Pošlji prijateljuNazajDomov

ponedeljek, 25. september 2017

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

Moj arhiv


Prijatelji


Berejo me


torek, 26. januar 2010

Zdaj je čas št. 2...



Nikoli ne bom vedela, kaj je čutil do mene, nikoli ne bom vedela, kaj sem mu predstavljala…sedaj celo dojemam, da to sploh ni več pomembno…pravzaprav me sploh več ne zanima…verjetno je bila neka idealizirana podoba o popolnosti, ki jo je on videl v meni in jaz v njem…plod ene ogromne obojestranske domišljije...to pa ni ljubezen…to je bil njegov fantazijski, obseden, obupan svet, v katerega je ujel tudi mene…ljudje iščemo neke ideale, na koncu pa tako ali tako vsi pristanemo na povprečno življenje...ampak dajmo ga vsaj malo obarvati s svojo zanimivostjo in s svojo drznostjo...so lastnosti, ki je ljudje ne spremenijo nikoli…ena izmed njih je sebičnost, ena izmed njih je egoizem…in sebe moram pripraviti tako daleč, da resnično dojamem, da je konec…ne samo z besedami, ampak dojeti resnično v svojem srcu in razumu…in danes obdržati sebe v tem svetu, ni enostavno...obdržijo se samo tisti najbolj psihično močni...obdržijo se samo tisti, ki jih sodoben sistem ne pokvari, ne uniči....ne obdrži te noben denar, nobena dokončana izobrazba, ampak lasten nadzor nad svojim življenjem...

Misliš, da imaš vse pod nadzorom, v resnici pa ti življenje uhaja iz rok...Najtežje je spregledati…ko se resnično zaveš kaj si počel in kje si se znašel...to je prvi korak…prvi korak, ki pripelje do neznosnih bolečin…podre se ti življenje…ampak ravno zaradi tega ti s časom postane lažje, če seveda bolečino premagaš, če si se zmožen soočiti z resnico…in to je čas, ko skoraj umreš in to je trenutek, ko potrebuješ ob sebi drugega, da prebredeš tisti najhujši moment…ko padeš v prepad, v tem prepadu, pa se kar naenkrat pojavi svetla točka….in ta svetla točka postaja on, njegov »prijatelj«….šele sedaj vem, kako je to, ko lahko človeku pošlješ sms v vsaki minuti dneva, pa ti vedno odpiše, pa ti je na voljo skoraj 24ur na dan…pa te ni strah…pa te vsak njegov sms napolni s pozitivo ali pa celo nasmeji do ušes...šele sedaj vem, kaj je to, ko ti nekdo stoji ob strani…šele sedaj vem, kako lepo je, ko nisi za vse sam…šele sedaj vem, kako je, ko lahko človeku pokažeš svojo ranljivost, največjo šibkost, on pa je ne izkorišča…in šele zaradi njega vem, kaj je to, ko se začetek spoznavanja začenja počasi, kjer si resnično ti in na temelju iskrenega pogovora…ko nekdo sebe vloži v tvoje probleme…šele sedaj vem, kako je, ko ti človek prisluhne po več ur skupaj, pravzaprav prisluhne o govorjenju o človeku, ki mu je skoraj zasral življenje…in veste kaj je najhujše? Tako vredu je v srcu in v glavi, da me prav plaši...plaši, ker imam v glavi, da se bo zopet izkazav za dotalnega idiota...ne vem kam se bo razvilo tole, ampak v najslabšem primeru bova ostala dobra prijatelja…in že sedaj sem mu hvaležna za vse…in tudi jaz bom tista, ki mu bom stala ob strani, ko bo nekoč on potreboval pomoč…kar naenkrat se pojavi ogromno rešitev…ogromno idej in ogromno lastnih napak, ki jih imaš za razčistiti…ljudje smo obnovljivi, samo včasih ne zmoremo sami….samo včasih ne iščemo rešitve na pravi način…težave je potrebno rešiti pravi čas, ker drugače se kopiči in kopiči in potem postane problem tako velik, da ni več izhoda…in to je največja napaka, ki jo počnemo ljudje….bežimo…ne soočamo se s stvarmi…isto je v zvezi…se nabira, nabira in nabira, ker se ljudje premalo pogovarjajo zaradi sodobnega življenja in potem se dva človeka odtujita do takšne meje, da ne znata več nazaj… ljudje požremo in potrpimo ogromno stvari za nekoga…ampak to je pripadnost, to je to, ko nekomu podariš sebe…in ja, ljubezen ni samo čustvo, ampak je sposobnost…ljudje večkrat v življenju pridemo do lastne zmede. …mnogokrat…in prav je, da se to zavemo…zavemo, ko še ni prepozno..ko se vklopi alarm, fak, sedaj je šlo pa predaleč…in življenje si popucaš, ko ne živiš več od spominov, ampak greš očiščeno naprej v svet…ne dajejo ti več smisel spomini, ampak sedanjost in prihodnost…da ne obstaneš v trenutku…ko se v življenju spraviš in potegneš iz največjih skrajnostih, potem si zmagovalec…in ko potem s časom iz vsake situacije in iz vseh ljudi potegneš več dobrih kot slabih lastnosti, potem je to to….to je življenje…to je življenje, ki napolni s srečo in optimizmom…to je življenje, ki notranje osvobaja…in vsem ženskam naj bo moja zgodba nauk življenja, če se slučajno kdaj ujamejo v situacijo, v katero sem se ujela jaz…pravzaprav v najhujšo možno situacijo, ki je obsegala toliko nekih faktorjev, ki so vodili v območje dotalne teme…takšne ženske smo bile do konca ponižane….izigrane...takšne ženske smo bile zlorabljene…ne telesno, ampak psihično…pogovor in podpora drugega je mogoče 60%, ostalo pa je naša odločitev...na nas je, da se odločimo iti skozi težke faze prebolevanja, ali pa ostajamo tukaj in tonemo vse globje in globje in globje...takšne stvari mogoče preboliš, pozabiš pa nikoli ne popolnoma...in pazite se...pazite komu podarite srce...

Nasvet njegovega »prijatelja«- ni ti potrebno iti iz lokala. Tam si zadovoljna. Pa še dobro zaslužiš. Zakaj bi šla samo zaradi njega?....to je zopet beg…in zopet ga boš srečala nekje drugje in zopet se ti bo vse vrnilo…ti se moraš s to zadevo soočiti do te mere, da postaneš skoraj imun nanj…ni se ti potrebno soočiti z njim, ampak soočiti v sebi…da se jasno zaveš, da je to še samo del preteklosti, ki je ne prestavljaš v sedanjost…ni enostavna naloga…prebolevanje gre skozi ogromno nekih faz…napad bolečine, jeza, apatičnost, potem zopet začneš čutiti in lepo misliti o nekom, misliš, da si prebolel, pa se zopet vse vrača in še in še….takšnih psihičnih obremenitev ljudje ne prebolimo kar tako…sploh pa ne sami…tega ne boš dosegla kar tako, ampak ko boš, če boš, potem boš zmagovalka…in to, to je lajf…za to je potrebna ogromna moč in še marsikaj…spusti solze na plan…ne preskoči tega, ampak si vzemi čas za žalovanje.. …pogovarjaj se, očisti se...prvo kot prvo moraš pa samo sebe vzljubiti do te mere, da si zares želiš stran od tega...lahko ti pomagam in stojim ob strani, odločitve pa so tvoje…jaz sem tu, jaz se ne bom iz tvojega objema vračal k drugi…in še nekaj ti lahko obljubim in moje besede niso prazne kot njegove…ne bom te prizadel…





objavil(-a): Inča ob 20:09 komentarjev (3) ogledov: 31






Komentarji:


26.01.2010 ob 23:47 | mačka7 - preberi bloge
Če si dovolj močna, ti ga bo uspelo zradirati. To dejansko pomeni, da ga spraviš iz oblakov nekje do ničle, faze indeferentmosti, ko ti je čist vseen zanj. To je preverjen recept in močno zadane njegov ego, ker je bil navajen imeti ženske pod kontrolo. Ti sama odločaš o svojem življenju. You are strong enough!




27.01.2010 ob 13:24 | Cath.Z.Jones
pa mislis da je vredno..ne bit taka mati terezaSmile




27.01.2010 ob 13:29 | Inča - preberi bloge
pa mislis da je vredno..ne bit taka mati tereza...?...ne razumem kaj si hotela s tem povedati....vredno preboleti in v to vložiti trud? Vsekakor...drugače pa, to sem jaz in res ne potrebujem tukaj očitkov kakšna ne smem biti in kakšna sem lahko...sploh pa ne v tem času...pa brez zamere...







na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani