Moški in njegovo stanovanje

Glede na to, da sem priseljenka v Ljubljani in moj oče ni direktor banke, sem tudi sama zmetala skozi okno najemnin za vsaj en kontejnar Manolo Blahnikov.
Pa mi nikoli ni bilo žal tistih sandalov. Ker sem bila sama svoj šefica. Ponočevala, hodila plesat, se vlačila domov ob zadnji zori, imela vse tip top pospravljeno ali pa razmetano, da te kap. Ničkolikorat sva s cimro čisto škilasti od slemerjev obračali torbici na parkirišču in iskali ključe. In potem še cel teden pobirali šminke tam nekje pri ograji.
Vse dokler nisem spoznala Njega. S čudovitim stanovanjcem. Sicer sem bila pečena in kuhana pri njemu in imela pol garderobe v avtu, a še zmeraj se nisem hotela preseliti. Pa ne zato, ker bi še zmeraj z največjim veseljem v Orto baru igrala fuzbal do jutra, ampak zato, ker sem ljubila svojo neodvisnost.
Čez dobro leto ciganjenja sem pa spakirala kufre in jih v milijon rundah zvozila v njegovo kraljestvo. Ko sem vso šaro zvlekla v stanovanje, se je zdelo, da se mi strop na glavo usedel, tako natlačeno je bilo.
Potem se je pa začelo...
On ima na polici, čakaj, bom preštela: eno staro mamo in Namibije, 9 kipcev iz Kenije, 3 moaije z Velikonočnega otoka, dve bučki za čaj iz Argentine....štejem naprej...masko plodnosti (?) iz Bolivije, Nata, duhca iz Burme, ki ga zalagamo s čiki in denarjem, da bo mir v bajti (baraba razvajena), tehtnico za opij iz Laosa in sliko pokojnega Maksa. Maks je bil njegov pes.
V kopalnici je bila ženska stran v kredenci prazna, v njegovi pa navadna žajfa, zobna nitka, krema za sončenje in en znucan prstan.
Nobenih zaves, tepihov, brisače pa tako trde, da so same stale. V hladilniku Nutella in toast, pol litra Janževca in ena gnila čebula. CD-ji v pravih ovitkih in zloženi po abecedi držav, kjer jih je kupil.
2 leti sem rabila, da sem lako podtaknila kam kaj živega, cvetočega, mehkega in dišečega.
Če še enkrat dobro pogledam...na policah je še zmeraj vojaški red. Vse na svojem mestu. Ne moreš zgrešit, ker je vse okoli "obšlajsno" od sonca.
V dveh letih sem izpeljala dva huda projekta. Pomahala sem mu na letališču in šla v napad.
Prvi udar sem lani izvedla na balkonu. On je plaval z morskimi psi v Južnoafriški republiki, jaz pa sem iz balkona naredila rajski vrt. Z debelimi tepihi in maroškimi lampinjoni vred.
Kopalnica je že bila deležna svoje časti na tem blogu.
Okrušene kozarce in krožnike od prababice sem skrila v klet. Takrat je bil pošteno besen.
Ampak...v bistvu mu je pa všeč. Vračat se v topel dom.
Zdaj bom Natu nalila en špricer, da bo začel dobro delat. Ker bi bil res že zadnji čas...