednji hiši, pač hodimo vsak dan, kot da jih ni, kajti četudi jih pozdraviš, ne odzdravijo. Tako je bilo od nekdaj in verjela sem, da bo vedno tako, dokler se nekega sončnega popoldneva prvič ne pripeljem domov s svojo nemško mrcino. Sosedov starejši vnuk se je ravno igral na dvorišču, ko sem s 100 vrečkami, torbico in torbo za laptop, začela svojo odisejado od avta do vhodnih vrat, kar je vedno svojevrstna predstava in močan fizični ter psihični napor. Ravno v trenutku iskanja ravnovesja med vsemi vrečkami, preprečevanja padca torbe v blato ob zapiranju in zaklepanju avtomobilskih vrat, sem zaslišala glasen in jedrnat:"Dober dan!". Najprej sem se ozrla okoli, da bi videla kdo je tako lepo pozdravil in šele, ko sem ugotovila, da sva s sosedovim vnukom sama, se mi je posvetilo, da me je mali pozdravil. Prvič v 14 letih, odkar je na svetu! Težko je bilo verjeti, pa vendar se je zgodilo. In glej ga zlomka, od tistega dneva naprej me pozdravlja, četudi me zagleda za delček sekunde, kar sem kmalu pripisala pomladnim vplivom in morebitnemu začetku prebiranja new-age-love-thy-neighbour literature in na vse skupaj veselo pozabila. Vsekakor pa dogodka nisem povezovala z avtomobilom. Ker je enostavno preveč absurdno.

Blizu mene živi tudi osebek mojih let, ki ga poznam že iz vrtca pa se nikoli nisva razumela ali pozdravila. Ker je veselo maltretiral mojega dobrega prijatelja skozi vso osnovno šolo, sem ga odkrito sovražila in nemalokrat sva se tudi sprla. Pred leti se je preselil v sosednjo ulico in pri tem je ostalo. Na isti dan, ko me je prvič v življenju pozdravil sosedov vnuk, se peljem mimo tega osebka, ki mi začne iz avta veselo mahati. Ko pridem na fitnes, kjer me je srečal že milijonkrat pa z mano ni spregovoril besede, me hiti pozdrvljati in spraševati kako sem. Čudno mar ne? Dva takšna dogodka v enem dnevu pa ne moreta biti posledica pomladi, zato vklopim možgane in ugotovim, da se moji odnosi s temi osebami niso spremenili. Še vedno se nisem zmenila zanje, nisem se spremenila ali zaznala česarkoli, kar bi lahko vplivalo na pojav takšnega odobravanja. Nato pa sem se spomnila. Pozdravljajo me, odkar vozim BMW. In to sem opazaila še pri nekaterih drugih osebah. Prej, ko sem vozila Renaulta, se jim ni zdelo vredno, da bi mi naklonili pozdrav, zdaj...zdaj pa je vse drugače...Verjetno se te osebe ne zavedajo, da njihovih pozdravov ter odobravanja nisem potrebovala in pogrešala prej, še manj pa jih potrebujem zdaj. Odkar vozim BMW so zame čisto isto vredni, kot so bili prej oz. še malce manj. 

PS.: Odkar vozim BMW sem deležna tudi veliko zasliševanj v stilu :"Kaj pa sploh ti delaš", ampak to je že druga zgodba...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 23:53 komentarjev (15) ogledov: 21




torek, 13. marec 2007

Jeb*š srečo



Splošno znano je, da sem nagnjena k nesrečam. Ali pa so nesreče nagnjene k meni, kdo bi vedel. Skratka, v svojem relativno kratkem(vsaj meni se zdi krato) življenju sem uspela nabrati 8 operacij, eno težko poškodbo palca na desni nogi, eno težko poškodbo kolena, 2 prometni nesreči, zlom roke, 2 težji bolezni, nešteto zvinov gležnjev, padcev, šivov in bolnišničnih dni...Imam pač "tako srečo".

Ne vem zakaj je temu tako, toda numerologi pravijo, da se moja (ne)sreča skriva v mojem imenu, ki da seštevek 11, kar bi naj bilo najslabše možno numerološko število. Verjetno mi ni treba pojasnjevati, da predstavlja nagnjenost k nesrečam, boleznim in nasploh k vsemu, kar je slabega v življenju, saj sem očitno eden izmed š0olskih primerov tega "prekletega" števila, morda tudi zato, ker sem rojenega 11. v mesecu. Po numeroloških pravilih se me drži slaba karma, žal ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. In zaradi tega si moje soimenjakinje kot po tekočem traku dajo iz imena črtati en a...ker polepša seštevek. In to je dobro...najbrž...

Ne vem kako in zakaj, a moja mami se je včeraj odločila moji nesreči narediti konec. Je rahlo vraževerne sorte in jo zanima vse kar je mejno, izoterično in se da razbrati iz ciganskih kart ali tarota. Če bi bila rojena v tistem čudnem zgodovinskem obdobju, bi verjetno že služila za kurjavo na grmadi. Včeraj je zmagoslavno stopila predme na sredi kuhinje in naznanila, da ima nekaj zame. Pričakovala sem sicer kosilo, a je v roki držala škatlo, ki je močno spominjala na tisto, v kateri ponavadi dobiš nakit. Zahtevala je, da ji dam roko in mi nadela veliko srebrno zapestnico z roza kamenčkom in začela drdrati njene pozitivne učinke. Po njeno bi ta kos kiča, ki ga sicer krasi kamen roževec, ki pooseblja vse dobro za vsa nebesna znamenja( in je kupljen v specializirani trgovini za te zadeve, prosim lepo!). Obvaroval bi me naj pred hudim duhom, brezmadežnim spočetjem, garjami in....pazite...pred nesrčami! Svojo predstavitev je zmagoslavno zaključila z uničujočim:"Ti imaš toliko nesreč in to ZARES potrebuješ, jaz si bom že kupila novo."

Prepozno mami, zajebala sta že pri imenu. Zdaj sem prekleta za vse večne čase in tega cel kamnolom roževca, aventurina, kamene strele ali diamanta ne more več popraviti, kaj šele, da bi delo opravila čudežna zapestnica...ki je tako ali tako verjetno ne bom nikoli nosila...ker imam pač "tako srečo".

 





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 12:01 komentarjev (8) ogledov: 17




nedelja, 11. marec 2007

The best@The Best



Pravkar prispela iz Zagreba-stop-preplesala celo noč-stop-Jaz vozla-stop-Čist uničena-stop-Party je bil nor-stop-Muzika čist adijo pamet-stop-Freemasons RULE!-stop-Žonglerji z ognjem so me fascinirali(če bom kdaj velika, bom žonglirala z ognjem)-stop-Zagrebčani popravili vtis-stop-Michelle se ne bi strinjala, ker so zagrebški tipi baje zanič-stop-Družba je bla the best-stop-vidla in prevozla pol nam nenaklonjene južne sosede(ok, pretiravam, en velik kos pa res)-stop-in začuda v Zagrebu nisem nagazla nobenga tramvaja-stop-uradno potrjena diagnoza tramvajofobije-stop-koleno me malce boli, ampak ne toliko, da bi se odrekla naslednjemu partiju-stop-komaj čakam na next house event-stop-House je zakon-stop-The Best pa je tut the best-stop-V Zagreb ga še gremo žurat-stop.

Danes v telegrafskem stilu...za kaj več po 24 urah bedenja nisem sposobna...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 08:41 komentarjev (2) ogledov: 22




sreda, 07. marec 2007

Stopnišče življenja





Naš faks je nasploh zanimiv kraj. če izpustimo katastrofalna prva dva letnika, zabite profesorje, zastarel program in še nekaj kvalitet našega hrama učenosti je najbolj zanimivo, ko je treba iti h kakemu profesorju na pogovorne ure, oddati seminarsko, si vpisati oceno ali pa samo pogledati, če je še živ. Kabineti so razporejeni v šestih nadstopjih s fizično precej zahtevnim stopniščem. Da me ne boste razumeli narobe, obstaja dvigalo, vendar je na ključ in verjetno mi ni potrebno posebej pojasnjevati, kdo ima ključe za dvigala, vsekakor jih nimamo mi, študenti.

Seveda usoda po Murphy-ju hoče tako, da z mojo kriplasto nogo neprestano lazim po opravkih v 6., torej najvišji, "štuk" in to zadnje čase kar nekajkrat na teden. Vse skupaj bi bilo blazno sitno, če ne bi ugotovila, da je ravno to stopnišče najboljši in najzanesljivejši pokazatelj tega, v kakšni fizični kondiciji sem.

Ko sem se prvič v življenju vzpenjala v višave, je bila to ena izmed največjih muk. Na vrh sem prišla zasopla, rahlo prepotena in jezna, da ne smem iti z dvigalom. Na srečo je poleg mene pred vrati kabinetov čemelo ogromno duš z istimi težavami in smo si kaj hitro polizali globoke rane zaradi stopnišča. In vedno je bilo tako. Do danes. Danes pridem čisto na vrh brez težav, morda se malce ogrejem, ampak to bolj zaradi sonca, ki me objema skozi velike steklene površine na hodnikih. Nisem zadihana, nič me ne boli(celo pošvedrano koleno ne), nisem prepotena, še manj jezna. Skratka ta sprehod v šesto nadstropje je postal čisto prijetna destinacija.

In če že ni druge koristi, je ravno to dokaz, da sem fizično spet na konju in da vse ure v fitnesu, na sobnem kolesu in pri drugih športnih aktivnostih niso zaman. Ne po centimetrih, kilogramih ali čemerkoli drugem, po tem stopnišču vem točno kje v življenju se nahajam in kam grem. Na teh nekaj starih, zguljenih, grdih stopnicah me prešine, da sem vseeno na pravi poti in da bom pravgotovo nadaljevala s svojim gibanjem, učenjem, življenjem, saj je življenje kot hoja v šesto nadstropje Ekonomsko-poslovne fakultete, naporno, težko, včasih dolgočasno in sitno, a ko ga enkrat dojameš, se malce potrudiš in stremiš k cilju, zelo zadovoljujoče in prijetno...vredno je živeti, če ne zaradi drugega, zaradi tistih nekaj stopnic, ko vem, da živim prav Wink

 

 





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 11:39 komentarjev (2) ogledov: 26




nedelja, 04. marec 2007

Težave v kokošnjaku



Nekoč, za devetimi vodami in devetimi gorami je stal kokošnjak, ki bi bil čisto navaden kurnik, če ne bi imel roza strehe. V njem je živelo ogromno kokoši in nekaj petelinčkov, skratka bolj "kurji kolektiv". Večino časa so se kokoške potepale po okoliških travnikih in veselo kokodakale o vseh možnih stvareh. Bile so ena drugi v pomoč, vzpodbudo, zabavo in med njimi se je spletla prav posbna vez.

Kokoške so se večinoma odlično razumele, nekaj jih je stalno prebivalo v roza kokošnjaku, nekatere pa so prihajale in odhajale, a ta režim načeloma ni povzročal težav. Tu in tam se je vnel kak prepirček glede tega, kater je bila prva pri skledi, katera ima bolj svetleče perje in katera nese večja jajca, ampak v splošnem je vladala složnost, saj so bile vse sposobne uporabiti svojo zavidljivo kurjo pamet.

Nekega dne je v kokošnjak pritaval petelinček, najprej se je na veliko šopirl, močno užalil nekaj kokošk in ukradel jajce, zato je bil izgnan. Zanimivo je to, da se z njegovim odhodom sloga v kokošnjak ni vrnila, temveč so kokoške izgubile razsodnost in se začele celo kljuvati med sabo! Čez nekaj časa se je stanje umirilo, a ni trajalo dolgo, ko je spet prišla neka tuja kura, vrgla pesek v nekaj stalnih prebivalk kokošnjaka in začel se je vsesplošen boj s peskom v katerem so sodelovale celo kokoške, ki so ponavadi jedle iz iste sklede. Glavni kurji zbor ni vedel kaj storiti in je situacijo nemočno opazoval, kokošnjak pa se je počasi spet vrnil v svojo ustaljeno rutino in kokoške so, sicer z nekaj ranami od peska in s kako neoproščeno zamero, nadaljevale s svojim veselim, roza, kokošjim življenjem.

Nauk te basni je: tam , kjer je veliko ljudi, ki izmenjavajo mnenja, bo vedno prihajalo do nesoglasij in konfliktov, včasih je potrebna odstranitev kakega resnično neuvidevnega člana, ki očitno provocira, žali in krši vsa pravila, ampak največkrat pomaga že to, če smo sami, kot kokoške, sposobni postaviti meje, se distancirati, uporabiti našo kurjo pamet in prispevati za pozitivno klimo v naših kokošnjakih. Pa še nekaj, ne se sekirat in razburjat, saj stres dokazano škodi tako kokošji kot petelinji lepoti Wink





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:31 komentarjev (8) ogledov: 25




četrtek, 01. marec 2007

Postati kurba...ne hvala!



Ste že kdaj srečali zvodnika oz. pimpa? Tistega pravega, ki "rihta biznis" prijateljicam noči, jih ima pod nadzorom, jih po možnosti pretepa, izsiljuje, posiljuje in za nameček proda v tujino? Verjetno ne ali pa ne veste, da ste ga...meni pa se je pred kakšnim letom zgodila zanimiva štorija...

Z družino smo šli na ogled nekega stanovanja v mojem domačem kraju, ki smo ga nameravali kupiti. Prodajalec je bil čisto povprečen gospod v Kristusovih letihj oz. že malo čez. Vso komunikacijo z njim sem vodila jaz, saj so ostali družinski člani prezasedeni in zdel se mi je prijazen. Za stanovanje se sicer nismo odločili, ker ni imelo balkona in vsa stvar je šla v pozabo. Dokler nekega jutra ni zazvonil telefon.

Imam zelo enostavno telefonsko številko, zato sem napačnih klicev že vajena, toda tokrat je zvonila znana številka, ki sem jo shranila pod imenom "Stanovanje". Situacija je bila zelo čudna, saj smo gospodu takoj povedali, da nas sicer simpatično stanovanje ne zanima več, ker nima balkona. Zakaj torej kliče? Oglasila sem se. Po pozdravu je sledilo sumljivo vprašanje o tem kako sem in če smo že našli drugo stanovanje. Povedala sem, da še vedno iščemo in s tem je bilo pogovora konec. Ljudi, ki jih vidiš enkrat samkrat v življenju, ponavadi ne kličeš, da bi jih vprašal take stvari. Dogodek je bil nenavaden, a vseeno sem nanj hitro pozabila. Čez nekaj dni pa je gospod spet poklical, tokrat me je vprašal, če imam službo in da njegovo podjetje išče nekoga. Ni povedal za kakšno delo, a vseeno sem pokazala zanimanje, kljub temu, da sem že delala v 3 različnih službah. Sem pač človek, ki ga vse zanima in imam rada odprtih čimveč vrat. Vprašal je ali se lahko dobiva na kavi. Pristala sem, ker se mi ni zdel sumljiv, sumljiv je bil le njegov pristop.

Dogovorila sva se za srečanje sredi popoldneva v znanem mariborskem lokalu, ob čaju sva se pozdravila, nato pa je prešel naravnost k stvari. Vprašal me je kaj delam in koliko pri tem zaslužim. Povedala sem okvirno kako in kaj, ko je vprašal, če me zanima delo v povezavi z modo, reklamami, televizijo, ki se v glavnem odvija v tujini. Zanima? Mene tako ali tako zanima vse. Spraševala sem po podrobnostih, vendar se je vprašanjem spretno izmikal in ni povedal nič določenega o samem delu. Vse lepo in prav, dokler ni začel govoriti o plačilu, ki bi naj znašalo tudi do ali celo nad 6 mestno številko v bivših tolarjih. Ker sem ekonomistka, mi je precej jasno v kateri panogi v okviru opisa narave dela se da zalužiti 1 000 000 SIT(cca 4200 eur) ali več, glede na to, da nisem 90-60-90 manekenskih mer in da ne vem kako bi se me dalo uporabiti v modi, reklamah ali televiziji. Imam pač to srečo(ali nesrečo), da imam IQ nekoliko višji od nadmorske višine Nizozemske in mi ni bil problem takoj pogruntati, da mi gospod ponuja delovno mesto v najstarejši obrti na svetu...Vljudno sem se zahvalila, dodala, da imam namen denar služiti s svojo glavo in ne telesom, jo jadrno ucvrla, njegova telefonska številka pa ima odslej v imeniku ime "NE DVIGNI".

Tako torej delajo zvodniki pri nas...na zelo podoben način kot v tujini "talent scouts" iščejo resnične bodoče supermodele, pop zvezdnike, tv voditelje in še koga, zato verjamem, da se marsikatero nedolžno in naivno dekle, ki vidi samo bajne zaslužke tudi dejansko ujame na take limance. Kaj jo čaka potem, si niti predstavljati ne upam in ta blog pišem izključno zato, da se takim "čudnim tičem", ki očitno v Sloveniji niso taka znanstvena fantastika, kot bi pričakovali, izognete na 100 kilometrov.





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 16:21 komentarjev (8) ogledov: 50




četrtek, 01. marec 2007

Sindrom Skladarji



Če mi kaj povzroči alergično reakcijo so to t.i. "skladarji". Ko naletim na kakega, dobim nekaj ošpicam podobnega. Moj sicer normalen pritisk hitro naraste in obstaja resna nevarnost eksplozije, zato se jim ponavadi raje umaknem. V preteklosti sem jih bila sposobna celo poslušati, toda ta sposobnost je že zdavnaj pošla.

In danes po nekem čudnem naključju naletim na osebek take baže, začuda na predavanjih na fakulteti! Kljub temu, da naš faks ni ravno vzor odličnosti, tega Smiljan Mori-I want financial freedom-preko trnja delavskega razreda sem posegel po zvezdah modela ne bi pričakovala za predavatelja. In to pri predmetu, ki obravnava mednarodne finance! Po polovici predavanja je obstajala resna nevarnost, da doživim božjastni napad ob "ali boste delali za denar ali bo denar delal za vas/jaz sem naredil to, dosegel ono, zlezel v rit temu in temu/sanjajte in dosegli boste" komentarjih...morala sem na zrak(pravzaprav na tečaj nemščine, ki je veliko bolj koristna) in takrat sem se spomnila, da bi bilo dobro vesoljni svet opozoriti na to zalego. Če je uspela priti za kateder našega faksa(kar je žalostno, če ne katastrofalno), lahko pride marsikam...tudi v vas!

Kdo pravzaprav so "skladarji", te parazitne človeške oblike? "Skladarji" so posebna podvrsta Homo sapiens sapiens(pri kateri je drugi sapiens že vprašljiv). So bitja, podobna ljudem, obeh spolov, čeprav so moški predstavniki v večini, ki ponavadi premorejo malo število delujočih sivih celic(poudarek na delujočih), pa še to malo število, ki jih imajo, se v glavnem ukvarja s tem, kakšno kravato in obleko obleči na piknik. Obleka in kravata sta zanje več kot uniforma. Sta stanje duha! Zaradi tega jih je izjemno težko videti v kakršnihkoli drugih oblačilih, verjetno še spijo v takšni opravi.

Kako prepoznati "skladarja"?Najprej je telefonski klic. Vsebina je ponavadi povabilo na kavo z obveznim dodatkom v stilu "imam nekaj zanimivega zate/nekaj ti moram predstaviti/full noro zadevo moreš prečekirat" in vse možne izpeljanke teh oblik. Ponavadi gre za osebo, ki jo bežno poznate in se najprej nekaj časa sprašujete od kod mu vaša telefonska številka, nato pa se vam zdi lepo, a sumljivo nenavadno, da vas želi videti in z vami celo deliti veleskrivnost! Tako zelo nenavadno, da na drugi del povabila(tisti o nečem zanimivem) pozabite. Ko do srečanja dejansko pride, najprej opazite, da nista sama ampak je zraven vedno nekdo, ki ga "vaš skladar" predstavi po imenu in tituli. Titule variirajo od prijatelj, kolega, mentor, vzornik pa vse do idola, kar bi naj pri vas vzbudilo "aha" efekt. Po dveh vljudnostnih vprašanjih o tem kako ste in kaj počnete vas frontalno napade in postavi na realna tla z :"ali si že slišal/a za/ali poznaš/koliko ti je znano". V tej fazi lahko zagotovo trdite, da ste naleteli na "skladarja". Najprej boste slišali zelo laično in površno razlago o kakem zavarovanju, vzajemnem skladu ali drugem finančnem produktu, nato cel kup ameriško navdahnjenega sranja o tem kako:"se moraš odločiti ali boš ti delal za denar ali pa bo denar delal zate", kar je ena izmed simptomatičnih izjav za diagnozo skladar.  Nato dobite brezplačen šnelkurs o njegovem izvoru denarja, sreče, zadovoljstva, smislu in namenu ter obvezno povabilo na seminar, ki je ponavadi pregrešno drag, ob nečloveški uri, po možnosti v tujini in ima vključeno pranje možganov. Velikokrat ti servirajo tudi zgodbe o najbolj znanih bogataših sveta npr. Billu Gatesu, Warrenu Buffetu ipd., ki pa jih večinoma ne poznajo prav dobr, zato najdejo tisoče vzporednic med njihovimi zgodbami in produktom, ki ga tržijo, čeprav teh povezav sploh ni. Se pa seveda lepše sliši, če jih primerjamo z nekom, za katerega se ve kdo in kaj je(večina pa ne ve kako je do tega prišel). In vedno je govora o denarju. O nepredstavljivo velikih vsotah, ki bodo kmalu vaše, če le kupite karkoli iz njegove "skladarske ponudbe".

Kako se soočiti s "skladarjem"? Če ste že naredili megalomansko napako, da ste nič hudega sluteči sprejeli povabilo za srečanje oz. kavo, je nujno potrebno, da se od vsega, kar vam "skladar" servira distancirate in daste svoje možgane v najvišjo predstavo. Če vam obljublja 1000% donose, milijarde po nekaj letih varčevanja, megalomanske dobičke, potem vedite, da nič ne gre tako zlahka, kot je to zacementirano v "skladarjevi" glavi. Vsem izjavam lahko kimate, če že ne želite prepira, ampak za božjo voljo, preverite vse, preden podpišete kako smrtno obsodbo v obliki pogodbe. Povabila na seminar ne spremijte, še posebno ne, če je drag in še nikoli niste slišali za predavatelje(če bo predaval Bill Gates, Noam Chomsky, Warren Buffet, Ingmar Kamprad ipd. potem pojdite, če bo pa med predavatelji Lojze Zgaga, John Smith, Walter Kos ipd. pa čim dlje stran!). Seminarjev se tudi izognite, če ste labilna osebnost, kajti pri takih je pranje možganov zagarantirano. Po seminarju boste vse videli v zelenih dolarskih bankovcih, ki za vas hodijo v službo, kuhajo, perejo, likajo, vzgajajo(in morda celo delajo) otroke in to nikoli ni dobro znamenje.

Kaj storiti, če vseeno postanem "skladar" in kaj lahko pričakujem? Prav gotovo boste tekom interakcije s "skladarji2 dobili povabilo, da se jim pridružite. Sploh se trudijo okoli profilov ekonomske stroke, saj jim dodajajo kredibilnost, a če ste vsaj malce pozorni, boste videli, da je velika večina, mlatenje prazne slame od katere ne bo velike koristi, je pa lahko gromozanska koda. Če ste vseeno padli na limance in se prostovoljno odločili postati ta človeška inferiorna podvrsta, pa postanite, vendar se zavedajte, da obstajajo določena tveganja(poleg preležanin zaradi spanja v obleki in kravati). Zelo verjetno je, da boste izgubili vse dosedanje prijatelje, saj nihče več ne bo mogel poslušati vaših blodenj o denarju, financah, bogastvu, priložnostih in ostalem sranju, ki ga boste pridno konzumirali na seminarjih in iz cele knjižnice knjig tipa :"Kako postati finančno svoboden v 5 dneh/Kako obogateti brez truda/Zaslužkarstvo za telebane". Tudi znanci se vas bodo izogibali ter bodo vsakomur prepovedali, da bi vam dal njihovo številko. Kmalu vam bo ostal samo še krog "skladarjev", da bose lahko skupaj uresničevali svojo verzijo ameriškega sena in tripali na floskule iz vaših seminarjev. Tudi prav, morda je še bolje tako. Obogatitve ne pričakujte. Poznam veliko "skladarjev", ki so v tem "biznisu"(to besedo naravnost obožujejo!) že več let. Bridka realnost je, da si lahko jaz, kot čisto povprečna "neskladarka" privoščim boljši avto, daljši dopust in to celo s svojimi prijatelji. Za "skladarje", ki jim prijateljev sicer kronično primanjkuje, je verjetno bogokletno, da mi je to uspelo brez njihovih vzajemnih skladov/zavarovanj/naložb, a tako pač je.

Takole...zdaj veste...opozorila sem vas, vendar moram dodati, da niso vsi "skladarji" slabi, nekateri celo dejansko prodajajo odlične produkte, ampak na zelo napačen način. Marsikateri zagrižen "skladar" se tudi po nekaj letih spreobrne in te skesano prosi odpuščanja, ampak to je že druga zgodba. Vsem "skladarjem" tam zunaj pa...izogibajte se me, v moje in v vaše dobro...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:17 komentarjev (5) ogledov: 24




torek, 27. februar 2007

Danes blog nič



Depresivna sem...zato bloga danes ne bo...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:05 komentarjev (2) ogledov: 21




ponedeljek, 26. februar 2007

S.E.X



Jaz sem noč. Ponoči se v resnici zbudi vse to, kar me definira in takrat postanem energija, strast, moč. Žal mi je, da bom današnjo noč večinoma prespala, saj zunaj dežne kaplje narekujejo ritem, ki je naravnost idealen za moje ustvarjalne vzgibe. Inspiracije ne manjka, a žal bo jutri manjko spanca prevelik, če počasi ne podležem klicem postelje. Vseeno je za mano čudovit dan in bo slovo od njega toliko lažje. Predvsem zaradi tistega, ki sem ga včeraj morala čakati. A je bilo vredno, ker je prinesel toliko sladkega v vsako sekundo, ki sva jo preživela skupaj. In postelja še vedno diši po njem, zato bom lažje potegnila črto pod tem dnevom ter žrtvovala čas, ko sem si najbolj podobna za sanje in spanje....to je moja današnja Sunday Evening Xperience...

Da pa v komentarjih ne bom brala očitkov, da z naslovom zavajam, prilagam zanimivo osvajalsko taktiko, ki mi jo je že pred leti izdal kolega...še danes ne vem ali deluje ali ne, bom pa vesela vsakršnega feedbacka...pa obilo uspeha Wink

Kakšen je najbolj ogaben način, da nekoga povabiš na seks?

"A greva taposcane dele telesa skup tiščat?"





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 00:12 komentarjev (5) ogledov: 17




sobota, 24. februar 2007

Čaaaakaj me...



Moj fant je najbolj zlato bitje moškega spola na tem planetu in ga ljubim najboljfest na svetu(četudi bi mu na trenutke najraje zavila vrat)...ima pa eno napako. No, v bistvu se je v vseh teh letih pomanjšala v napakico. Vedno zamuja.

Tipični večer, katerega sva nameravala preživeti skupaj, je izgledal nekako takole. Dogovorila sva se ob kateri uri pride k meni, da sem imela orientacijo kdaj se naj grem "rihtat", da bom do trenutka, ko prestopi prag, samo zanj lepša od nežnosti same. Ponavadi mi je to do dogovorjene ure celo uspelo, sicer z nadčloveškimi napori, pa vendar...nato pa se je začelo... čakanje. Čakam 10 minut...sedim pred TV in razmišljam, da bi si lahko vzela čas za lakiranje nohtov in zdaj ne bi bili spacani...čakam 20 minut...ko me prešine, da bi se morda preoblekla...čakam 30 minut...vmes si že dvakrat popravim make-up, obiščem toaleto, posesam sobo, nahranim ribe, berem Divo in še kaj...moj pritisk pa narašča. Postajam resnično jezna. Do trenutka, ko je, po več kot pol ure čakanja, stopil skozi vrata, sem bila že pošteno besna, tik pred eksplozijo! Seveda sem se morala izpridigati, povedati svoje in zabičati, da naj naslednič vračuna svojo zamudo ali jo vsaj naznani. Oba sva bila nato cel večer slabe volje. On zato, ker je imel vedno tehten razlog za zamudo. Jaz zato, ker je bilo za mano neprijetno čakanje. To se je dogajalo zelo pogosto, nato pa sem, naveličana neumnega rituala in čakanja, našla rešitev, ki je sila preprosta.

Vse okoli dogovarjanja je ostalo enako. še vedno se dogovoriva kdaj pride k meni, s to razliko, da vedno tej uri dodam 30-45 minut. Vem, da ne zamuja namenoma, včasih celo pošlje sms, da bo zamudil(nikoli ne napiše kolikoWink in vem, da je to pač drobna napakica, zaradi katere ni vredno zganjati cirkusa. In vem, da on ve, da tako mislim. Zdaj se počasi odpravim tuširat, za make-up si vzamem čas, med "rihtanjem" v miru spijem čaj in kaj preberem. Ponavadi sem pripravljena nekaj minut pred njegovim prihodom. Lepša od nežnosti same in celo dobro razpoložena. Sitnega in sila neugodnega čakanja ni več, prav tako ni več prepirov zaradi neumnosti.

Nauk te zgodbe je: v moško-ženskih odnosih, je treba včasih stvari prikrojiti po svoje, da dobimo oblačilo, ki ga zmoreta nositi oba...skupaj.

 





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 20:08 komentarjev (13) ogledov: 18




petek, 23. februar 2007

Navodila za uporabo moških



"Moški, ah larifari" je nekoč žgolela Blagnetova Helena, ki je ugotovila, da bi bilo na svetu, kljub vsem sivim lasem, ki nam jih povzročajo, brez njih strašno dolgočasno. Vseeno bi bilo fino, da bi ob vsakem primerku dobile priložena navodila za uporabo, četudi obstaja velika verjetnost, da jih sploh ne bi brale.

Ker ob svojem moškem nisem imela te sreče, da bi mi bila pravila priložena že na samem začetku, je moja raziskovalna žilica v vseh teh letih najine zveze prišla do sledečih zaključkov, ki jih delim z vami zato, da bi vam olajšala delo Wink

1. Vsak moški ima svojo "sveto stvar". Nekaj najpogostejših: avtomobili, nogomet in drugi športi, zbirateljstvo itd. in najbolj pametno je, da v to ženske ne posegamo. Četudi ne razumemo njihovega entuziazma okoli tega, posvečenega časa in energije ter nemalokrat tudi denarja, moramo to "sveto stvar" spoštovati in jo vzeti v zakup tako, kot oni jemljejo našo preobčutljivost, obsedenosti z nakupovanjem, lepotičenjem in še čem.

2. Vsak moški kdaj za kako žensko reče, da je "dobra baba" in oči vsakega(normalnega heteroseksualnega, seveda) moškega sledijo privlačnim pripadnicam ženskega spola...Pa kaj! Ne vem kdaj bomo ženske sposobne dojeti, da takega vedenja ne smemo vzeti osebno in da komentar nima nadaljevanja, ki bi minimaliziral njegovo ljubezen do nas ali kakorkoli posegel v naš odnos. Moški so vizualni tipi, baje jim biologija narekuje, da se morajo obrniti za pripadnicami nasprotnega spola, ki so jim zanimive, ampak globoko v srcu še vedno nosijo svojo izbranko. Ko bomo ženske to dojele, bodo naši odnosi z moškimi veliko lažji.

3. Ženske in moški bi se morali predvsem POGOVARJATI! Naša življenja bi bila veliko lažja, če bi se najprej pogovorili in nato ukrepali. Pogovor mora biti nujno brez obtoževanja in s čim manj stavki tipa "ti si/ti delaš/zaradi tebe je", ampak je treba govoriti predvsem o tem kako čutiš in povprašati njega tudi o njegovem videnju stvari.

4. Moški ne razumejo ženskega jezika. Res ne! Če mu po burnem prepiru rečeš, da je vse Ok medtem, ko še kuhaš mulo in želiš zadevo razčistiti do konca, ni pričakovati, da bi on to vedel. Zanj je zadeva zaključena. Moškim je treba povedati vse dobesedno, če od njega karkoli pričakuješ, se z "jezikom signalov in simbolov" ne pride daleč, ker nimajo vgrajenega sprejemnika.

Če pa ve poznate še kakšno skrivnost, pa kr na dan z njo in če bomo pridne, bo do konca leta priročnik spisan in me bajno bogate, saj se taka literatura še vedno odlično prodajaWink

 


 




objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:49 komentarjev (12) ogledov: 25




četrtek, 22. februar 2007

V joške?!?



Vsako leto se v tem času zvončkov in trobentic začne evforija prav posebne vrste. Predvsem za pripadnice ženskega spola je izjemno pomembno, da se podamo na misijo(nemogoče): Shujšati/izgubiti celulit, veliko rit, ogromna stegna(včasih tudi pamet)/povečati mišice/zmanjšati odstotek telesne maščobe ali pa kar vse našteto v kompletu. Seveda sem podlegla! In očitno so prišli tudi prvi rezultati...

Kolegica, s katero se nisva videli že nekaj časa, me povabi na kavo. Takoj, ko vstopi v lokal in me zagleda, precej glasno in veselo vzklikne:"Joooj, ti pa si full shujšala...", njene besede sprožijo, da iz mene zažari blaženo zadovoljstvo ob slišanem, ki se ima namen še povečati, saj opazim, da ni končala. V pričakovanju triumfalnega zaključka ji pustim, da dokonča stavek z:" v joške!".

No pa mi je le uspelo...shujšati v edini del telesa, kamor nikoli nisem želela hujšati...





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 18:07 komentarjev (13) ogledov: 23




sreda, 21. februar 2007

Ko bom velik bom...



Kraj: naša družinska kuhinja

Čas: mirno, sončno, prezgodnjepomladno popoldne

Glavni akterji: Jaz, moj 12-letni brat

Jaz pripravljam kosilo za mojega 12-letnega brata, ravno se sklanjam nad pomivalnim koritom in perem liste zelene solate, zraven posode stoji steklenica kisa, ki ga Tamali v enormnih količinah zliva na solato. Kramljava o tem in onem, o aktualnih risankah, do katerega "levela" pride v kateri risanki, kaj ima najraje v šoli za malico...čisto navadno popoldne z mlajšim bratom...nato pa...

Tamali(razburjeno): Kakega glupega šefa ma naša mami, da jo kliče v službo sredi dopusta in da mora cele noči delat. Kako so lahko taki? Mislim tak al tak že skos dela in je ni nikoli doma, zaj pa še med dopustom nima mira!

Jaz(pomirjujoče in rahlo pridigarsko): Jah tako je to Tamali, zato pa se je treba učit in več delat za šolo, da boš ti nekoč šef in ti nihče ne bo diktiral kako in kaj. Samo učenje in zavzetost za šolo te "spasita".

Tamali: Pha, jaz se sploh ne sekiram. Mi s sošolci bomo meli bend! Ko bom velik, bom reper tak, ko fifti sent al pa Eminem. Bom mel dosti dnara, tak da sploh ni panike!

 

Mu je kar za verjeti in res ne kaže delati panike...ker on bo reper, ko bo velik...in na reperjih svet stoji, vsaj za povprečnega 12-letnika.

 

 





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 11:53 komentarjev (9) ogledov: 22




torek, 20. februar 2007

Moj prvič...



Vse je enkrat prvič...in pravijo, da je prvič najboljše...pa je res?

Najprej te je malo strah. Ne veš kaj pričakovati. Ali bo všečno to, kar se bo dalo videti in razbrati? Stiskanje v želodcu. Metuljčki morda? Pa saj sem že počela takšne stvari. No, podobne vsaj. Nikoli še nisem šla do konca, četudi je bila tista žeja, strast, hrepenenje. Ampak kaj, ko ni bilo vedno odvisno od mene. Bom zmogla? Noč je. Tiste ure, ko moj jaz dobi pravi obraz, toda to še ni zagotovilo, da se na sredi ne bom ustavila in zadevo zaključila z odločnim:"Ne!".

V takih trenutkih me preplavijo vsa občutja, podoživim vse pretekle izkušnje in lekcije, neodobravanje nekaterih in vprašanja, ki se porajajo pri dejanjih take sorte. Je smiselno? Se bo obneslo na dolgi rok, saj vsi vemo, da nisem ptica ene noči? Vedno, ne samo, ko gre za tako globoka dejanja. In kaj bo rekel on? Vem kakšno je njegovo stališče, vem kaj si želi in vem, da s tem dejanjem morda ne bom izpolnila njegovih pričakovanj...na kako spolzkem terenu se gibljem! Prvič pač...

Saj je vseeno...bom se že zaščitila in...

Zapisala svoj prvi blog!!!

 

Zakaj blog? Zato, ker mi je lenca_mi rekla, da ne smem in prepovedano me je vedno privlačilo...poleg tega je pisanje tako velik del mene, da ne vem zakaj ne...oprosti lenca_mi Smile

Kdo sem? Tisti z Dive najverjetneje veliko veste o meni...za ostale pa...sem črna, sem magična in sem ženska, poleg tega sem včasih metulj, včasih vešča Wink

In ne...prvič sploh ni bolelo!





objavil(-a): BlackMagicWoman ob 22:56 komentarjev (9) ogledov: 23




na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani