Razlika

No, pa vzemimo centimetre pod lupo:

Teža je šla dol za 6 kg

Obseg roke se je zmanjšal za 4,5 cm, obseg prsi za 5 cm, Obseg pasu za 15 cm, obseg bokov za 11 cm, obseg stegna pa za 8 cm.

tko, dokaz sem, da herbalife niso čudežne tablete, saj so realni rezultai glede na čas odkar proizvode uporabljam! Počasi se daleč pride

Zadnji mesec

Rinemo proti koncu ... pred mano je še zadnji mesec, s Sandro sve se zmenili, da bom ta mesec še bolj aktivno sodelovala. Za izgorevanje zadnjih maščob mi je dala Termo Complete. Ta ima poleg funkcije izgorevanja ima še ta učinek, da da človeku še dodatno energijo. Zadnjič sem ga takoj ko sem vstala pojedla in resnično občutila razliko - saj po navadi potrebujem pol urce, da se zbudim ... ob tem pa sem bila v pičlih 5-ih minutah zbujena.

Kar se mojih meritev tiče - priznam, da so se centimetri ustavili kot tuti teža. Krivdo nosim sama, saj sem imela poškodbo in nisem mogla 2 tedna migat, pa tudi kontracepcijke tabletke mi zadržijo vodo. Kljub temu pijem veliko vode, lulam normalno .... No, ta mesec grem na polno.

Vztrajnost

Stanje se je nekoliko umirilo

Mogoče je vsega menstra kriva, vendar so se centimetri umirili.

Eh, pa saj je vseeeno, važno da so rezultati in da se dosti bolje počutim.Priznam, da mi je najhuje te dni. Saj veste, kako je ko imamo zenske PMS. Vse kar je sladkega bi takoj vase zbasale Zato sem se malce pregrešila, ampak vsaj zadrzim se. Včasih bi lahko zmalcala vse, zdaj pa podlezem enemu koščku čokolade.

Opazam, da mnogi ljudje največkrat jedo, ko so pod stresom. Takrat sploh ni kontrole in se niti ne zavedajo koliko pojedo. V mislih imam svojo mami. Zato jo zadnje čase prav opozarjam. Spodbudim jo na tak način, da greve ven migat in jo skušam razbremeniti vsega stresa.

Na aerobiki je zadnje čase zakon. Sploh ko smo začeli uporabljati trakove. Punce, sej zgleda full simple, ampak dejansko šele takrat vidiš kako mišice delajo. če ste kje v blizini kakšne športne trgovine, si nabavite gumjaste trakove. Sploh niso dragi. Stvar deluje!!!

LP od Lence

Nekje na pol poti

En lep prisrčen pozdravček!

Hvala bogu, pred nami so prazniki in malce lahko zadiham. Kakšno je stanje? FANTASTIČNO. Imela sem rahle težave s svojo levo ramo, ampak zdaj je dosti bolje. Mnogi, ki me vidijo me pohvalijo, da bolje izgledam in to me resnično veseli .... Dejstvo, da so rezultati vidni! Tudi samozavest je zaradi dejstva večja. Čas tako hitro mineva, še malo pa bom na polovici, kilogrami pa kar sorazmerno padajo. Še malo, pa bom morala po nakupih, saj so hlače zelo ohlapne.

Sandra je veliki motivator, za kar sem ji zelo hvaležna. Dostikrat se srečave na aerobiki in vedno je nasmejana in pozitivno naravnana. Hvala za ves trud!

Opravičilo

Jaz se iskreno opravičejem, ker že dolgo časa nisem napisala bloga ... vendar enostavno nimam časa. Meni dan tako hitro mine, da še sama ne morem verjeti!

Kakšno je stanje? ODLIČNO! Danes sem nase navlekla hlače, katere so stale 1 leto v omari ... bile so mi prav Res sem bila fulllllll vesela. Počutje je fantastično - že samo zaradi tega, ker delam nekaj na sebi, ker se trudim je fajn ... ko pa vidim efekt sem pa zadovoljna sama s seboj. Vsak dan poleg službe, ostalih obveznosti, aerobike kljub vsemu najdem eno uro in pol časa (četudi ob 10-ih zvečer) se spravim na sprehod. To mi deluje nekako sproščujoče. Namesto, da grem s kolegico na kavo jo povabim na sprehod ali pa odrineva na Golovec. Zato srčno upam, da bo letošnja jesen sončna in topla. Moje prehranjevalne navade so se umirile, stabilizirale - priznam pa, da sem imela krizo, ko sem imela menstruacijo. Punce, same veste kakšne znamo biti ... oči so večje kot slon in dobesedno vohamo kje bi lahko nekaj sladkega našle, mar ne? Hvala bogu, kriza je mimo. Resnično imam urnik natrpan in konec dneva me samo pojstelja vabi .... ker pa imam fanta je treba tudi zanj poskrbeti ... tako da tudi v nočnem času kurim kalorije

LP vaša lenca

Kurnik z enim petelinom!

Seminar

Včeraj sem se na povabilo Sandre udeležila seminarja o zdravi prehrani.Govora je bilo o tem, kakšno hrano kupujemo v trgovinah, kakšno naše telo potrebuje. Zakaj So Herbalife izdelki dobrodošli našemu telesu ... Nakoncu pa sem videla ogromno obrazov (in teles) ljudi, ki so v preteklosti meli velike težave - bodisi z zdravljem bodisi s težo. Z enim samim stavkom bom strnila bistvo: Stvar RES deluje! Bili so stari, mladi, nosečnice ter porodnice. Bili so športniki in bili so tisti s hudimi zdravstvenimi težavami. Ko sem gledala njihove Before fotografije in njih same - kako zdaj izgledajo ... nisem mogla verjeti - kakšna sprememba!!!! Poleg svoje normalne teže je bilo občutiti tudi njihovo energijo. Vsi, ampak res vsi so izražali dobro voljo, na licih vseh prisotnih je bil nasmeh in vsi so poudarili, da se tako kot fizično tudi psihično bolje počutijo.

Če se želi katera od vas udeležiti kakšnega seminarja, bo prihodnji 4.10.2007 .... Izvedele boste veliko koristnih info.

Lp

Začelo se je ...

Minil je 1 teden. Lenca se je zbudila in še preden je švignila v kopalnico prat zobe je zavila po tehtnico in meter .... Rezultati:

Povsod sem šla za en cm dol, le pri bokih za 2 in moj obseg stegna je manjši za 2,5 cm

Ni neka magična sprememba - ampak to je samo začetek! Zdaj vidim, da stvar deluje ... Kar je Sandra na začetku videla v meni, zdaj vidim tudi jaz! Vse je mogoče - če se le trudim. Zdaj mi ni žal za tistimi kalamari in ostalimi sladkarijami ... zdaj ko vidim svoje prve rezultate ..... Res sem vesela in komaj čakam, da švignem na aerobiko in fitnes migat. Četudi bom parkrat izdahnila dušo ven ... vem, da se bom bolje počutila!

Just say NO

Že 2 dni sem na preozkušnji .... vsi okoli mene jedo same sladkarije: od torte, čokoladk bachi, do raznoraznih čipsov, slanih ribic, itd.

Danes so si moje predrage sodelavke naročile ocvrte kalamare s ponfrijem .... jao kako mi je dišalo .... jaz pa sem tisti šejk pila. Počutila sem se kot 5 letni otrok, ki mu prepovejo igranje z drugimi otroci na igrišču. Sam kaj čem - moram vstrajati naprej - še vedno se držim pravil.

Danes je že 5 dan ko jem po tem režimu ... prej je moje telo bilo navajeno jesti 2x na dan zato nisem bila lačna ... zdaj pa komaj čakam, da minejo 3 ure, da lahko zopet jem. Prebavo sem pospešila, zato tudi želodec hoče in pričakuje več obrokov ... Pozitivna stran: Lulanje in kakanje

My story has begun!

Dopoldne sem se pripeljala s kolesom do svoje osebne inštruktorice za prehrano. Vsa vesela in nasmejana me je prejela v svoj ljubi domek. Že na samem štartu mi je ponudila kup napitkov za probat, da se bi lažje odločila kateri okus mi najbolj leži. Ker zjutraj nisem segla po kavi, sem bila malenkost nezbrana, vendar sem se počasi pričela zavedati, kako se bo moje življenje spremenilo. Če oseba želi resnično shujšati mora spremeniti način življenja in s tem tudi način razmišljanja. Mislim, da je poleg gibanja in pravilnega prehranjevanja to bistveno. Potrebna je želja, nato pa volja in vstrajnost. Mislim, da bo to moj največji iziv! Postati vstrajna! Potrebno se bo odpovedati vsem grehom (sploh pizza bureku, sladkarijam, itd.). Sandro sem poslušala, ko mi je predavala o produktih in o samem prehranjevanju. Telo ne sme biti nikoli lačno, saj si potem začne delati zaloge in zadržuje vodo. Najin cilj bo (med drugim) poslati sporočilo telesu, da ga bom redno hranila in pa uravnovesila. Jedilnik je sestavljen iz 5 obrokov. Da ne boste mislili, da je nekaj strašnega. Nasprotno! Sestavljen je povsem iz normalne hrane oz. zdrave hrane in pa vseh dodatkov, ki sem jih prejela. Gre za razne minerale, vlaknine, itd. Kaj več o tem bo napisano na Divi. Sledilo je merjenje telesne teže, merjenje maščobne mase .... Postavljen je bil začetek in zastavljen cilj! Časa imam 4 mesece, da ga dosežem. Sandra zaupa vame. Skozi je dala dosti oseb, katerim je pomagala tako da ve, kako stvar poteka. Jaz ji verjamem. Kar se samega gibanja tiče sve se dogovorili, da bom 3x tedensko hodila na aerobiko ter 2x tedensko na fitnes v Bit center. Meni zelo odgovarja saj imam slabih 10 minut do tja in v preteklosti sem sama hodila vse dokler nisem svojega ramena poškodovala. Dokler je pa tako lepo vreme zunaj pa bom zahajala v naravo ob Ljubljanici in do Golovca. Sama narava me bo dodatno nafilala s pozitivno energijo.

Skratka, jutri obračam list v svojem življenju. Ta je svež in nepopisan. Pripravljen na novo obdobje!

Sreča je na moji strani

Najprej bi vam rada povedala eno dejstvo: lenca ima za najhujši dan SREDO že par let. Vedno, ampak res vedno se mi nekaj slabega zgodi na ta dan - bodisi me nekdo razjezi bodisi razžalosti, kaj uničim, raztrgam, itd.

Ampak danes - NE. Danes je moj srečen dan. Izbrana sem bila za nagradno igro Telo, da te kap. V ponedeljek sem imela čast spoznati 3 divice, ki so se potegovale. Ostalih pa ne, saj smo imele različen čas sestanka. Vsaka izmed nas je edinstvena, pravtako vsaka nosi edinstveno zgodbo, različni so razlogi ... a vse smo imele ENO SAMO ŽELJO! Vesela, sem, da sem dobila priložnost .... vendar to je le začetek. Čaka me ogromno trdega dela! A danes mislim samo na to - da je sreča na moji strani

Vedi, da te ....

.... fullllllll pogrešam ....

Jutri pričnem ....

Nehat kadit!

Lahko bi vam povedala zgodbo, da bi bil blog bolj zanimiv - a se mi ne da. Skratka, nekako sem prišla do tega, da bo zame najbolje, da preneham.

WISH ME LUCK!

P.S. Hvala DiDi, da si me potolažila, ko mi je bilo najhuje

Majhne, a nadležne

Te preklete mravlje me že spravljajo v obuppppppppp!!!!!!!!!!

Zadnjih 10 dni se borim z vojsko mravlj. Sej so zelo marljiva bitja, ampak so nadležna ko sam satan! Pismu, povsod jih imam; na balkonu, v dnevni, kuhinji, svoji sobi, hodniku, kopalnici,....you name it. Nastavila sem tiste pasti za faraonke - nič ne pomaga. Špricala sem s strupom - nič ne pomaga. Male pizde se še vedno sprehajajo po mojem domu! 2 not v luknjo - 50 ven iz luknje. Sej me na začetku niso motile, sam predstavljajte si, da si naredim zajtrk, sežem po hruhu in tam zagledam 100 mravelj. Nagravžno! Ker me mine apetit, zabrišem vse skupaj v koš za smeti. Ne daj bog, da pustim kozarec s sokom 2 uri na polici ... napadejo kot mrhovinarji (začuda mi vsaj v kavo ne zlezejo). Včeraj sem segla po kupu perila, da jih operem ... hmmmmm, tudi tam so bile mravlje. WTF? Kaj imajo tam za početi????? Z največjim užitkom sem jih zabasala v stroj, pa naj imajo smrtno kopel!!!! Prasice! Obupana nad iskanjem njihove gospodarice, sem se odločila, da danes švignem na morje, jutri pa novo poglavje v boju z njimi .... Jim bom že dala vetra - ali pa one meni

Solidarnost slovencev

Ne glede na stereotipe o Slovencih, da smo nevošljiv in zaprt narod, lahko rečem, da smo zelo solidarni! To lahko potrdim s tem, da je že 2 dni gužva na Šlajmarjevi 6.

Po spletu kroži E-mail o pacientu Urošu P., pravtako so v sredo in včeraj preko medijev pozivali ljudi naj darujejo kri. Namreč, gre za pacienta, ki je preživel levkemijo s tem, da je imel presaditev kostnega mozga. Med samo transfuzijo je pacient prejel ogromno krvi in s tem tudi antigene. Že zaradi njegove redke krvne skupine in teh antigenov je zanj resnično težko dobiti ustrezno kri. Javnost se je odzvala ... Na moje presenečenje - zelo pozitivno! Že ko sem zjutraj (ob pol sedmih) prišla v službo je bila kolona. Skozi dan so ljudje prihajali in prihajali. In tudi ob odhodu je bila gneča. Ljudje kličejo in sprašujejo o pacientu, kako je z njim in kako lahko pomagajo. Večina bi rada dala le vzorec svoje krvi, da vidijo, če je ustrezna. Vendar vsem svetujemo, naj darujejo 4 dl, kajti četudi imajo AB + ni nujno, da ta kri pride do njega - zaradi antigenov. Naj vam razložim - v sami krvi imamo ljudje različne vrste antigenov - nekatera so pomembna druga spet ne. Na vse pa moramo biti pozorni saj lahko med samo transfuzijo pride do reakcije pri pacientih. Te reakcije niso življensko nevarne npr. vročina, slabost, itd ... pa vendar si želimo takih reakcij čim manj. Ljudi vseeno spodbudimo, saj Uroš P. ni edini pacient. Čez poletje so ljudje na dopustih in zaradi tega pride do velikega pomankanja krvi, medtem ko so pacienti še vedno v bolnišnicah. Priznam, da tudi sama v preteklosti nisem razmišljala o darovanju, ko pa sem nastopila v tej službi sem dojela kako pomembna je kri. Same krvi in njenih komponent se na da nikakor drugače nadomestiti. Zato tudi sama redno darujem. Ker se zavedam, kako minljivo je življenje in da se lahko v rešilnem vozilu tudi sama znajdem. Mislim, da so se tega ljudje sami zavedali, ko so gledali prispevek v medijih. Res sem bila presenečena nad odzivom. Danes, ko sem šla po kavico v kuhinjo, sem zagledala staro gospo, ki je čakala v avli in zaradi gužve je segla v svoj ceker, potegnila ven igle in pričela plesti pulover. Gospa se je tako zamotila in čakala, da jo pokličejo. Meni je bila tako prikupna, da sem ji enostavno svojo kavico odstopila in sebi šla iskat novo ... z nasmeškom seveda! Solidarnost ljudi me je ganila. Lepo je videti, da ljudje znamo skup držat, ko je pomembno ... ko gre za življenja. Da ne obstajajo le egoisti in iskoriščevalci! Da obstajajo tudi humani ljudje.

Iz dna srca se zahvaljujem vsem, ki ste prišli! Ker je vedno več bolnih ljudi, verjemite, da je vaša kri pomembna!

Hvala ti

Ker te že 2 tedna ni ob meni (in te še 2 tedna ne bo) sem te nekako že začela pogrešati. Zato današnji blog posvečam tebi ... draga moja mati:

Hvala ti, ker se nisi ustrašila, ko si ugotovila da nosiš mene .... Ker nisi naredila splava, ampak si se odločila podariti življenje!

Hvala ti, ker si me nežno pestovala, me hranila, me ljubila!

Hvala ti, ker si me držala, ko sem prvič shodila!

Hvala ti, ker si prenašala moj jok!

Hvala ti, ker si ker si rmi dala neodvisnost in svobodo, ko sem jo želela!

Hvala ti, ker si me spodbujala naj se trudim in borim za svoje sanje!

Hvala ti, ker si me znala potolažiti, ko mi je bilo najhuje .... Ko so te moje solze tako bolele in ko sem te z vso silo rinila stran od sebe .... a ti si še vedno vstrajala ob meni in me samo objela, dokler nisem zaspala!

Hvala ti, za vse neprespane noči, ko sem ga žurirala!

Hvala ti, ker si se žrtvovala, da nikoli nisem bila lačna, mokra ali bosa!

Hvala ti, ker si mi oprostila vse prepire iz preteklosti! Bile so besede uporniške najstnice ....

Hvala ti, ker ker si se skozi leta spremenila iz zgolj mame v mojo prijateljico!

Hvala ti, ker si me naučila vrednot! Tega današnja mladina več ne pozna!

Hvala ti, ker si iz male punčke ustvarila zrelo in samostojno osebo.

Trudim se, da bi te razumela, da bi videla, koliko vsega si storila zame ... a tega ne bom vse do takrat, ko bom sama mati!

Hvala ti, ker si .... to kar si...... Si moja in ponosna sem, da te imam

Vse nianse rdeče

Ko Lenca zasliši GREMO, pomeni gremo. Vzamem le najbolj nujno; kopalke in brisačo. Napaka - kaj pa krema za sončanje?

Uživam jaz ob lepem vremenu, predvsem v plavanju, tunkanju, smehu ... Pa moja koža? Bolj slabo sem se ji posvetila .... Rezultat? Vse nianse rdeče barve. Moj obrazek je roza z izjemo noska. O hrbtu bolj, da ne govorim, saj se mi je sonce vso partijo taroka zelo (beri: močno) posvetilo. Trebušček je sorazmerno ok, moja stegna in rit so pravtako naje..la. Kaj naj rečem - sem kot pile, ki ga daš dol z ražnja!

Ampak, imela sem se pa noro dobro ....

Prepuščena sama sebi

Čez teden nisem opazila odsotnosti mojih, ker sem imela preveč dela ... a ta vikend je ... samo moj. Stanovanje je prazno in vlada tišina. A mislite, da se sekiram? Sploh ne! Uživam! Točno to sem potrebovala - mir in tišino. Sem oseba, ki uživa v družbi ljudi, oseba, ki vedno nudi dobro voljo in smeh ... a zdaj mi paše, da sem sama... Paše mi, ko si odprem steklenico vina, napolnim kad in prižgem svečke. Paše mi ko si skuham in v miru pojem. Ne da bi me kdorkoli priganjal. Po vseh problemih, ki sem jih imela mi paše malo odklopa. Čutim, kako se mi energetski nivo dviguje. Očitno sem samo to potrebovala. Samo sebe namreč. Našla sem svoj notranji mir in ni mi žal če sem vse za kratek čas dala na stranski tir .... Kajti, če želim imeti kakovostno in polno življenje moram najprej zase poskrbeti, pa naj se še nevem kako egoistično sliši.

Pač, prepuščena sem sama sebi And I like it

Jih imam slučanjno 90?

Pol urce po prihodu v službo me je tako svinjsko začelo boleti v križu. Nisem vedela ali naj sedim, naj stojim, ... kakorkoli sem se postavila me je bolelo in iz ure v uro je bilo še slabše. Kontam jaz: nisem se zaležala, saj sem le par urc spala, pretegnila sem se,... in pridem jaz do zaklučka ... KLIMA! Sej vem, da je v teh dneh to zelo zaželjena naprava in bi vsi "pocrkal" brez nje, ampak mene boli že cel dan ... Jamram kot neka stara babica. Včasih mi ni bilo jasno, kako se jim da toliko jamrat ... zdaj vem ... ker tako svinsko boli .... AAAAAAAA! Prosim, da me nekdo pri mojih 45 letih ustreli. Ker po 45-em ne bo več življenje - le trpljenje.

Misli iz dna srca ....

Tokrat bo moj blog drugačen .... Izlila bom tisto, kar me muči že nekaj časa!

Nihče izmed nas ni pameten, saj nam življenje daje vedno nova izkustva, ki nas naučijo marsičesa! Vsak izmed nas spoznava določene zadeve pogojene svoji starosti. Tako se 13 letnik smeji 3 letnemu, ker je izgubil igračo .... Tako se 23 letnici zdi nesmiselno, ko 15 letno dekle joka za prvim fantom .... Tako se 35 letni materi zdijo mikroskopsko majhni problemi 25 letnega človeka, ki išče svoj prostor v tem svetu .... Veste kaj hočem povedati? To, da za nekoga niso problemi tako pomembni kot so za tistega, ki to doživlja. Zato me nekateri ne boste razumeli, nekateri pa se boste smejali ... Pa nič zato! Jaz se moram izkašljati in to je bistveno .... To, da dam ven iz sebe!

Nisem več v obdobju, ko se lahko varno skrivam za maminim krilom. Zdaj sem človek, ki je v fazi finaliziranja osebnosti. Kaj to pomeni? Zavedam se sebe, zavedam se svojih lastnosti (ki so bodisi prednosti bodisi hibe), zavedam se svojega življenja, njegovega namena, zavedam se okolja v katerem bivam (tu je bistveni vpliv) in predvsem zavedam se cilja! Ker sem individualna oseba, lahko rečem, da me ta sistem v katerem živimo, zelo moti. Ne samo to, duši me! Meni je povsem jasno, da lakote ne bomo mogli uničiti, jasno mi je, da na podnebje kot posameznica ne morem spremeniti, jasno je, da poslancem ne moremo nič storiti,.... S tem sem se že zdavnaj nehala ukvarjati! Takrat sem si rekla le to: "Lenca, ne moreš vplivati globalno, lahko pa vplivaš na vse tiste, ki so prisotni v tvojem življenju. Lahko vplivaš z besedo, z očarljivim nasmehom, z nežnim objemom, z malimi malenkostmi, ki jih podariš, ...." Vse lepo in prav, a kaj ko je narava ostalih ljudi drugačna! Ljudje so polni sovraštva, hinavščine, nevoščljivosti .... Velika večina bi te z največjim užitkom porinili v reko namesto, da bi ti ponudili roko in te zvlekli ven iz nje! Vem, da življenje ni idealno in razumem, da se vsak bori zase (konec koncu je tak zakon narave) a ni mi jasno zakaj ljudje napadajo po človeku huje kot katera koli zver? In to takrat, ko niso ogroženi, ko bi lahko delili srečo in veselje ob uspehu .... Mar je res to težje storiti kot pa potolčti? Ne vem, .... Mogoče sem pa jaz "čudna", ker so mi straši vcepili neke vrednote ... Ker so me vzgajali v duhu, da se dobro z dobrim vrača .... Rada bi še naprej verjela temu, a kaj ko me ljudje, katerim ne morem zbežati, spreminjajo v hladno, nemo osebo! In tu nastopi moj problem! Ker me spreminjajo. Skačejo po moji hrbtenici! Niso je zlomili, vendar je že pošteno ukrivljena! Enostavno nimam več toliko moči, da bi se borila ... Vendar nočem se predati! Hočem se boriti in zmagati .... konec koncu gre za moje življenje, za moj notranji mir! In kar je najhuje .... jemljejo mi energijo kot vampir, ki izpije človeku kri, da je nimam več za vse tiste ljudi, ki si zaslužijo moj nasmeh, moj objem ... mojo pozornost! Želim si, da bi se lahko vsem posvetila, a žal ima dan le 24 ur! Ne morem, sploh pa zdaj ..... Zdaj je čas zame - čas je da svojo hrbtenico zravnam v pokončno držo .... Kajti le tako bom lahko ljubljene osebe nosila po rokah ... Moram to storiti zase, kajti videla sem ljudi, ki so nekoč bili taki kot jaz, ko se občuti njihova srčnost a na obrazu je moč videti izrabljenost, žalost in razočaranje .... Stisne me v srcu, ko tako osebo vidim ... in zato se želim zase izboriti! Vsem hinavcem, lažnivcem, nevoščljivcem pa bom zatem prišla do živega ..... Kajti uporabila bom najmočnejše orožje, ki ga imam .... svoje srce!

Jungle in BTC

Ja, pa jo imamo .... pravo norošnico v BTC-ju.

Prakrirnega placa je skoraj nemogoče dobiti (še dobro, da sem bila s kolesom) Tu se pojavi prva stopnja napetosti med potrošniki. Vsi samo trobijo, norijo al pa se pošiljajo v neke lepe kraje. Ne glede na to koliko ima BTC parkirišč - jih je še vedno premalo (to je moč opaziti tudi ko ni obdobje razprodaj). In kakšno je stanje v trgovinah? Porazno! Meni se prav smilijo prodajalci, pa ne zaradi dela in ljudi, ki jim morajo ustreči,.... ampak zaradi cunj, ki jih kupci mečejo vsepovsod. Pizda, a je tak problem vrniti kos oblačila tam kjer si ga našel? Saj vem, da ob tem času trgovine zaposlijo študente, da jim pomagajo in vaš respond bo: "Sej so za to plačani." Ampak a smo ljudje res take gorile, da ne zmoremo za seboj pospraviti. Sej nihče ne pričakuje, da bo v nulo zloženo, ampak ni pa treba po tleh puščat oblačila. Gremo naprej. Stanje s kabinami: Ah, kaj naj rečem - to da so vrste, je narmalno za ta čas, ampak naživce mi gre, ko stranka pograbi 7 kosov oblačila in pol tam v kabini paradira 15 do 20 minut. Včeraj je bila mamica s svojo 6 letno hči. Najprej je pomerila 1 hlače, hči ji je rekla, da ne zgleda dobro v njih, nakar je probala 2 hlače ... Sledile so 3-je in ker ji tud te niso bile všeč je ponovno oblekla 1 hlače in se spet 5 minut ogledovala.... WTF!!!! Midve s kolegico sve se obe preoblekli, šli ven, plačali, ob izhodu ponovno zagledali še nekaj kar nama je bilo všeč, ponovno šli sprobat in ta mami .... še vedno se je odločala za prve hlače!!!! Hčerka pa ji je ves čas čuvala kabino in vsakogar, ki se je samo približal, grdo pogledala .... Zdej pa vi men povejte - a je to naormalno? Ali smo ljudje res tako sebični in gledamo le za svojo rit .... in enostavno nočemo videti, da obstajjajo tudi drugi ljudje, ki bi radi prišli do kabin? Takim egoistom bi jaz dala časovno omejitev ... Sam vem - to ni izvedljivo, saj je bistveno trgovinam, da gredo cote v promet! Da o vonjavah v kabinah ne govorim: OBUP! Določene trgovine imajo klime, vendar ne vse. Pa tudi te, ki jo imajo je nimajo v bližini kabin. Škoda, ker je tam resnično potrebna!!!! Moji prijateljici se je zavrtelo, samo da je stopila not. Zadušen zrak, smrdi po švicu, itd. ..... Ah ja, danes v tem blogu samo kritiziram, sam tko pač je, It is a real jungle .... sam sem si pa kupila 2-je hlač in 2 majčki

Sladki greh

Uganite kaj zdaj počnem ... Predajam se svojemu sladkemu grehu!

V poletnem času je to moj najlubši "obrok". Ni mi pomembno ali ga jem zjurtaj namesto zajtrka, po kosilu, nekje v lokalu na sončku, ali pa pozno zvečer pred tv-jem ... Pomembno je, da zaužijem dnevno. Hja, človek bi rekel, da se sčasoma naveliča - vendar sladoleda se človek res ne more .... Ker je toliko okusov ... Uf, ko pomislim na jogurtovega z sadjem, borovničevega, Cokkie, lešnikovega,... Nima veze kakšen je - v mojem želodčku je vedno dobrodošel! Že od malih nog sem ga oboževala - takoj ko sem kaj žepnine dobila sem se oglasila pri "šipcu" ali pa je sosedova mami prinesla cele literske iz Ljubljanskih mlekarn, kjer je delala.... Lahko rečem, da je to moja droga! Zanj sem pripravljena narediti vse ... no skoraj vse! Spomnim se, ko sem imela še rosnih 6 let. Sedim jaz na igrišču in se predajam užitku, ko me zadane žoga. Žal ni samo mene, tudi moj ljubi sladoled je padel na tla. Tako sem bila besna, da sem tisti 2 kepici pobrala s tal, stopila do fanta, ki je namerno vrgel žogo vame, in obe kepici sem mu zarinila v obraz... Naj ve s kom ima opravka! Ja sej vem, ni lepo, da punca počne take stvari, vendar jaz sem rojena in živim v takem okolju, kjer se je potrebno postaviti zase - ker se nihče drug ne bo in pri nas velja 1 pravilo (ili j...š ili si j..en). Ta fant je ugotovil, da z menoj ni šale, ko gre za sladoled, zato me je samo pogledal, se pobral iz izgrišča ter se čez 5 minut vrnil z novim sladoledom. Od takrat naprej sva prijatelja ... zelo dobra prijatelja, ki ga imam zelo rada! In kadarkoli sem slabe volje ali tečna ima zdravilo zame - sladoled!

Daj, zrtaj mi še v glavo!

Kot povsod imamo tudi mi hišni red! Če sem čist iskrena, si ga še dandanes nisem prebrala, ker vedno švignem mimo v dvigalo... Pa tudi ni mi ga potrebno, saj imamo hišnika, ki ga je sam satan ustvaril. Vedno vsem teži, otroke ustrahuje, itd. Ne pomnim kolikokrat je zvonil pri nas, ker sem imela glasbo preveč naglas. Priznam, rada navijem radio do maksimalne možne točke - vendar vsaj gledam ob kateri uri to počnem... Nikoli zjutraj, nikoli ob uricah popoldanskega časa in nikoli po 22-i zvečer. Toliko sem pa solidarna, da pomislim na ostale sosede. No, te dni pri nas štimajo optične kable. In veste, kdaj so danes začeli ... ob 7:10. In to direkt na steni, kjer imam jaz pojsteljo v sekundi me je tako prestrašil, da sm se zbudila .... stena je vibrirala huje kot kateri koli mobitel.... Toliko časa je vrtel, da se je na moji strani prikazala majhna luknjica... a to je bilo že preveč zame! Vstala sem iz pojstelje, se oblekla in stopila ven. Hišnik me je pogledal in rekel: "Jutro soseda, kaj smo vas zbudili?" Moj odgovor:" Veš kaj, hišnik, a ste vi normalni? Ura je komaj 20 čez 7 pa še sobota je. Se ti ne zdi, da čez vikend ljudje dalj časa spijo, če že čez teden ne morejo? Lahko bi tudi ti enkrat bil uvideven UPOŠTEVAL HIŠNI RED in vsaj tem delavcem rekel, naj pričnejo z delom po 9-i uri, ne pa da mi s to mašino dela glavobole. Sploh pa kakšno je to delo polaganje kablov, če prodira čez steno? Malo je manjkalo, da bi mi v glavo zvrtal luknjo." Ni hudega, Lenca, to že mora biti tako." Mater mi je dvignil živc s to izjavo. Sam ogdovorila sem: "Puca mi muca, kaj in kako, jaz grem od doma ob 13 uri in do takrat hočem imeti mir! Vi pa vrtajte kjer hočete in komurkoli želite ... meni že ne boste! Pa če mi že toliko težite okoli hrupa in hišnega reda - si ga tudi vi preberite, sigurno ga zdaj tudi sami kršite!"

Zloraba kartic

Preverite vaše stanje na bankomatu ....

Namreč prišlo je do zlorab kartic. Nepridipravi so vdrli v program in si preko postterminalov prilastili informacije kot so osebni podatki, pin koda, itd. Izdelali so si lažne kartice in na veliko zapravljali v tujini. Tudi do 1000 eurov po osebi. Če ste imeli smolo in ste med oropano množico, nemudoma kontaktirajte z banko - denar bo povrnjen!!!!

Second Life ali beg iz realnosti?

Ste že slišali za virtualni svet imenovan Second Life (drugo življenje)? Pravzaprav je to tridimenzionalna igra, ki jo jepodjetje Linden Lab predalo uporabnikom leta 2003.

Danes sem prebrala članek o tej igri v reviji (opala, ne smem delati reklame) in sem se zamislila nad prebranim. Bolje rečeno, zgrožena sem nad podatki. Skratka gre za igro, kjer je trenutno registriranih več kot 6 in pol milijonov uporabnikov (od tega jih je približno tretina aktivnih). Bistvo igre ni v tem, da se tekmuje za boljše mesto na lestvici najboljših, ali da se pobijajo med seboj ampak v tem, da si ustvarijo svoj svet. Vsak uporabnik ima tako imenovanega avatarja (lik, ki ga oblikuje po svoji lastni želji) .... Nekaj podobnega kot znana igrica Sims ampak tale sega na drug nivo. Zakaj? Ker so se meje med realnim in virtualnim v Second Life izbrisale. Uporabnikom je omogočeno delovanje v treh segmentih: Lahko jo dojemajo kot pobeg v svet užitkov, za določene predstavlja VIR DOHODKOV, za nekatere pa novi medij (platformo za marketing, PR,...) Naj razložim - Razna podjetja odpirajo svoje poslovalnice, novinarske agencije, nepremičninske agencije, avtomobilske in računalniške korporacije, prodajajo se parfumi znanih kreatorjev .... Skratka tvori se gospodarstvo Second Life. Imajo svojo valuto, ki jo je moč zamenjati za PRAVE AMERIŠKE DOLARJE.... In tukaj se obrača veliko denarja - ob teh info sem bila zgrožena - katera budala bo plačevala z pravim denarjem razna zemljišča in obleke, da bo njihov avatar imel kje spati in kaj za obleči ????? A se je svetu sfuzlalo ???? Na svetu je že tako preveč lakote in vsega slabega, ti pa skrbijo za svoje avatarje. Pomislim, ali sem res jaz STAROMODNA in je to prihodnost ali pa je to samo fikcija? Bojim se, da je tisto prvo! Zakaj? Ker uporabniki lahko zbežijo od realnosti - tam so taki kot so si vedno želeli biti, tam ni problemov, lahko se selijo iz mesta v mesto, spoznavajo vedno nove ljudi, kjer nihče ne zahteva od njih, ni skrbi, ni tečnih mater, ki bi jim ukazovali, tam ni policijske ure, ... Skratka nič jim ni prepovedanega! Kam to sploh vodi? Bodo ljudje postali asocialni, da ne bodo znali ločiti med realnostjo in fikcijo? Ah, sej vem, mislite si, ta Lenca je fuknjena, pa vendarle ... že zdaj uporablja 2 milijona to igro in sam bog ga vedi koliko ur preživijo v tem virtualnem svetu. Ste vedeli, da imamo že kibersociologe ? Žalostno, ampak resnično! Ena taka nedolžna igrica pa te pripelje do odvisnosti (ok, sej te še marsikaj drugega - chati, itd. ...) Ampak nekje mora biti meja! Vendar si jo mora vsak sam postaviti. Jaz osebno si ne morem predstavljati 10-letnega otroka, ki preživi 5 ur za računalnikom, medtem ko bi lahko na igrišču igral nogomet s prijatelji .... meni to ne gre v glavo, ampak to se dogaja! Ta igra omogoča res vse ... celo sex! Smešno se sliši, ampak ja - sex. Na trgu se da dobiti takoimenovana e-obleka v kateri lahko dejansko začutimo, npr. udarec v steno. Ta obleka se je prodajala na erotičnem sejmu vendar je predraga, zato snovalci igre delajo na tem, da bi izdelali novo obleko, ki bi bila cenovno bolj dostopna uporabnikom .... Halooooooooo? Zakaj bi se sploh oblekla v tako obleko? Da lahko v virtualnem svetu sexam? Raje zapeljem resnično osebo in doživim prave orgazme.

100x raje sem v svetu polnem radosti in žalosti, polnem sreče in bolečin, skrbi, itd .... Skratka raje sprejmem negativnosti sveta, tako vsaj vem, da RESNIČNO ŽIVIM !!!!

Ptič v kampu

Zakaj so vedno kolesarji krivi?

Na jetra mi gre, ko vsak voznik vedno krivi kolesarja (ali pa rolerja) za vse .... Brez zamere vsem voznikom, ampak včasih se res obnašate, kot da imate le vi pravico biti na cesti. Pa ne samo tam, zdaj si lastijo vozniki še intervencijske poti, pločnike, trato ....

Zadnjič se peljem proti mestu (priznam brez čelade - BMW dont be mad at me) in ker se mi je mudilo na kavico sem šla po vseh možnih ulicah. Skratka, avtomobili so bili parkirani na pločnikih (razlog za to je bil pozdrav poletju in okoli centrau je bilo vse zaparkirano). Tako sem bila prisiljena peljati po cesti. Skratka, iz stanske ceste se je želel priklopiti voznik, vendar me nikakor ni mogel videti ravno zaradi parkiranega kombija na pločniku.... In tako me je zbil! Mislim, lahko bi vsaj vprašal, če je z menoj vse v redu. Ampak ne, gospod se je začel name dret, kot bi bia "stoka". Češ, kaj si jaz dovolim, kako to peljem, da sem se jaz njemu nastavila, da bi lahko kaj iz zavarovalnice iztržila, itd. Mislil, a si ti normalen al kaj? Ja, lih imam v interesu polomiti sebe in tebe izsiljevati za denar!!!!! Haloooooooooo!!!!! Na njegovem svetem avtomobilu je bila le ena samcata praskica, jaz pa sem imela popolnoma uničeno košarico, sprednji del popolnoma zvit, bolečino v kolenu (zdaj sta 2 ogromni modrici) , rame me boli.... Amapk ne, važno je, da sem jaz kriva in pazi to, želel je moje podatke, da bi mi lahko poslal račun! E tukaj je pa meni počil film! Najprej on meni nekaj pametuje o zavarovalnici in odškodninah, zdaj bi pa on rad iztržil. Poslala sem ga nekam, ker enostavno nisem mogla več biti tiho. A sem jaz kriva, da folk parkira po pločnikih, da še pešči ne morejo mimo, kaj šele kolesarji. Ko pa smo že pri tem, bi ravno tako kot jaz, moral biti on pozoren na dogajanje na cesti in s tem se bolj počasi priklučiti na cesto. Na živce mi gre folk, ki vedno krivi kolesarje: Sej ne rečem, tokrat je bila res moja krivda, tega nisem zanikala, ampak za koji k...c nas imajo kolesarje za manj vredne? Da nas za vsako stvar lahko okrivijo! Češ, mi smo nepredvidljivi in delamo zmedo na cesti! Ja, valda da smo nepredvidljivi na cesti, ko pa smo "bolj" izpostavljeni kot pa vozniki, ki so varni v svojem plehu. Ma, ne vem na koga sem bila bolj jezna v tistem trenutku - na njega, ki je popolnoma nečloveški, nase, ker sem se nespametno izpostavila ali na voznike, ki so zaparkirali pločnik po celi ulici....

Bistvo bloga: Vozniki, niste edini na ulici in zato ne kraljujete njej! Dajte malce misliti tudi na ostale udeležence, ki so .... Moj nauk je pa ta, da se bom od zdaj raje vozila po trati kot pa po cesti!

Pasje vreme

Tole vreme je za znoret ... vročina ubija ....

Zdaj sem tu za računalnikom, le v modercu in spodnjicah ... in kar lije z mene! Ne vem več kam naj se dam, te temparature iz dneva v dan bolj rastejo. Jah, nimam kaj - danes je prvi dan poletja in narava se tega ne sramuje. Sam kaj, ko bom pa jaz šla na dopust, bo za en drek tole vreme - tako kot pretekli 2 leti Samo padavine in oblaki, ki švigajo mimo .... Mogoče pa vendarle ne bo tako slabo - think positive ....

Mah, še bloga se mi ne da pisat, ker je tako pasje vroče .... Grem pod tuš!

Man vs. Woman

No, pa naj enkrat za vselej razčistimo razlike med moškim in žensko. Možgani ženske izgledajo kot 4-pasovnica avtoceste ... medtem ko možgani moškega predstavljajo enosmerno!

Da bi resnično razumeli kako razmišlja nasprotni splol - se moramo vrniti .... kam ... v jamske čase. Moškemu je bila dodeljena ena naloga - hrana. Moral je poskrebiti zase in za družino, kar pa je pomenilo, da se je moral naučiti opazovati plen, se dobro znajti v prostoru, kjer se plen giblje itd .... V današnjem času se to najbolj izraža v tem, da so moški možgani usmerjeni v eno stvar - njej se posvetijo in roko na srce, ponavadi jo dosti bolje opravijo kot ženske. Kar se tiče orentacije - tu se moški pravtako bolje znajdejo od žensk. Je pa res, da če se bodo izgubili nekje na cesti, bodo redkokateri povprašali za napotke (njihov ego), medtem ko bo ženska prvega na cesti ustavila. Naloga ženske - poskrbeti za družino, ohranjati ogenj, nabirati razne sadove, zelišča itd. ... Ker je prvotna naloga skrbeti za družino je ženska razvila svojo intuicijo, da je lahko lažje zaznala občutke svojih potomcov, zaznala je lahko znjihove želje, skrbi, solze, smeh, potrebo po razvijanju,.... Pri ohranjanju ognja je morala biti iznajdljiva in vedno pozorna na ogenj, da ne ugasne. Medtem ko je nabirala, se ni osredotočila le na eno vrsto, ampak je raziskovala vse kar je na tem ozemlju,... Vsaka nova rastlina ji je bila zanimiva, kajti le tako je odkrila njihove zdravilne substance ali pa hranljive vrednosti. Zato so se njeni možgani razvili v avtocesto. Roko na srce, ženska nikoli ne razmišlja le o eni stvari. Lahko je npr. v službi, misli ima pri tem, kaj bo danes vse skuhala, otroke peljala k plavanju, na vaje klavirja, itd. Ko gre ženska v shopping z namenom, da si kupi le kavbojke, si še polega tega ogleduje majčke ali čevljce, ki bi zraven pasale, medtem ko moški pride, pomeri in vzame - kavbojke namreč! In ravno zaradi tega nas moški ne razumejo in potem postanejo živčni, namesto, da bi medtem časom zavili v bar in spili mrzlo pivo. Tako, da jim naslednjič kar recite: "Dragi, nisem jaz kriva, tako pač možgani delujejo." Napotite ga na pivo, medtem jim pa kupite novi par nogavic ali kakšne boksarce - pa bo vesel. Moški je zaradi svojega ulovljenega plena vedno imel občutek, da je glavni. Kajti poskrbel je za svojo družino. To mu je vedno dalo nek pečat, žal pa je sedanjost dosti drugačna od jamskih časov. Danes je ženska oseba, popolnoma neodvisna od moškega. Sama si služi kruh, ima popolnoma enake pravice kot on .... ni več podrejena njemu! In to je današnjega moškega hudo prizadelo, čeprav tega ne bo priznal. Njihov položaj ni več nad nekom ampak enak nekom, če ne celo pod nekom (če dobi v roke kako hudo feministko). Se pravi niso več glavni ampak so vzajemni ... in roko na srce tega ne marajo! V preteklosti ni bilo čanse, da bi moški poprijel za gospodinjska dela, kajti v njegovi miselnosti je bili - Na meni je, da delam in služim kruh, ti pa skrbi za družino. To je bial preteklost. Danes moški vidi, da ni edini, ki služi kruh in ker vidi, kako težko je vse njeni partnerici sami vse postoriti, ji pomaga .... Ponovno vzajemnost! In da ne boste mislili, tukaj oni radi priskočijo v pomoč. Jaz osebno zelo cenim moškega, ki zna kuhat, prat, likat,... S tem ga imam za neodvisnega (od ženske) ne pa za copato. Samo največji problem je v tem, da večino mater je svoje sinove razvadilo, jih ni naučilo ... pol pa dobijo žensko in dom in jih žena napada ... Napaka! Njega je treba naučiti. Saj niso neumni, da tega ne bo zmogli ... samo postopoma jih je treba učiti (saj veste, oni imajo enosmerno)

Ne glede na to, da se meje med ženskim delom in moškim delom brišejo, obstajajo razlike (tako fizične kot psihične) in namesto, da nasprotni spol krojimo po sebi, jih skušajmo razumeti. Po jamsko seveda.

Pa daj, natakni si ga!

Med svojim delovnim časom, res vidim marsikaj in lahko vam rečem le eno: FOLK NI VEČ NORMALEN!

Ok, saj vem in tudi sam apriznam; Sex brez kondoma je 1000x boljši kot s tisto gumico, pa vendar a se sploh ljudje zavedate, koliko posledic, strahu, skrbi itd. povzroča nezaščiten sex z osebo, katere ne vemo kakšno spolno zgodovino ima! Mislite, da sem nora, ko takole pišem - a verjamite mi, jaz se s tem soočam vsak dan! Vidim ljudi, vidim jim v očeh! Sploh tiste ljudi, ki se testirajo za HIV. V večini so to ljudje srednjih let (predvsem moška populacija) pomožnosti uporabijo šifro (in tako ostanejo anonimni). Včeraj sem ponovno imela nekega gospoda, ma ne boste mi verjeli - on prihaja vsak mesec in čisto vedno je ves poten, nervozen .... Če bi ga ocenjevala po zunanjosti je tak urejen gospod, težki kravatar (ber: nosi drage obleke) .... In vsakič ko ga gledam si mislim; "Stari, a si ti slišal kdaj za kondom?" Jaz res ne vem, kam ga ta gospod umaka, da je vsak mesec tako usran od strahu! Pol sem zadnjič imela primer nekega fanta, starega 23 let, ma povem vam, lep je bil kot slika! Fant svetlozelenih oči, čokoladne polti ... ma 3/4 div bi ga polizalo od glave do pete ... a žal nisem imela lepe novice zanj. Tako mi je bilo težko zanj, kajti on je iste starosti kot JAZ! Tako mlad, pa okužen .... Mislim groza. Najhuje od vsega je to, da na obrazu ni mogoče razbrati te bolezni! Folk kar misli, da je Slovenija varna pred to epidemijo, ki vlada svetu.... Se vi sploh zavedate, koliko ljudi DNEVNO UMRE zaradi AIDSA? Vsi vemo, kako je transport ljudi hiter in kako hitro postanemo mi žrtev te bolezni. Se spomnite tiste prostitutke, za katero je slovenska javnost izvedela, da je okužena? Jaz vem, da je takrat ogromno ljudi prihajalo na testiranje. Takrat pa jih je panika zagrabila in pričeli so se zavedati svojih grehov in morebitnih posledic. A če sem iskrena - teh ljudi mi ne bi bilo žal. Žal bi mi bilo njihovih soprog! Ne me narobe razumeti, smrti ne privoščim nikomur - samo če že mora doleteti koga, naj doleti tistega, ki greši in ne tistega, ki je nedolžen in bolezen faše.

Rada bi spregovorila tudi o abortnicah. Vidim mlade obraze in srce me boli. Saj razumem, da nimamo možnosti vzgajati otroka v tem svetu, ko je toliko problemov (stanovanjski, finančni, brezposelni, itd.) Jaz to vse razumem - ne razumem pa mlajših od 18 let! Danes sem videla osebo iz slavne družine (ne sprašujte, kdo je to bil, ker ne smem izdajati osebnih podatkov) in doživela sem šok! Stara je bila KOMAJ 14 LET !!!! In ona bi ga celo obdžrala, če ne bi imela spontani splav ... HALOOOOOOO? Pa a si ti normalna, sem si mislila. Še sama si otrok ... Tvoje telo je še vedno v fazi odraščanja in ti bi bila mati. Vam povem, da sem enostavno morala it na čik pavzo, da sem k sebi prišla. n verjemite mi, ona ni edini primer .... Dosti under 18 jih je. In zakaj jim je to treba? Danes, ko pa imamo toliko zaščitnih sredstev - kondomi, diafragma, kontracepcijske tabletke, obliži, itd ... saj razumem, vsakomur se to lahko zgodi - pač se in takrat nimaš kaj jokat - samo verjemite mi, eno je, ko se le tebi ali tvoji prijateljici zgodi nekaj povsem drugega je ko vidiš koliko punc je VSAKODNEVNO na razporedu za abortus!

dajte se malce zamisliti! Še enkrat priznam, da je večji užitek brez kondoma sexati, vendar ko pomisliš kakšne so vse posledice na vas in na zdravje (tako fizično kot tudi psihično) ENOSTAVNO NI VREDNO!

ZAŠČITITE SEBE IN GA RAJE NATAKNITE!

Bring it on

Jao, ura je že čez 2 zjutraj in nikakor ne morem zaspat!  Po mojih možganskih celicah mi tečejo misli o osebi, ki bi jo najraje razbila kot kanto ....

Sita sem je ... Sita sem te hinavščine .... Sita sem osebe, ki se je pretvarjala, da mi je prijateljica.... Sita sem tega, da spremlja vsak moj korak, vsak moj gib, ga do potankosti analizira in potem postavi tezo, ki je samo v njeni glavi jasna .... Sita sem tega, da kaže eno lice meni, ko pa se obrnem pa je povsem druga pesem ....   Sita sem njene negativne energije .... Sita sem njene provokacije, ko pa ji nič nisem naredila .... Samo dobro sem ji želela, samo dobro govorila, samo dobro dajala .... In kaj sem dobila?  Nož v hrbet!  E pa, dost te mam .... Ajde pokaži mi svoj pravi obraz, da te direkt mahnem ... Ajde če upaš?   Vse na Divi me dobro poznate in veste, da imam veliko mero tolerance, pravtako veste, da me res redko kdo razpizdi - ampak tole pa res presega vse meje. Ne zdržim več .... sam kaj ko se moram soočati z njo vsak dan, kaj ko je ne morem poslati v lepe kraje, ampak jo moram gledati vsak dan .....  In to vse zaradi enega tipa ....  zdaj mi je kristalno jasno, da je vse to jebanje bilo zaradi njega - Kaj, a je prpa stisnila, a? Tega si nisem zaslužila, ker nič nimam z njim, nasprotno še izogima se kolikor le morem ..... Sem jaz kriva, da je šla tvoja šansa po gobe (in to na tvojo željo)?  Dovolj mi je bilo teh tvojih kompleksov reševat! Znaši se ti na kom drugem - mene dušco pa pusti pri miru, kajti v nasprotnem primeru bom postala tudi jaz pasja ..... O, ja I can be a bitch too, you know .... but the diference is I am only than, when it is needed  but you, honey, are always!

so bring it on! 

Men se rola ...

Jaz se ne morem več kontolirati !!! Ne vem, ali je ta pomlad kriva, al kaj - ampak meni že cel teden hodi po glavi samo sex! Nikakor se ne morem skoncentrirati na službo, prijatelje, družino,.... Samo rola se mi film, kako bi se tukaj dol dala, kako bi se na javnem mestu dala dol,.... Tisti, ki me že dolgo časa poznajo vedo, da nosim v očeh sexipilnost, vendar jo zavoljo vseh kontoliram   Že z enim samim pogledom in nasmehom tipa spravim k tisti misli, ne da bi se tega zavedala! Očitno to počnem podzavestno, zato pa me kolegice opomnijo in se kontroliram.... A ne morem več - pravim vam, da me tako cufa, da ne vem kaj naj! Prejšni teden sem dobila 3 cifre od neznancev ne da bi sploh prosila ... nasprotno še spregovorila nisem z njimi, samo pogledala na drugi strani lokala, kjer so sedeli! Kako to, da tako vplivam na ljudi? Ne zmorem več! Rada bi potešila svojo pohoto, a ta se stopnjuje! Še moj po 2 urah popusti a jaz sem še vedno nepotešena! Moji orgazmi so vedno bolj močnejši in bolj intenzivni ... a jaz hočem še.... 

Ne vem, ali je to res ta letni čas, ko se vsa bitja nažigajo in je moj (živalski) nagon povečan, vem samo to, da kar je preveč je pa preveč! Šele zdaj razumem tipe, ko imajo to ves čas v glavi! Verjamite, ni jim lahko  

Pozabiti ali odpustiti?

Pozabiti ali odpustiti nekomu? To je zdaj vprašanje ....

Vsakdo izmed nas se znajde v težkem obdobju svojega življenja (če ne celo v večih). Sprašujemo se, zakaj smo morali občutiti to grenkobo, zakaj nas je srce moralo boleti, zakaj ??? To, da se nekaj izučimo - seveda, pa vendar, kdo so vsi tisti, ki nam grenijo življenje? Ponavadi so to osebe, ki delujejo v našem okolju. Ponavadi so to osebe, ki so nam blizu .... Zato pa tako močno boli, pa naj bo to sorodnik, fant / dekle, prijatelj. Kaj storiti? Je bolje pozabiti a v srcu nikoli odpustiti? Ali pa odpustiti in nikoli pozabiti? Mislim, da je to od posameznika do posameznika odvisno. Odvisno je od karakterja same osebe. Mislim, da ni dobro ne eno ne drugo - vendar kombinacija. Sama zase lahko trdim, da pozabim, a ne odpustim! Včasih pa je od same situacije odvisno. Včasih osebi tudi odpustim, če se ni zavedala svojega početja, če je to počela za dobro vseh nas, če vem, da je bilo nujno potrebno v dani situaciji,.... Nikoli pa ne odpustim osebi, ki je to počela v svojo korist,... Osebi, ki je škodoželjna, ki želi le situacijo poslabšati! Lažje mi je, ko pozabim na vse, a v srcu ostane brazgotina. Ta me vedno znaova spomni, da moram biti previdna! Previdna pred ljudmi, ki želijo slabo! Sprašujem se, ali me to neodpuščanje dela slabo osebo? Ali bom zaradi takih dogodkov spremenila sebe? Se bom sčasoma zaprla v svoj svet varnosti? Dvomim. Kajti opazila bi razliko v svojem obnašanju, ob vsaki svoji reakciji,... in vem, da bi se ustavila. Vem, da bi izbruhnila vso negativnost, ki bi jo čutila in ki bi me dušila.

Kaj pa vi? Kako bi zaključite mučna in boleča obdobja v svojem življenu? Kako bi reagirali, ko bi vas tista oseba prosila odpuščanja? Bi bili pripravljeni odpustiti? Ali bi samo želeli pozabiti?

Začetek sezone brez pudra

Prvi maj je za nami ... In čas je, da pustimo svoji koži dihati!

Vse tiste, ki se pudrate, pozivam, da za par mesecev pustimo svoj najlubši puder v predalu. Mnogim puncam je puder pomembna stvar saj jim nekako vlije samozavest. Daje občutek, da je naše lice popolno, kljub vsem skritim aknam! A zakaj? Dajmo razkriti vsej okolici naš obraz! Dajmo jim pokazati, da se lahko počutimo krasne tudi brez tega proizvoda. Zdaj je najbolj primeren čas, kajti prihaja obdobje vročih temparatur in če se bomo pacale še najprej bomo svoji koži še bolj škodovali! V tem obdoblju pride do večjega izločanja poti in kar je za ven - je za ven. Zakaj bi puder zadrževal .... Škoda je naše kože! Če je ne bomo negovali zdaj, ko smo mladi, bomo v starosti še kako obžalovali!

Zato, vas še enkrat pozivam: nastavite svoj lepi obraz in pričarajte si nasmeh na ustnicah! To bodo ljudje 100x prej opazili, kot pa tisto akno na sredini noska!

Nafilana do konca!

Končno sem spet jaz!

Tisti, ki me dobro poznate veste, da sem pred prazniki bila popolnoma zbita! Dovolj mi je bilo vsega, sita sem bila odnosov, ki so negativno energijo oddajali, sitna sem bila ker sem bila utrujena, itd.... In moram vam povedati, da sem se v teh 5-ih dneh spočila. Včasih resnično paše dati svoje možgane na OFF in preprosto uživati v brezdelju. Točno to sem potrebovala .... da dam noge v luft in uživam. Zvoki morja oz. valov so me sprostili in me nafilali z energijo. Pa ne sam morje, še od sonca sem se nafilala. Sedaj sem spet jaz. Nabita z energijo in pripravljena na vse! Zdaj, ko sem ponovno jaz se lahko posvetim tudi ostalim ... So, bring it on .... 

Dediščina

Ne bom pisala o materialni dediščini ... pisala bom o duhovni! Najprej, da nekaj razčistim: ves blog je napisan na podlagi mojega mnenja in nima nobene veze z nobeno religijo, dokazi, itd.

Kot nekateri na svetu tudi sama mislim, da je duša večna! In ta potuje skozi razna življenja z enim samim namenom .... da dojame bistvo! Nekatere bodo to potrebovale 15, druge 50, nekatere pa več kot 100 življenj - a vse pridejo na isti cilj! Ste se vprašali, zakaj smo sploh na tem svetu? Zato, da bi pripadali nekemu sistemu in se njemu podrejali ??? Ljudje se zadnja stoletja preveč ukvarjamo z materijo (Ok že res, da smo se prisiljeni ukvarjati s tem - pa vendar - mar moramo vedno govoriti, o avtomobilih, jahtah, hišah, cunjah,....) Ravno zaradi obsedenosti z materijo smo postali ljudje ljubosumni, sebični, škodljivi,... DOES THIS MAKES US HAPPY? Si s tem čistimo dušo? Nasprotno - še bolj si jo pacamo (ups, pa je šlo še ena možnost, da bi hitreje prišli do cilja, po gobe). Preden smo se "ponovno" rodili, nam je bila dana možnost vpogleda v prejšne življenje. Videli smo svoje uspehe in pa VIDELI smo napake, te so nas poslale nazaj v svet - da bi jih popravili! Duša je dobila novo možnost - dobila je telo (katerega uporablja kot orodje, da lahko biva v materiji). Se strinjam, da je 5 letniku to nemogoče dojeti, 15 letnemu ni mar za to, ker je takrat vse drugo bolj pomembno, .... ampak starejši ko je človek vedno bolj razmišlja - če ne drugega se sprašuje. Ali si vsak izmed nas lahko odgovori? Je sposoben sebe opazovati v različnih situacijah? Je sposoben razbrati svoje napake / lastnosti ... in jih potem uspešno odpraviti?

Ste kdaj pomislili, zakaj smo ravno v tem okolju, ravno med temi ljdmi, .... Zakaj moramo prenašati dobre in slabe lastnosti drugih ljudi okoli nas? Zakaj ravno moja mati tako reagira? Zakaj ravno moj bratec teži, zakaj mora ravno ta učiteljica tako zagreniti življenje, zakaj me ravno ta fant izkoristi, zakaj me ravno ta prijatelj objame, razveseli,  zakaj sem ravno v tej službi srečen, itd.... ZATO, DA SE IZUČIMO!   ZATO, DA SI PRIDOBIMO IZKUŠNJE!   ZATO, DA SAMI VIDIMO, KAKO SMO V PRETEKLOSTI DELOVALI! Vsi ti ljedje so z namenom v našem življenju .... vendar je od nas samih odvisno, kako bomo živeli, kako bomo delovali! Lahko se soočimo s svojo dediščino,  lahko se začnemo spreminjati, lahko se pričnemo pucati! Vse se prične z LJUBEZNIJO in sprejemanjem. Ko bomo nekomu privoščili namesto škodovali,... Ko bomo razumeli namesto obsojali,.... Ko bomo dajali namesto jemali,.... Takrat bomo dojeli, takrat bomo čutili, takrat bomo nagrajeni! Nagrajeni bomo s srečo .... posledično bomo pa dojeli, da smo se dvignili na višji nivo in s tem bili stopničko višje k večnosti !!!!

In s to mislijo želim vstopati v naslednje življenje - tako dediščino si želim prenesti naprej!

Sosedov pes gej

Imam soseda, gospoda, ki že celo desetletje živi sam ... No ja, po smrti svoje ljubljene si je umislil psa - žival, ki mu kratkočasi dneve!

No, ta njagov Fifi je zelo čuden pes! Ali naj se bolj primerno izrazim - on je gej! Psice ga niti najmanj ne zanimajo, tudi v tistem času, ko se parijo. Ko ga zagrabi potreba po spolni sli naskoči vsakega samca, ki ga zagleda. Ne vem kako to, ampak očitno mu bolj paše vtikat tisto stvar v kosmat rektus drugega psa obdan s pasjim drekom ...

Ko je bil naš Shark še micen, sem ga zelo rada peljala na trato pred vhodom in se igrala z njim, mu dovolila, da se spoznava in ovohava z drugimi psi. Vsi ljubitelji psov dobro veste, da se psi najprej povohajo po zadnjici, ampak tale cucek Fifi je pa kar naprej želel lizati mojemu Sharku rit. Mislim, kaj za vraga ima za lizat rit mojemu psu???? A zdej je pa še pasji pedofil postal, al kaj? Zato sem raje vsakič poklicala Sharka k sebi, ker nisem želela da bi Shark to vzel kot nekaj normalnega .... Še to mi manjka, da se pes tega nauči in da pol še on druge liže po tazadnji ... Po mojem bi vsakokrat umrla od sramu!

Včeraj peljem jaz njega na sprehod ... moj kuža je postal že velik, ves ponosen na svoje mišičasto telo (BTW: stafford - za tiste, ki niste vedeli) in na svojo moč .... nakar zagledava midva na poti koga drugega kot najinega soseda s Fifijem. Fifi je bil ves vesel, ker je videl svojo potencialno žrtev ... mislil si je, kako ga bo zdaj namočil ... in to še v tako lepega mladca .... epa evo ti ga na! Shark se ni pustil, nasprotno ... ne boste verjeli, ampak on se je še dobesedno poscal na Fifija. V tistem trenutku sem planila v smeh - kajti nisem mogla dojeti, da je to storil. Fifi jo je od sramote po hitrem postopku popihal, naš ljubi sosed je pa komaj za njim tekel. Shark me je samo pogledal, mislil si je, kako ga bom nadrla ... jaz pa sem se samo sklonila, ga pobožala po glavi in rekla: "Danes dobiš veliko kost ... samo zato, ker zdaj vem, da nisi gej!"

Izdano srce

Vsi smo bili nekoč zaljubljeni .... in prevarani!

Imam sestrično, ki jo imam rada, kot svojo lastno sestro, saj sva povezani že od malih nog. In njeno srce je izdano in prevarano. V razmerju je že 6 let, skupaj sta kupila hišo in jo pričela urejati ... zaročil jo je ... zdaj pa je ugotovila resnico, tisto krutost, ki gane in prizadane vsako srce! Vara jo z neko deklino! Po tolkih letih nekega zaupanja, vzajemnosti, ljubezni ... vsega je konec. Težko mi je za njo - še težje je pa meni, saj so na dan privreli vsi moji spomini in tudi boleča izkušnja. Zato pa danes razmišljam o prevari, o njenih vzrokih, posledicah,....

Vzroki so različni, tako kot smo ljudje. Pri "svežih zvezah" je najbolj pogost vzrok ravno v tem, da se nekateri (moški ali ženska) ne želi vezati, da želi okusiti še kaj več .... Pri starejših pa je povsem drugačen vzrok! Največkrat do tega pride, ko v razmerju pride do monotonosti. Razmerje je vedno potrebno dvigovati na višji nivo, vedno se je potrebno truditi (in s tem ne mislim, da se mora samo en od partnerjev - ne! Morata se oba truditi). Ko vsa ta zaljubljenost mine, ko spoznaš svojega partnerja v celoti, ko veš vse njegove dobre in slabe lastnosti ... ni nič več novega za odkriti - vse ti postane tako samoumevno - vsak partnerjev gib, pogled, beseda,.... Vse postane monotono ... tudi sex! In ker smo ljudje kot Kolumbi, bi radi vedno nekaj novega, svežega imeli ob sebi ... zato, da nam bo zanimivo ... nekaj kar bo naš srčni utrip dvignilo. Ljudje začnejo hrepeneti po nečem drugem, namesto, da bi spreminjali sebe, da bi delali na sebi, da bi bili partnerju zanimivi. Namesto tega podležejo zapeljivim pogledom, nato nastopijo laži, dvojno življenje .... a vse zgodbe imajo en konec! Vse se konča, ko pride resnica na dan! Ne glede na to, koliko si želimo, da bi naši grehi bili pokopani in zaviti v preteklost - resnica vedno zmaga. Bodisi se človek zareče, ga nekdo vidi,.... Resnica najde svoj način da pride na površje! In tako pridemo do posledic. Ko mora partner pogledati v oči drugemu, ko mu v očeh vidi, kako izdano srce ima partner ... In če se prej vest ni oglasila, se definitivno oglasi takrat, ko se partnerju gleda v oči! Včasih sem bila mnenja, da partnerju ne bi nikoli oprostila, danes menim drugače - mogoče zato, ker sem to izkušnjo doživela in ker sem imela srečo! Iz celotne izkušnje sem izstisnila lekcijo in po pravici povedano, danes mi ni žal! Naučila sem se marsičesa,.... tako kot se vsak izmed nas nauči. Nekateri se tega, da ne bodo nikoli posem na enak način ljubili, drugi, da bodo previdni, tretji pač, da si tega ne bodo nikoli več dovolili,.... Ljudje smo si različni, zato so tudi naše reakcije različne! Reakcije so različne tudi glede na starost.  18 letna ženska bo drugače reagirala kot mati 2 otrok, ki bo naprimer mislila, da je fuk ni vreden, da se družina razdre. Saj pravim, različni smo si - vendar vsi imamo eno skupno stvar .... Vsi imamo zlomljeno srce! Lahko ga z sekundnim lepilom zlepimo - vendar nikoli ne bo več isto (celotno). Ostanejo nam brazgotine ali v tem primeru ostanki sekundnega lepila!

Kaj hočem s tem blogom povedati? Ljudje, pričnite se zavedati svojih dejanj! Saj vem, da ni nihče perfekten ... še zdaleč ne vi ali pa vaš partner ... a pomislite preden prevarate - ali je vredno izgubiti ljubljeno osebo, zaradi nekaj minut užitka? Ali je vredno reskirati vse trenutke, ki ste jih s partnerjem preživeli, vse zaupanje kar tako zapraviti,....? Če ni oseba s katero ste v zvezi "prava" in vas ne osrečuje - potem zaključite to obdobje na bolj solidaren način, kot pa s tem, da ga izdate .... Konec koncu, si nihče ne zasluži biti izdan!

Spring time!

Jao, punce .... pomlad

Sej vem, Lenci se je spet strgalo ... haha .... ampak kot čistokrvna vodnarka sem vedno z mislimi v prihodnosti. Današnji dan me je obdal s mislijo o pomladi ... Kjub snegu, ki se nahaja na naših tleh, me že obdaja vonj po njej! Končno smo prišli v obdobje ovna. Brez zamere, ampak tale ribica, ki je kraljevala marcu, ni bila ravno dobra ... ogromno negativne energije, pa lunin mrk in sončni mrk,... skratka zdaj je vsega konec! Prihaja pričetek astrološkega obdobja - obdobja, ko se celotna narava zbudi. Dan je z dnem vse daljši, ptički so zamenjali mojo budilko in veselo že navsezgodaj žvrgolijo, zvončki in trobentice so že zunaj (čeprav jih je snegec zaj...al - a bodo ponovno vscvetele....). Prišlo bo obdobje, ko bomo vse ženske zdepilirane nogice kazale v kiklicah in moški bodo prišli na svoj račun .... Vse živali bodo zdaj v obdobju, ko se kažejo (mislim na samce, ki se bodo potegovali za dominantnost) samičke jih bodo razveselile z privolitvijo k parjenju .... in imeli bomo novo generacijo mladičkov (maja, junija se bo splačalo iti v ZOO) ..... Skratka kaj bi lahko še več želeli. Nič .... ok mogoče samo to, da tale sneg čimprej zgine, da se bodo moje zapisane besede pričele urisničevati.

Life is good, so just relax and have fun!

Hunted by past

Ste kdaj v življenju imele neko nedoknončano stvar / situacijo / odnos? V tistem trenutku je bilo najbolj ugodno pozabiti in iti s življenjem dalje ... a kaj ko se preteklost vrača v sedanjost? Ko nas sanje opozarjajo, da bi bilo bolje razrešiti nedokončano?To se meni dogaja zadnje dni ... I have been hunted by past !!! 

Življenje me je povezalo z nekom, do katerga sem čutila ogromno, a ni bil tega vreden. Ja vem, zvenim kot še ena zaljubljena oseba! vendar ne!!! Prerasla sem to, moje srce ni več na dele razdeljeno ... ne nasprotno: ono je celotno in žari od sreče! Mene mučijo vprašanja, na katere ne bom nikoli dobila odgovora! Muči me vprašanje ZAKAJ?  Jasna mi je situacija, jasne so mi posledice ... ni mi pa jasen vzrok. Zakaj je do vsega tega moralo priti? Zakaj sem morala iti čez to bolečino? Danes sem močnejša in bogatejša za to izkustvo ... vendar ne vem, zakaj sem morala iti čez vse to? Da se naučim ločiti seme od plevela? Zakaj mi je delal točno tisto, kar sem najbolj sovražila: lagal je v oči, zakaj je njegova mimika telesa govorila eno, iz ust pa prihajalo nekaj povsem drugega ..... Danes je vseeno, kajti odgovori ne bi spremenili sedanjosti. A vseeno si želim odkritega pogovora z njim ... Mogoče, me ne bi preteklost lovila, če bi razčistila zadeve. Zakaj ne? Oba sva šla naprej z življenjem, med nama ni več čustev, zato bi bil pogovor svobodne narave .... samo on tega ne želi, ker dobro ve, kaj je izgubil! Zato je čas, da pogledam prijateljici preteklosti v obraz ... čas je da se soočim z njo ... in čas je da jo pokopljem ... To je očitno zadnja faza, katero moram narediti! Nič pozabiti - ampak soočiti! Kajti le takrat bom dosegla svoj notranji mir in ona me ne bo več v sanjah preganjala! 

Spomladansko čiščenje

No pa smo tam .... Ko je treba poprijeti za cunjo in ribati!

Danes sem se spravila generalno pucat stanovanje. Mogoče je vsega kriv moj PMS, a nad rezultatom sem zadovoljna. Vse se je začelo, ko sem želela prezračiti sobo. Ob samem pogledu na svoja okna, ki so bila vsa usrana, me je bilo sram, da sem ženska. O, takole se pa ne gremo. Zagrabila sem čistilo in cunjo nato pa pričela pomivat okna. Takoj zatem sem se spravila na rediatorje, z Prontovim voskom namazala vse lesne površine, zamenjala posteljino, svoje rože uredila ter vse liste namazala z pivom (mogoče se smešno sliši - ampak listi dobijo lesk), posesala tepih, nakar pa sem vso staro šaro ven iz polic zmetala in pričela. Jebela, koliko vsega se je skozi leta nabralo. Vsi tisti plonkci, dopisovanja s sošolkami ali sošolci, kontolne naloge, stare slike iz potovanj,.... Če sem iskrena sem s tem imela največ dela. Nisem vedela, kaj naj obdržim in česa naj se zmečem. Nato pa sem si uveljavila eno pravilo; tisto stvar, ki je ne primem 2x v letu sigurno ne potrebujem.... ja, na kratko povedano, napolnila sem 6 ogromnih vreč za smeti.

No, ko sem s svojo sobo končala sem nadaljevala v kopalnici. Vsa kozmetika, parfumi,... ki je bilo več kot pol leta v uporabi je letelo v koš. Svoje predalčke sem si razporedila: laki skupaj, barvice skupaj, kreme skupaj, šamponi skupaj,.... vse sem zaključila s temeljitim pucanjem ploščic in pa kade. No pa je tudi kopalnica bila gotova .... kuhinjo, dnevno sobo, balkon,... skratka vse prostore sem temeljito obdelala, vso zimsko obutev odnesla v klet, zavese oprala, pomila po tleh, namazala tla,.... moji so se samo križali, ko so prešteli 15 ogromnih vreč šare.

Ljudje smo prav smešna bitja: shranjujemo si vse sorte stvari, ki jih dejansko sploh ne potrebujemo, a hranimo z razlogom, da nam ostane v spomin na neka pretekla dejanja ali izkustva. Svojo sedanjost obremenjujemo s preteklostjo. Jaz že ne bom! Spucala sem si "gnezdo", da bo kaj ostalo tudi za prihodnost! 

Moja jutranja norca

Zjutraj se zbudim, ko mi budilka prične težiti ob 05:45. Prva stvar ko vstanem, grem na wc, opravim potrebo in si umijem obraz. Ura je že 06:00 in radio se samodejno prižge, jaz pa se vsedem za mizo in sežem po kavi. V tem času se mi vedno pridružita moja 2 norca. Na radiu Antena pričneta s svojim programom Žan in Sebastajan. Svoj ritual vedno zaženeta s Hugovo budilko (beri: trobenta se prične dreti že ob 06.00), nakar povesta kateri dan je ... če je ponedeljek, nas tolažita, če je petek se veselita prihajajočega vikenda,... Vedno, ampak vedno odševata dni do novega leta - pa sta obljubila, da bosta po novem letu nehala .... a še kar vstajata . Jaz se med tem časom že mažem  z mlekom po telesu, oblačim, pričnem ličiti, medtem ko se onadva brijeta norca drug iz drugega, povesta kateri praznik je ... En dan je praznik šahistov, drugič praznik kavbojk,... Mislim, kje ona dva pobereta te podatke mi ni jasno, vem samo, da me spravljata v smeh. Tik preden švignem v službo me obvestita, kako je stanje na cesti in kakšno vreme naj pričakujem ... nato pa odidem

Skratka, hočem povedati, da sem se na svoja norca prav navadila in jutranja kava brez njih ne bi bila ista. Spravita me v dobro voljo že zgodaj zjutraj, medtem ko so ostali v službi kot kakšne mumije.

Enkrat ju bom pa presenetila in jima prinesla kavo ob 06:00 v studio ... v zahvalo! 

Polna si, pa še mrknila boš

 Danes bo na nebu zasijala - polna luna ... in zemljina senca jo bo za 22 minut spremljala!

To bo letos 2. lunin mrk - vendar po izračunih eden najbolj negativnih mrkov. Nazadnje je imel mrk tak vpliv v 50-ih letih prejšnega stoletja.

Citirano iz knjige Moč lune:   Profesor Lieber, po poklicu psiholog in psihiater, je ugotovil in zbral dokaze, da predvsem ob polni luni, pa tudi ob mlaju, zaradi močnega stresa hitro narašča število agresivnih dejanj (umori, telesne poškodbe, samomori,...) oziroma je število teh v skrajnem primeru celo dvakrat večje od običajnega mesečnega povprečja. To dejstvo znova potrujejo tudi zdravniki, policisti in odvetniki, saj v tem obdobju poročajo o povečanem obsegu dela.

Tisti, ki tega ne verjamete se zamislite - vsi vemo da ima luna ogromen vpliv na morje (govorim o plimi in oseki) in ker je vsako bitje sestavljeno iz celic (in v njih je sestavina voda) ... torej ima luna vpliv na nas. Ker delam v zdravstvu vam zagotavljam, da se ob mlaju in poni luni rojeva več otrok in dejansko imamo več prometnih nesreč, operiranim pacientom se odpirajo rane in prično gnojiti ... 

Za vse tiste, ki ne veste, kako pride do luninega mrka - vam podajam uradno razlago (ponovno citiram):   Če so tri nebesna telesa (Sonce, Zemlja in Luna) natančno v eni črti in tudi v eni ravnini, je osvetljenost Lune na strani Sonca prekinjena zaradi Zemljine sence, ki pada na Luno, oziroma jo ta lahko delno ali pa v celoti za določen čas povsem prekrije (do 1 ure in 42 minut). V enem stoletju nastopi približno 150 luninih mrkov, od tega jih je popolnih le približno 80. 

No, pa da se vrnem k svojemu blogu: Zadnje 3 dni opažam in dejansko čutim ogromno negativne energije v svojem okolju - v službi sami problemi, med sosedi sami prepiri ... še na divi so se vnele razne debate in konflikti .... Mislili boste, da sem nora, ker za vse to obnašanje krivim Luno.  Vendar jo! Sami ocenite, če je res ali ni! Zvečer ko bo dejansko mrk bo negativnost na vrhuncu in bo trajala še kakšnih 24 ur. Ozrite se okoli sebe in boste videli, kako so vsi nervozni , da se bo nekaterim poslabšalo zdravstveno stanje, nekateri bodo popolnoma brezvoljni ... Vi kar opazujte, pa mi potem komentirajte, če ste opazili razliko! Pravim vam, tale mrk je eden hujših zato boste lahko tudi pri svojih hišnih živalih opazili. 

In kaj vam jaz svetujem: Potrpite še teh 3 dni in vsa univerzalna energija se po vrnila na svojo staro pot. Če vas kdo razjezi, tako da bi ga kar ubili - si recite: ah, sej bo ... samo ta luna nam serje po glavi. Ne odreagirajte z jezo nazaj, saj vam bo ob močno izrečenih besedah še žal. Ni vredno!  Pa pazljivo na cesti!  

Ta prekleta verižna pisma!

Vsakič ko odprem mail ... me ob živce spravljajo maili ala pošlji 7-mim ljudem in uresničila se ti bo največja želja .... Mislim WTF ... al pa tista na varianto, pošlji naprej in z vsakim mailom se bo bančni račun večal nekemu dečku, ki je invalid ... Mislim, a vi to resno mislite, da se bo zgodilo ?????

Te vrste mailov so hujši kot tisti, ki jih imam prijavljene pod Vsiljiva pošta!  Zato vas lepo prosim - usmilite se me in ne pošiljate tega sranja naokoli !!!!! Ne meni - ne drugim .... mogoče nam bo pa uspelo v prihodnjem letu "likvidirati" te preklete maile

Uf, tale blog sede, da si olajšam dušo ... mogoče bi pa vendarle morala v KRIČALNIK    

5 denarnic - a vse prazne

Danes po službi sem šla s prijateljico malo po centru na en sprehod ... sprehod po trgovinah   No ustavile sve se v eni trgovini, za katero je bolje, da je ne omenjam, saj bosta šefici jezni, ker promoviram, sem zagledala luštno malo denarnico! Prav tako kot si želim ... da ima žepke za kartice, velik za bankovce in da lahko kup kovancev spravim notri... (na fotki, jo lahko vidite) Nisem se ji mogla upreti Moja pupa me je pogledala in rekla: "Pa ti nisi normalna - 5 jih imaš in ti kupuješ novo." Nasmehnila sem se ji, in odgovorila: "Ja, 5 denarnic, a vse so prazne."

Ob tej misli sem začela razmišljati o svoji plači, ki sem jo prejela danes. Toliko v vednost: povprečna plača v Sloveniji za mesec Januar znaša 1.392.92 eur. Če sem iskrena - dvomim da je to realen podatek, kajti več kot 60% zaposlenih nima preko 790 eur ... ampak, ok! Pustimo, zdaj to .... Se raje vrnem k svoji. Moja definitivno ni nad 1000 eur ampak sem zadovoljna! Vsaj ZAENKRAT! Eno tretino mi trga moja zvesta banka in pa življensko zavarovanje ...   beri: šparam kot nora v upanju, da se bom lahko enkrat v svojem stanovanju naga sprehajala. Tisto drugo tretino porabim za svoje stroške, kot so mobitel, inetrnet, .... Zadnja tretina mi pa ostane za preživetje - se pravi: malica, kavica, cigateri, kakšna darila za rojstne dneve,frizer,... u, pa na kako novo pridobitev v omari tudi ne smem pozabiti ... Pri svojih 23-letih mi plača znese ... ravno do naslednjega 15-ega v mesecu ..... KAJ PA POTEM?

Ko poslušam, kako vrtoglave cene plačujejo starši za vrtce, oblačila za malčke, knjige in potrebščine,.... Ko pomislim na stanovanjski kredit in potem, da ga bodo še vsako leto obdavčevali,.... Ko pomislim na avto, registracijo, servise,....Ko pomislim na nakupe hrane vsak dan pri najboljšem sosedu (ali kaki drugi trgovini) ... Jao, glava takoj zaboli! Včasih starejše vprašam: "Kako sploh preživite skozi mesec?" Veste, kaj mi odgovorijo - "Lenca, če boš hotela preživeti, se boš morala naučiti odrekati. Nič več ena tretina za "preživetje". Vesela, boš če ti ostane 20 eur, ki jih boš porabila samo za svojo dušo." Kruto, ampak resnično! Potem ne bom imela 5 denarnic ... ampak eno samo in tudi ta bo prazna!

Kaj naj vam napišem ... življenje ni tako lahko in enostavno, kot si zamišljamo vsi mi, ki se "švercamo" pri starših. Tisti, ki ste že na svojem, to dobro veste in kimate za monitorjem. Lahko samo rečem - kapo dol vsem vam, ki vse to zmorete ... Zmorete, ker druge rešitve ni! In vem, da se bom nekoč tudi jaz znašla v tej situaciji ... ko bom vesela tistih 20 eur ... do takrat bom pa uživala s svojimi zdaj 6-imi denarnicami - različnih barv in oblik ... pa čeprav so že zdaj prazne!

Konec prijateljstva

Prijateljstvo je razmerje ... Je kot roža, ki ne bo cvetela, če jo posadimo. Ne - moramo vlagati trud in energijo vanjo, če mislimo, da nam bo uspešno rasla.

Pisala vam bom o enem prijateljstvu, ki je zaznamovalo del mojega življenja, bolje rečeno 6 let! Bila mi je sošolka - oseba na katero sem se mnogokrat oslonila, ko mi je bilo težko in obratno ... Oseba s katero delim ogromno spominov - od srednješolskih vragolij, neprespanih noči in žurov,... Bila sem ob njej ko ji je umrl fant (no, bil je tudi moj dober prijatelj), ko je šla v tujino brez vednosti staršev - sem bila edini stik s Slovenijo,.... Skratka bilo je veliko dobrega in slabega .... In žal je tega konec!

Življenje prinaša vedno nove izkušnje - take, ki spremenijo človeka ... Prisilijo ga, da dozori. No vsaj mene je. Tu so se začela razhajanja vsaj kar se načina razmišljanja tiče! Mogoče to pride v razmerjih - tako kot v ljubezenskih kot tudi pri prijateljstvih. Mnogokrat sve se udarile, saj ona drugače dojema svet! Vedno misli, da je svet njej prilagojen ... Po eni strani jo razumem, saj je bila celo življenje edinka. Imela je vse in dobila je vedno vse takrat ko si je to zamislila. Na kratko povedano - razvajena je! Živi z mislijo, da ji ni potrebno delati, kajti starši so zato, da jo preživljajo.... Halo? Minili so časi, ko je bila otrok, ampak ok. Srčno upam, da ji bo končno uspelo dokončati šolo, saj jo že dela 4 leta (pa to ne štejem čas, ko je bila v srednji) ... Hočem vam povedati, da je zelo len tip človeka, ki živi iz dneva v dan - popolnoma brez občutka odgovornosti,... Ampak OK - jaz sem jo sprejela tako kot je!

Vse je bilo lepo in prav do tistega trenutka, ko je začela z mojim najboljšim prijateljem. Ker poznam oba mnogo let, sem vedela, da bo zaradi nje trpel, kajti on je res "dobričina". Vendar nisem se želela vmešavati v njun odnos, tako da sem pustila usodo v njunih rokah. A nastal je problem. In ker vem, da nisem edina s tem problemom, se nekako dolžna počutim o tem pisati!

Zakaj punce, ko vstopijo v novo razmerje, pozabijo na prijateljstva? Dobro, jasno mi je, da si zaradi zaljubljenosti želimo vsak prosti čas preživeti s dragijem,.... A zakaj zanemarjati prijatelje? Konec koncu so oni tisti, ki so vam bili v preteklosti ob strani ko vam je bilo lepo in ko so se slabe stvari dogajale. Si mar ne zaslužijo prostor in čas v sedanjosti? Če smo odkrite - fantje tega ne počno! Oni imajo te zadeve poštimane v glavi in se pivu s prijatelji ne bodo odrekli - pa če se na glavo postavite! Medtem, ko ve sedite doma in čakate nanj - on uživa! Zato pa potem sledijo očitki, češ: "jaz sem se vsem odpovedala, da bi bila s teboj, ti ga pa bluziš naokoli!"

Po pravici povedano - jaz jim dam popolnoma prav! In vse tiste, ki imajo razmerje in se še vedno družijo s prijatelji - se bodo z menoj strinjale .... Zakaj bi čakala doma nanj? Medtem ko je on na pivu - sem jaz na kavi! Tukaj ni nobene filozofije! In prav je tako, da sta nekaj ur v dnevu ločeno! Že, že, ko sta v fazi zaljubljenosti - je vse lepo in prav, da sta ves čas skupaj... a verjamite sčasoma postane monotono!

No, da se vrnem moji zgodbi! Na tak način sve se počasi odtujile ... prvo polovico leta sem jo še klicala vendar ni nikoli našla časa zame ... če pa je, je pa vedno on bil z nama! Sej jaz ga imam zelo rada, da se ne razumemo narobe - konec koncu mi je najboljši kolega - vendar obstajajo teme, katerih ne morem pred njim govoriti ... In nekega dne sem jo nehala klicati. Videvali smo se le, če smo bili vsi skupaj. Zadnje čase imata ogromno problemov drug z drugim o katerih ne bom govorila, vendar čutim, da bosta šla kmalu narazen .... In takrat bom spet dobra! Evo ti ga na! Če nisem bila vredna enega sms-a na svoj rojstni dan ... če nisem bila vredna enega pozdrava, ko je šla iz bloka in nas je videla ... Zakaj bi potem ona bila vredna? Ni vredna, da jo kličem prijateljica... in sigurno ji ne bom namenila časa za kavo oz. ramena, ko bosta šla narazen!

S to izpovedjo želim opomniti vsa dekleta, ki zanemarjajo prijatelje, naj se dobro zamislijo! Fant pride pa gre - prijatelji pa ostanejo! Ne dovolite si, da ostanete tudi brez prijateljev! Zato dvignite telefon, pokličite in se dogovorite za kavo ali pa za kratek sprehod! Prijatelj bo to cenil !!!

Muca mi ploska

Ja, kar priznajmo si .... Ni važno ali smo samske ali zasedene .... paše nam pozornost moškega!

Ko vstopi privlačen moški v naš prostor, ko se zazre v naše oči, nas pritegne z nasmehom ..... Mmmm, kar muca začne ploskat! Oglaša se - na veliko - hoče, hrepeni,...

Rada imam svojega fanta, da se ne razumemo narobe - a včasih mi ob kakšnemu tipu res zaploska... Ne vem: mogoče je vzrok v mamljivem vonju, njegovi sexipilnosti, ki jo zaznam,...

Vzrokov je več, posledica pa le ena in to je da sem potrebna! Ni me sram priznati - zakaj - konec koncu je to nekaj povsem normalnega. Pri živalih je to lažje: samica se goni, samec jo zavoha in jo dobro napiči! Stvar je urejena ... Ljudje smo pa komplicirana bitja ker upoštevamo čustva, razmišljamo o posledicah itd. Zakaj ljudje zadržujemo ta živalski nagon?

Sreča za nas vse, da imamo domišlijo ... del naše zavesti, kjer nima nihče vstopa - samo mi sami! O ja, tam jaz na veliko varam in nihče mi tega ne more očitati, nihče zameriti ... samo moja muca ve, kako je! Ploska, ploska, ploska .... pol veste, kako bogi je moj, ko ga konec dneva vidim

Kraljevina pleha !

Ja, prav ste prebrali ...  imamo Kraljevino pleha !

Nekoč je bil človek in bil je prepuščen svojim nogam... Ko mu je uspelo ukrotiti žival jo je začel izkoriščati v svoj prid - med mnogimi stvarmi - jo je uporabil kot prevozno sredstvo (npr. konja, osla,...). Skozi stoletja se je umska sposobnost človeka in pa seveda iznajdljivost povečala in izumil je napravo, ki mu je omogočila doseči cilj hitreje (začelo se je s kolesom, nadaljevalo z motorjem, zaključilo se je pa pri jeklenem konjičku). Dobro, pustimo zdaj ladje, vlake in letala, saj jih ne uporabljamo vsi. Takrat je bil avto statusni simbol - danes pa je postal "osnovna" dobrina za ves srednje-razvit in razviti svet.

Vendar danes v svojem blogu ne bom razpravljela, kako noro je imeti 18-colske OZ feltne in o ostalih "fantom" pomembnih zadev, ki dajejo njihovi mrcini bombastičen izgled ... NE, danes bom govorila o problemu ... PARKIRANJA.

Popoldne sem se vračala od frizerja  - btw: spet imam novo barvo - in prešinila  me je misel, da bi šla mimo moje osnovne šole. Želela sem se ustaviti pred njo in se vsesti na klopco poleg samega doprstnega kipa Karla Destovnika Kajuha (tako se tudi Oš imenuje). Hotela sem svojih 5 minut sedanjosti posvetiti preteklosti in vsem spominom, ki sem jih imela. Že na mostu me je obdala žalost, saj se je na metre daleč videlo, kako so si lastniki stolpnice prisvojili šolski prostor in parkirali svoje avte kot da bi bili raztavljeni v salonu v Ženevi. Opazila sem dečka, ki je ravno odhajal iz šole in sodeč po velikanski torbi, vem da je odhajal s treninga. Zazvonil mu je telefon in to je bil razlog, da se je ustavil. V tem trenutku je pridivjal 18-letnik in skoraj da zbil dečka. Začel je trobiti, mahati in se dreti na malčka, da kaj on misli, naj se mu že enkrat odmakne s poti, da lahko parkira.... mali miškolin se je tako prestrašil, da je bil zelen v glavo .... in tu je moj asc. prišel do izraza (lev namreč). Popizdila sem !!! Who the hell he think he is! Prase, udurno, razvajeno ... a mora res tik pred vhodom parkirat svojega Forda! Najbolj, da se v dvigalo zapelje, da mu ja ne bo potrebno pretegniti svojih nog! Štos je v tem, da je na drugi strani parkirišče! In vem, da je bil prostor tam. Zabila sem mu, da je to okolica šole in da 1. nima pravice peljati po intervencijski poti, če nima bolne osebe, ki bi jo prevažal ali ogromnih škatel materiala ,... 2. sploh nima kaj za divjat... 3. kaj se ima za dret na malega, ki je komaj iztopil iz šole....  Povem vam, da so mi vsi lasje, vse kocine (tudi tiste na nogah) šle pokonci  - tolk sem se razpizdila.  Itak sem vedela, da mu ne bo stopilo v glavo, vendar sem vsaj malčka potolažila s tem, da je videl, da ni nič kriv.

Svojo pot sem nadeljevala in razmišljala - kako žalostno je vse skupaj. Dejansko imamo na cesti vsak dan več avtomobilov, a vsi se zavedamo, da smo omejeni s prostorom. To je najbolje občutiti v večjih mestih - v Ljubljani in Mariboru pa sploh. Danes zagledamo avte parkirane povsod - na parkiriščih, travi, pločnikih, ... Sej vem, da je življenski tempo vedno bolj hitrejši, da nam je avto NUJNO potreben, itd. Vendar kam vse to vodi ??? Danes ima skoraj vsak polnoleten avto, dodajmo službene avtomobile, razne kamijone, buse, ... KAKO BO ČEZ 10 LET ?  Kam bomo ves ta pleh dali? 

Mogoče bo pa človeška umska sposobnost ponovno prišla do novega izuma ... do takrat bo pa vladala KRALJEVINA PLEHA ! 

Diva.Si - Kraj kjer sem doma

Današnji blog posvečam ustarjalcem našega Foruma, njihom lastnikom ... predvsem pa novopečenim uporabnikom/cam ... tudi tistim, ki Divo očasno obiščete in kaj preberete!

Na ta forum sem se prijavila - mislim da 1. aprila. Moja radovednost me je pripeljala sem v Divin svet in naprej sem samo brala članke, opise izdelkov, ki jih promovirajo ... Skratka šlo je zgolj za iskanje koristnih informacij. Nato sem začela sodelovati na forumu. Najprej sem s strahospoštovanjem prebirala poste - zdaj nam znanih oseb - ki jih bom poimenovala veterani. Najprej me je presenetila prijaznost vseh tedanjih Div in vedno ko me je kaj zanimalo so mi z veseljem odgovorile in nakoncu dodale smeškota, ki objema. Najprej sem mislila, da gre za nek "ritual" - vendar sem kasneje dojela, da gre za širjenje pozitivne energije. Sčasoma sem se sprostila, vedno bolj sem se odpirala dekletom ... no in na naše divake (čeprav jih je malo) tudi ne smem pozabiti ... Vedno bolj sem razmišljala o osebah, ki pomagajo dihati Divi... o izkušnjah, ki so jih imele, nasvete, ki so jih dale! Vsaka diva, je imela določeno področje pokrito (nekatere modo, druge filme, ...) In vsaka se mi je zdela nepogrešljivi člen tega "klana". Prišel je tudi trenutek, ko sem mislila, da jim je popolnoma vseeno zame - mislila sem, da sem nepomembna, da nisem dovolj dobra za njih. To obdobje je trajalo kakešnih pol meseca, nato pa sem naletela na problem ene divice, ki jo imam zelo rada. Imela je težavo - zelo veliko... soočala se je z življenskim vprašanjem ali koncem osebe, ki ji zelo pomeni. In tu sem nastopila jaz! Ker sem vedela, da ji bom lahko pomagala. Vedela sem, da ji problema ne bom mogla rešiti - saj ga ni mogel nihče - vendar sem ji vlila upanje... To mi je ogromno pomenilo (joj, kar na jok mi gre) Ta divica je cenila mojo pomoč in tudi druge so to opazile - videle so, da se med nama tke neka posebna vez ...

videle so, da sem oseba s srcem!

Prišel je čas, ko je bilo na mojem koledarju označeno Divino srečanje! Najprej me je bilo malce strah ... eno je pisati na internetu - nekaj povsem drugega je pa ko ti posti dobijo obraz! Kako me bodo sprejeli, kako jih bom jaz sprejela ... Tisto nedeljo sem se dobila z 3-i divami in enim divakom in kjub majhni udeležbi smo se imeli fantastično. Dojela sem, da se na Divi najde toliko različnih ljudi: različne starosti, poklicev, interesov... in to mi je bilo všeč. Ko sem jih naslednjič zagledala na Divi so bili meni domači... Zato sem se še bolj odprla. Z naslednjim srečanjem nas je bilo še več in zopet smo se imeli divistično... S tretjim srečanjem nas je bilo ŠE VEČ in tokrat se nam je pridružila še administratorka. Spomnim se njenih besed: "Ko vas takole gledam in ko vidim, kako se pletejo prijateljske vezi med vami - sem ponosna da ste moji "otročički". Ni mi žal, da sem prišla in od sedaj se bom potrudila, da bom vsakič prišla".

Res je - To je Diva. Edini forum kjer sodelujem ... in to je DRUŽINA, ki je vsak dan bogatejša z novimi člani. Tu imam ogromno sestr in tudi nekaj bratov... Tu imam veselje, radost, smeh in tolažbo, ko mi je težko! Medtem, ko jaz pišem tale blog ima ena naša Diva velik problem - in že 2 dni se v njenem albumu pojavljajo posti, v katerem ji članice nudijo rame in pomoč! pa ne samo njej, marsikateri divici pomagamo ... VSE !!!!

Moram omeniti tudi naše ostale administratorje, ki redno skrbijo za nas dive .... vedno nas razveselijo s kakšno novostjo (album, blog,...), nas upoštevajo (naprimer tisti srček, ki utripa, ko dobimo ZS,  znakec, ki nas loči ali smo moški, ali ženska,  vrstica, ki pokaže, katera diva ima rojstni dan,...) Ogromno malih stvari naredijo, da je forum lepši in bolj kvaliteten za vse nas ... ne smem pozabiti, da nam dajo vedno kakšno nagradno igro in da nas na veliko obdarujejo!!!

Ne vem, komu naj se zahvalim - mogoče bi se lahko vsem (ustvarjalcem in uporabnikom/cam), vendar DIVA ŽIVI dobesedno

TO JE KRAJ, KJER SEM DOMA !!!

Tablete ... Ne, hvala!

Že zgodaj zjutraj, ko sem vstala sem se počutila nekam čudno.V službi se je samo stopnjevalo: najprej sem kašljala, nato kihala, sklepi so me žačeli boleti ... poleg vsega pa so na naši strani popravljali okna in je gospod vrtal in vrtal... mislila sem, da mi bo glavo razneslo!!!

Po nekaj urah stopnevanja bolečine, mi je sodelavka predlagala naj grem domov, saj taka nisem za nobeno rabo in naj si vzamem čas, da se pocajtam. Predlagala mi je naj si nabavim Daleron C - zrnca za peroralno raztopino (beri: prašek, ki ga zmešaš z toplim napitkom) ali pa kak Coldrex.... Vse lepo in prav- upoštevam njen nasvet, si slečem uniformo in okoli 12 ure odpiketam proti lekarni. Z nasmeškom na ustnicah mi pristopi farmacevtka, jaz pa sem izgledala kot samo strašilo z največim upanjem, da pridem čimprej domov. Vprašala sem jo, kaj mi bo najbolje pomagalo, saj se me nekaj loteva .. imam 100 in en simptom, da nekaj ne štima z mojim imunskim sistemom - kaj pa - ne vem. No, potem pa mi je prijazna farmacevtka začela razlagati in razkazovati kaj vse imajo: Coldrex, Angal S - pršilo, Angal S pastile, Fluimukan, Operil, Lekadol (tablete, sirup,...), Aspirin (4 vrste), Daleron (tablete, praški) Imunal, Panadol,....

Skratka, naštevala bi lahko še pa še. Povem vam, da je tisti farmacevtki zmanjkalo prostora, da bi vsa zdravila lahko raztavila ... mene je bilo kar groza, koliko imamo na trgu enih zdravil. Kje so tisti časi, ko je bila ena tableta za vse (nos, grlo, žrelo,...)? Od vsega tistega poučevanja o zdravilih me je glava začela še bolj boleti, zato sem se gospe farmacevtki samo nedolžno nasmehnila in ji rekla: "Veste kaj, hvala vam za vse, ampak jaz se bom sprehodila še 20 m naprej do tržnice in si kupila limone in ostalo potrebno sadje, ki ga bom dopolnila z raznimi čaji! Če sem lahko 22 let preživela brez teh Coldrexov in ne vem še česa bom pa tudi tale prehlad."

In tako sem odkorakala domov. Doma sem si skuhala čaj, se stuširala, oblekla najbolj debele nogavice, trenirko,... in ko odpišem tale blog, šibam pod 3 oddeje, kjer se bom "prešvicala" v upanju, da bom jutri boljša .....

O ti ptič ... prašič

Del mojega jutranjega rituala je definitivno pitje kave in ogledovanje Ljubljane skozi okno .... Takrat je mojih 5 minut miru in tišine ... čas ko zberem svoje misli!

Ko sem se zbudila sem sem zagledala na svojem oknu ptičji drek! Zakaj se to zgodi vedno, ko pomijem okna ali pa naslednji dan? Kdo pravi, da so ptiči neumna bitja - tale krilnata bitja so še kako pametna ... namreč oni ne bodo srali če so umazana ... o to pa ne, počakajo na čisto šipo vašega jeklenega konjička ali okna. Svojo potrebo lahko opravijo kjerkoli - na voljo imajo metre in metre trave .... Zakaj potem ravno po šipah? Pravim vam, to so priči - prašiči. Kot da bi ljudem želeli nekaj povedati: Poglej, lahko serjem kjerkoli ampak najraje po tvojem!!!! In potem naj jim jaz naredim hišico čez zimo, da bodo imeli kaj jesti ... zakaj - da bodo še bolj srali po meni??? Saj imam rada ta mala bitja - ampak zdaj smo že v "vojni", kajti dovolj mi je tega pucanja za njimi.

Sprejeti človeka - takega kot je

Po današnjem pogovoru s prijateljico, sem začela razmišljati o tem ....

Ljudje smo si različni - vsak bo rekel hvala Bogu, kako bi bilo, če bi bili povsem enaki....  Svet bi bil dolgočasen, monoton,itd.

Pa vendar, koliko ljudje sprejemamo drugačnost druge osebe? Sprejmemo vsakogar z njegovimi plusi in minusi - ali delamo selekcije, na podlagi tega, kdo nam je podoben, kakšne lastnosti ima oseba?  Ste kdaj dobili občutek, da ko nekoga spoznate - vas kar vleče k njemu/njej... ali pa vas obda nek čuden občutek, ki vas odbije od osebe, ki ste jo ravnokar spoznali? Dobro, tu ima veliko vlogo energija, ki se v danem trenutku preteka med vama,.... Ali je za vas pomemben prvi vtis? Se vedno ravnate po njem ... priznate kdaj, da ste se motili o človeku, ko ga kasneje bolje spoznate?

Ljudje mnogokrat vidimo sebe in svoje latnosti ... kolikokrat pa se poglobimo v lastnosti prijateljev, partnerja, družinskih članov?... Tisti minusi nam kar hitro pridejo do izraza - priznajte - bodisi nas spravljajo ob živce, slabo voljo, mogoče v kak prepir,... ZAKAJ? Mar gre za to, da bi si sami želeli, da se oseba spremeni, da oseba sama vidi, kaj počne narobe ... Vprašanje je: Ali gre to za napake, ki njemu škodijo ali gre za napake, ki nam škodijo - ki v nas samih zbudi negativna čustva ali negativno stanje? Nekatere stvari je dobro povedati v upanju, da se situacija izboljša, nekatere stvari / lastnosti pa moramo sprejeti take kot so.  Mene je naprimer leta in leta motilo to, da sem vsakokrat čakala prijateljico pred blokom - povedala sem ji, kdaj se dobive, jo klicala še 10 minut pred tem... ne pomaga... še vsakokrat sem jo čakala najmanj 15 minut. To se je vleklo in vleklo, da mi je nekega dne počil film in sem ji rekla. Tudi to ni pomagalo!  Končno sem se sprijaznila z dejstvom in od takrat se ne ubadam s tem - enostavno prižgem čik ali pa zaidem v trgovino, ki je zraven.... Ekola, pa je problem rešen!!!   Če sem že navedla en banalen primer, ki ima negativen predznak, podajam še kak pozitiven... Kolikokrat osebi, ki nam ni podobna - priznamo to drugačnost? Če ste bolj zadržana oseba - ali priznate kdaj pogumni osebi in ji rečete: Stari/a - svaka čast, da si to naredila... jaz tega ne bi mogla niti v 100-ih letih? Kolikokrat ste objeli človeka v njemu težki situaciji, ki pa bi bila za vas mala malica? Ste mu rekli, ah kako paniko delaš, ali pa ste mu poskušali prikazati situacijo z vašega vidika - vendar na njegovem nivoju?

Kaj pa lastnosti, ki izražajo nas same - lastnosti, katerih si nočemo priznati, da jih imamo... Lastnosti, ki jih imajo tudi drugi in nas motijo. Takrat dejansko postavijo ogledalo pred nas....  Kot primer navajam prijatelja - je tip ljubosumne narave a vendar ves čas poudarja, da ne bi bil nikoli z ljubosumno punco... Kje je tu logika???? Sam ne prenese te lastnosti a hkrati jo sam oddaja. Obstajajo ljudje, ki na veliko opravljajo in širijo razne informacije - ko pa nekdo govori o njih samih pa so na smrt užaljeni in ne razumejo, kako jih lahko nekdo vlači po zobeh??? Skratka, govorim o ljudeh, ki nočejo sprejeti samega sebe .... 

Ko potegnem črto, ugotovim, da je potrebna ogromna toleranca... Najprej do sebe potem pa do ostalih... Nihče ni perfekten in vsak si zasluži, da je sprejet tak kot je!

Vsak izmed nas je edinstven!!!!