Pošlji prijateljuNazajDomov

ponedeljek, 22. september 2014

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

torek, 19. februar 2013

Top Gun - 1 MESSAGE WAITING FOR YOU





Da te odrešim te obremenjenosti z mano, sem se odločila, da ti odgovorim kar javno. Želim, da končo zaživiš svoje življenje, ker si preobremenjen z mojim.

Žal imam zate zelo zelo slabo novico. S punco (iz mojih blogov) živiva skupaj že več kot eno leto. In ne bi moglo biti bolje!

Kisses! Smile





objavil(-a): missyBee ob 21:22 komentarjev (2) ogledov: 0




ponedeljek, 31. maj 2010

POGREŠAM TE





Najine strasti ni. Enostavno je ne čutim več. Nikar me ne vprašaj "Zakaj mi pa tega ne poveš?", ker ti povem. Na malce drugačen način. In ker teh načinov mogoče ne razumeš, sem se odločila pisati tukaj, ker vem, da boš blog prebrala. In ne samo enkrat. Smile

Najinega sexa, sexa v vseh možnih pomenih, se spomnim za Valentinovo oziroma, če sem natančnejša- vikenda po Valentinovem. Takrat sem te čutla z vsakim delčkom svojega telesa. Čutla sem vsak tvoj dih. Vsak tvoj poljub na mojem telesu. Danes pa tega ni. In to pogrešam. Počutim se zapostavljeno, ker je najin sex... Krneki... Trudim se, da naredim vse popolno, ker te ljubim. V vsak moj dotik, poljub, objem dam vso svojo ljubezen, ki jo premorem do tebe. Rada bi, da mi to vračaš. Ne znam opisat, kako zelo pogrešam to s tvoje strani. Vem, da imaš probleme. Tudi jaz jih imam. Ampak, ob vsem tem ni lepšega kot to, da se lahko stisnem k tebi in ti dam nežnost. Da sva samo midve.

V soboto sem jokala, ko si zaspala. Mislila sem, da me bo raztrgalo, ker sem ti nekaj dni pred tem rekla, da si želim večer zase, da se posvetiva druga drugi. Saj sva se, ampak ob gledanju filmov. Ne rečem, da mi ni blo lepo... Ampak POGREŠAM te.Čeprav si bila čist ob meni, si bila zelo daleč stran.

In potem se mi, enostavno ne da več. Ko vidim, da se ti nekak ne trudiš. Me mine. Pa tukaj se ne gre samo za sex. Gre se za vse, kar počnem zate in kako mi to vračaš-samo če se ti da in če imaš dober dan. Zato ti danes nisem ugodila, kar si me prosla. Vedno sem skočla za vsako stvar. Zakaj je men težko ustreči? A si ne zaslužim? A ti nisem dovolj dokazala? A ne veš, da te res ljubim? A si moram zaslužit tvojo nežnost?






objavil(-a): missyBee ob 19:31 komentarjev (3) ogledov: 9




nedelja, 18. april 2010

I HATE THIS PART





Sam še prepirava se. Za brezveze!

Nikol ni prav. Ne tebi in ne meni. Kaj se dogaja z nama? Resno. Vse ti dam. Vse nardim zate. Kaj pravzaprav hočeš od mene? Sploh nevem kje naj začnem, ker se je vsega tolk nabralo in imam totalno zmešnjavo v glavi. Kaos! Rada bi, da bi blo tak kot je bilo včasih. Praviš, da se ne znava pogovarjat. Js bi se rada pogovorila, pa mi ne pustiš do sebe. Odrivaš me. In ker to konstantno počneš, ko imaš probleme, sem nehala drezat vate, ker vem da te situacija-ki se ti dogaja-boli.

Tudi mene marsikaj boli. Tudi jst nimam doma tak, kot bi moglo bit. Točno veš. Ampak jst ti povem. Ker mi je lažje, ti pa raje držiš v sebi. A sem ti kdaj hotela kej slabega? Zakaj ne morem bit jst tista oseba, ki ji zaupaš, kar te muči.

Ampak tukaj ni samo to, da se ne bi znale pogovarjat. Tle so še druge stvari, zarad katerih sem jezna. Tle je ta tvoj način ravnanja z mano. Dej to, dej ono... Hočem to, hočem ono... A je tako težko rečit PROSIM ali pa OPROSTI? Točno veš, da sem nora na tebe in veš, da me lahko obračaš kakor želiš-to so tut drugi opazl, da ne boš mislala, da je to zrastlo na mojem zelniku. Po eni strani sem neumna, da ti ne znam včasih rečit ne in enostavno nardim. Tle se gre za malenkosti-točno veš kakšne malenkosti, ker sva se o tem pogovarjale.

Kar pa še najbolj od vsega boli, da ne maraš mojih prijateljev. Praviš, da so sami čudaki. Ampak, ko bi se ti zavedala kako te imajo oni oz. čudaki radi-ne znaš si predstavljat. Oni so del mojega življenja-oni so tisti, ki nama dajejo 100000% podporo in so te sprejeli z odprtimi rokami. Veš kako neumno se počutim, ko sva povabljeni na kavo/žur/pijačo, pa nočeš it in potem grem sama ali pa sploh ne grem, ker sem raje s tabo. In če grem, sprašujejo kje si in vedno rečem, da nimaš časa, da imaš ful dela itd...

Take banalne stvari naju bodo pokopale, če ne bova neki ukrenile. Ali pa se najin čas enostavno izteka...





objavil(-a): missyBee ob 17:47 komentarjev (8) ogledov: 24




ponedeljek, 29. marec 2010

WANTED! ME.



Prihajajo tisti dnevi, ki naj bi me nabili z energijo-ampak nevem če bo temu res tako.

Delam. Delam. Delam. Delam. Delaš. Delaš. Delaš. Delaš. Fuckin skos delava! Sploh nimava več časa zase. Kdaj se je vse tak obrnalo? Še vikendi niso več čisto najini! And I hate that! Vedno je ena bedna stvar, ki mi totalno pre*uka sceno. Ko že mislim, da boma koooooončno same-ne gre tak. In ko pogledam nazaj, tok sovražim ta način življenja. Današnji način. Grozen je. Zakaj? Ker ni časa. Enostavno ni časa! Ali si ga pa enostavno ne znam več uzet?

Ravno prej sem se pogovarjala z bejbo, da sem enostavno naveličana vsega. Naveličana Ljubljane, načina življenja... Vsega. In njen odgovor:" Jah, miška... Tko je." Sej vem, da je. Samo, a bi se lahko kaj spremenilo? Karkoli?! Prosim! Tak tempo, me iz dneva v dan ubija. Pobira mi energijo, pa ki bi jo mogla imet na pretek! Prav presenečena sem bila, da sem ta vikend, ko sem šla domov (po dokaj dolgem času), šla z veseljem in neučakanostjo, kot majhen otrok. Komaj sem čakala, da se uležem v svojo posteljo, se zleknem pred TV, vidim sestro (ki mi od vseh družinskih članov največ pomeni) in se z njo načvekam za cel mesec nazaj. Saj sem se spočila, ampak danes je bilo že vsega konec in sem zbita kot pes, kljub fenomenalnemu vremenu.

Na koncu ko potegnem črto... Vse kar delam... Za vse za kar se trudim... Za vsemi dejstvi, za katerimi stojim... Z vse kar rečem... Za vse kar naredim... Kam me bo to pripeljalo? Imam želje, motivacijo... Ampak imam občutek, kot da se bo vse to zdrobilo pod mano in bo en dan ostal samo prah. Nevem kje sem se izgubila. Kje je tista punca, ki je včasih delala milijon stvari hkrati, bila vesela, vedno nasmejana in polna pozitivne energije. Kje sem obtičala? Nevem. Moram se najti.

Nujno.





objavil(-a): missyBee ob 22:40 komentarjev (4) ogledov: 26




četrtek, 11. februar 2010

KONČNO SEM GA PREMAGALA!



Yeeeeeeeeeeeeeeees!!!

Pa sem ga nardila! Končno!!! Po enem letu d*kanja mi je uspelo!

Gospod M.B. pa sem te le premagala! Very Happy Very Happy Very Happy





objavil(-a): missyBee ob 22:04 komentarjev (2) ogledov: 21




torek, 02. februar 2010

SOMETHING NEW





Rabim neki novga.

Vse je monotono.

Nič se nikamor ne premakne.

Vsak dan je isti.

Rabim...

neki...

Neki novga, neki drugačnega, neki spontanega, neki norega, neki... Sad





objavil(-a): missyBee ob 23:27 komentarjev (3) ogledov: 26




torek, 02. februar 2010

LAGANO SPORTSKI



Jezna sem!

Jezna sem na profesorje mojega faksa, saj so tako neresni, da to nikamor več ne pelje. Človek se trudi, kliče, pošilja e-maile, pa spet kliče, hodi na vrata ampak tega nihče ne jemlje resno. Vsi se držijo besedne zveze "lagano sportski". Halo?! V referatu itak nihče nima pojma o stvareh, ki se dogajajo. Po celotedenskem... Ah! Po dvotedeskem teženju sem končno zvedla kdaj imam zagovr za komisijski izpit. Ja končno! Res, ne razumem ali je tako težko pravočasno dat obvestilo v index? Te organizacije, ki je totalno v K**** ne bom nikol zaštekala. Da ne omenjam rezultatov za izpite, ki sem jih že zdavnaj odpisala. Še vedno čakam in čakam in se čudim sama sebi.

Ob vsem tem čakanju, me je par dni nazaj prešinila ideja. Ko sem o tem malo bolj podrobjene razmislila se niti ne zdi tako slaba. Odločila sem se napisati knjigo. Nekaj malega je že nastalo. Sedaj pa počasi naprej. Upam, da mi uspe Smile

Lep sončen pozdravček vsem!





objavil(-a): missyBee ob 16:37 komentarjev (0) ogledov: 37




nedelja, 31. januar 2010

I HATE DAYS LIKE THIS





I hate days like this!

Bejba uživa v Kranjski gori, jaz pa za knjigami prežvekujem pravo in takšna ter drugačna načela z ogromno mero nezainteresiranosti in jeze. Why me? Sad Jst bi tut uživala! Bejba je bila pridna. Vse izpite za ta semester je že naredila-svaka čast. No sicer... Je imela samo 3, za razliko od mene, ki jih imam 7 ?!?!!

Naj že na začetku povem, da bloga z naslovom Pujski se podata na pustolovščino No. XYZ nevem kdaj bom uspela napisat. Saj ne da je problem v pisanju, problem je v tem, da še nič nisem nardila na področju svoje spremembe razen to, da sem si ponovno pobarvala lase in postrigla.

Danes je spet en tak dan, ko sem vstala prepozno, kljub budilki. Seveda sem jo ugasnila, le zakaj bi jo ubogala? Pogledam ven in zunaj polno snega. Moje veselje in navdušenje nad belo odejo, ki sem jo videla skozi okno so ubili plužerji. Ne maram jih.

Ob popiti skodelci noro dobre kave, s katero me je presenetla cimra in pokajenih 2 cigaretih, popitemu jogurtu in vnosu vitaminov v telo sem se odločila, da sem pa mogoče pripravljena na podvig kateremu rečem učenje. Ampak učenje PRAVA. Obupala sem že pri izgovorjeni prvi črki te prelepe besedice. Pravo... Hhh... Trenutno sedim in buljim v to vse prej kot zanimivo knjigo.

Najraje bi se oblekla in šla na sneg nardit snežaka Smile





objavil(-a): missyBee ob 12:07 komentarjev (2) ogledov: 31




sreda, 06. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 3



Danes je moje zdravstveno stanje na isti točki kot včeraj, čeprav se trenutno počutim mnogo bolje kot čez cel dan.

Že zjutraj sem doživela prijetno presenečenje, ko sta me obiskali kolegici. Kljub temu, da nisem bila ravno najbolje zainteresirana za kakršen koli pogovor, saj sem se zbudila z 39 vročine, je bilo vseeno prijetno. Po njunem odhodu sem padla nazaj v posteljo in prespala celo dopoldne in del popoldneva, dokler ni pršla bejbi. Trudila se je, da me spravi v boljšo voljo. Tudi, če ji tega nisem pokazala, sem bila zelo vesela, da je ležala z mano na postelji in me cartala. Čeprav sem se počutla obupno-da sploh ne govorim o mojem izgledu-sem presenečena nad tem, da imam apetit Smile Pico sem zmazala kot za šalo Smile Ampak vseeno upam, da bo tega prehlada in vročine kmalu konec, ker me vleče ven na sneg. Rada bi se šla sankat, kepat, delat snežaka, karkoli-samo da mi ne bi bilo treba biti zaprta med 4 stenami. Iz tega stališča ne razumem naše cimre, ki se je vselila dobre 3 mesece nazaj. Ženska je zaprta v sobi konstantno! Nikamor ne gre. Še v kuhinji se ne prikaže. Mislim?! In zadnjič prbije, da živi zdravo. Aja? Smile Me zanima kako to izgleda pri njej.

Kdaj se bo najina pustolovščina začela? Občutek imam, da prej kot naslednji teden še ne-so pa tile blogi vsekakor zanimiv uvod Smile Vsekakor so priprave z moje strani, saj tolk sadja kot sem pojedla v teh deh dneh in tolk čaja (nesladkanega!) kot sem spila, mislim da nisem še nikoli. Smile

Zdaj je pa čas za: Lekadol + C (prijazen do želodca, prijazen do srcaaa, vitamina C veliko imaaaaaaa )

Bejbi ljubim te

tvoj bubanček Smile Smile Smile





objavil(-a): missyBee ob 22:15 komentarjev (0) ogledov: 22




torek, 05. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 2



Drugi dan preobrazbe se je začel tako, da sem se zbudila s skoraj 40° vročine. Priklenjena sem bila na posteljo do prej, dokler mi cimra ni prinesla tablet. Popila sem Lekadol + C (prijazedn do želodca, prijazen do srca, vitamina C velikooooo imaaaa Smile ) in morm rečt, da se že počutim malo bolje... Sem se že zašvicala ful. Smile Dobra stran tega, da sem tok zbolela je to, da bom sigurno izgubila kak kilogramček ali dva, ker niti ni tako slabo. Smile

Poleg tega pa bom te dni deležna vse možne pozornosti, kar je super Smile Smile Smile

Zdej pa hop nazaj v posteljo!





objavil(-a): missyBee ob 14:17 komentarjev (2) ogledov: 25




ponedeljek, 04. januar 2010

PUJSKI SE PODATA NA PUSTOLOVŠČINO No. 1





Kot se za novo leto spodobi, je tudi letos padla zaobljuba, da je treba shujšat. Zaobljuba z ogromno resnosti! Smile NOT! Smile

Če bi naju, no bodimo realni, če bi MENE danes kdo vidu, po vseh izrečenih trditvah včeraj, bi rekel da se mal norčujem iz celotnega načrta. Cela navdušena nad današnjim dnevom, ko se začne preobrazba v lepotico s popolno postavo in popolnimi merami, sem zaplavala v totalno zgrešeno smer. Pred službo sem spila kavico. Za zajtrk nisem nič jedla, potem pa me v službi zagrabi taka lakota in si prvoščim ogromen sendvič-same nezdrave stvari! Pojem še dve sirovi štručki in na koncu še večerja-biftek... mmm... njami... Da pa to še ni vse, sva pojedli še pol vrečke čipsa. Še dobro, da je bila samo polovica vrečke, ker sem prepričana, da bi zmazale celo, če bi bila polna.

Tudi sprehoda ni bilo, kot je bilo dogovorjeno dan prej. Pa bi pasalo, glede na to da zunaj naletava snegec. Ampak... Smile

Upam, da bo jutri boljši in uspešnejši dan za začetek hujšanja-res sem ga potrebna! Smile

Pa lahko noč Smile





objavil(-a): missyBee ob 21:44 komentarjev (0) ogledov: 29




nedelja, 03. januar 2010

SILVESTERSKI POLJUB





" Prazniki so minili prehitro" je rekla bejbi.

Se strinjam. Imeli sva se tako lepo, pa čeprav sva bili doma. Poležavanje, gledanje filmov, cartanje... Ne bi se mogla naveličat tega. Sploh njenih objemov. Tako je sladka.

Nato je prišel silvesterski večer. Noro dobra večerja made by me Smile Povabili sva še prijateljico in njenega fanta. Ura je odbila polnoč in sledil je dolg, strasten slivesterski poljub. Skozi okno sva ob pitju noro dobrega koktajla made by her, gledali številne ognjemete nad Ljubljano. Po prijetnem večeru sva popadali v posteljo. Objela sem jo in jo poljubila. Rekla sem ji, da jo noro ljubim. Tudi ona mene. Vem. Čutim. Vidim jo.

Danes, ko sem se vrnila v Ljubljano se je oglasila do mene. Naneslo je na temo, da bi se poleti skupaj preselili. Sama ideja o tem je fenomenalna. Res želim, da nama to uspe, saj niti ne morem več spati sama oziroma ne znam spati sama brez nje ob meni. Ne znam biti sama. Preveč stvari naju povezuje, da bi lahko bili sami.

Po vsem tem času... Ok, res je "samo" dva meseca od katastrofe... Po vsem tem času imam občutek, da sva še bolj navezani druga na drugo. Osebno še bolj cenim to zvezo, ki jo imam. Takšen feedback kot da dobivam zdaj iz njene strani, ga prej nisem. Veliko bolj je pozorna do mene, lažje in boljše izraža svoja čustva. To mi ogromno pomeni! Upam samo še to, da se to ne bo spremenilo, ker je enostavno čudovito.

Ljubim te





objavil(-a): missyBee ob 23:49 komentarjev (0) ogledov: 21




nedelja, 03. januar 2010

2o1o





Leto, ki je za mano je vse prej kot cvetoče.

Imela sem več padcev kot vzponov. Finančnih sredstev je primanjkovalo na vsakem koraku, osebno sem bila nad sabo zelo nezadovoljna in razočarana, ves čas sem imela občutek kot da stojim na mestu in se nikamor ne premaknem. Potem je tle še moja zveza, ki jo sedaj še bolj cenim, saj je skoraj razpadla.

Vam divicam želim uspešno, zadovoljno, zabavno, polno ljubezni in izzivov novo leto.

Zase pa v tem letu 2o1o želim le to, da postanem boljši človek. Želim pregnati vse temne oblake iz mojega življenja in pogumno sprejeti vse kar se mi bo ponudilo.





objavil(-a): missyBee ob 21:20 komentarjev (1) ogledov: 19




ponedeljek, 21. december 2009

OCENA: NEPRECENLJIVO!





Po vseh scenah, ki sva jih imele, ker sem jo totalno razočarala nad mojim dejanjem... Je ta vikend, ki je za nama, pripeljal do konca in začetka najine zveze.

Obrnili sva nov list! Skupaj.

LJUBIM TE





objavil(-a): missyBee ob 13:20 komentarjev (4) ogledov: 31




petek, 18. december 2009

ZMEDENA



Sporočilo, na katerega mi ni odgovorila... (upam, da mi bo)

Bejbi, to kar si mi dans nardila je ful grdo (ker si včeraj rekla, da se bova danes zmenli, pa si me cel dan preignorirala). Točno veš, da napako noro noro obžalujem, pa kako se trudim za tebe. Karkol nardim zate vedno nardim pa mi ni panike. Ti sploh opaziš moje malenkosti, ki jih nardim zate? K bi men ful pomenl, če bi opazla. Ampak mam filing, da se tebi zdi vse že samoumevno, da bom itak vedno na voljo, ko me boš rabla. Točno pa tudi veš, da nimam pravice ti oporekat o tvojih odločitvah. In kaj si prčakvala, da ti bom odpisala? Ker nisem napisala tega kar si si ti v tistem danem momentu zamislala, da bi blo najbolj pametno z moje strani je zdej vse narobe. Točno veš, da obžalujem. A ti ne kažem tega? Ti ne dam vedet kolk mi pomeniš? Poleg tega pa, kje ti je na pamet padlo, da sem hladnokrvno odgovorila na tist sms? Smsi ne pokažejo reakcije in tona kar je napisano. Vrjemi, da nism bla hladnokrvna k sm to napisala. Mene je spreletel srh k sm prebrala, da bi me najraj prevarala. Ko sem si predstavljala, da bi bla ti s kero drugo. Noro me je pogrel. Ampak tuki nimam kej sploh za nasprotovat. Ker je to tvoja odločitev. In vrjemi, da sem z zelo težkim srcem napisala odg:" kokr hočeš".

Pa kar se tiče one moje 3 dnevne "tečnosti". Začel se je, ko sem opazovala vajine scene z Matejo, pa ko si mi razlagala kaj si ji v službi delala itd. VEM da je bla vse sam fora, ampak me je zabolel. Če je bil to tvoj namen, je bil dosežen ne 100% ampak 1000%. Pa ko sva že pr tem ( pa ne prosim narobe razumet) kolk sem te prizadela s tem... Tut ti si mene veš. Lani po parih mescih k smo se dobl na pijački, pa si mi povedala, da si se spomnla vseh Nininih dotikov? Pa mi greš to povedat... Veš kak sem se počutla tist moment? In pol še fora, k si si sobo pospravlala pa si hotla vsa najina pisma in kar sem ti dala za rojstni dan vržit v smeti. Ok ni panike, pač nočeš met "krame". Pa je res nebi blo, če mi kasnej ne bi povedala, da imaš doma še vedno shranjena vsa pisma od Katarine. To me je ful zabolel. Zaka ne morš najinih stvari, k mi ful pomenjo imet, pa hranit, njene pa lahko? Res nevem kako ti še naj pokažem, da te ljubim in da mi pomeniš vse? Zanima me pa tudi, glede na to kar se je danes zgodil s tvoje strani, kako si lahko potem po dveh dneh-ko si vedla kaj sem nardila- spala z mano? Men je blo lepo, ampak ni mi jasno zakaj se zdaj to dogaja, kar bi blo logično da se bi dogajal mesec dni nazaj. Pa kako si lahko en dan tako sladka do mene, drugi dan pa tako hladna? A misliš da je meni to všeč, pa da se zarad tega ne sekiram? Sam prepust se mi, ker verjemi da ne bom šla še enkrat na led. Ni šanse. Ljubim te in vse mi pomeniš.



objavil(-a): missyBee ob 00:39 komentarjev (5) ogledov: 14




ponedeljek, 23. november 2009

HOPE



V upanju na boljše čase...

LJUBIM TE SRCE ****





objavil(-a): missyBee ob 12:07 komentarjev (2) ogledov: 17




nedelja, 15. november 2009

OPROSTI



Sploh ne vem kako začeti. Na bruhanje mi gre, ko se spomnim. Vse kar boš prebrala mislim resno. Moja čustva niso zlagana, nikoli niso bila.

To kar se je zgodil, je bila največja bedarija kar sem jih kdaj nardila. Nevem zakaj se je to zgodil, ne znam si stvari razložit. NIČ nisem čutla do nje. Nisva se dale dol. Sva se (sam) poljublale. Vem da je grozno. Vem, da je teb še bolj, ker vem da se počutiš tok fakin` izdano da brezveze. Zaupala si mi, vse je blo popolno ampak jst morem nardit pizdarijo... Šla bi nazaj, da do tega nebi prišlo, pa ne morem it nazaj, čeprav si ful želim.

Vse bom naredila, če mi boš pustila, da se ti oddolžim, da mi spet povrneš zaupanje, da ti res pokažem da si TI tista, s katero hočem bit v življenju. Grozno mi je hudo. Ne morem razmišljat normalno, slabo mi je, srce mi razbija sto na uro. Najraje bi se pogreznala v zemljo, si poslala šus v glavo...

Miška vsak dan, ki sem ga preživela s tabo, vsa dejanja, vse besede, vsi dotiki, vsa čustva, vsak moj dih s tabo je bil resničen. Nič ni bilo zlaganega. Resnično te NORO NORO NORO NORO ljubim. S tabo ima moje življenje smisel, brez tebe pa ne.

PROSIM OPROSTI MI. PROSIM. PROSIM. PROSIM.

VSE MI POMENIŠ!

LJUBIM TE ****************





objavil(-a): missyBee ob 22:17 komentarjev (11) ogledov: 9




ponedeljek, 09. november 2009

PRAŠIČKA S POTENCIALNO PRAŠIČJO GRIPICO



Pa me je zadel. Cel vikend sem se mal norčevala iz bejbe, ker je zbolela. Pa bom verjetno še jaz. To je sigurno zadari žlehtnobe Smile

Boga reva jamra kok jo buba buši. Sem jo cartala cel vikend, ji čajčka kuhala, pa spet cartala. Mal sem se norčevala iz nje, ampak ja - večinoma sem jo cartala. Je pa tale moja bejba tok sitna. Res. Mislim, da sploh ni tok boga, ampak se sam še dodatno dela, da mi vlije slabe vesti in pol vse nardim zanjo. Sej bo prišu čas, ko ji bom vrnala. Verjetno že ta vikend, ker že mene matra počas. Danes mi je blo tok slabo, da sem mislala pobruhat celo trolo, ampak na srečo mi ni ratal. Smile Nočem si niti predstavljat tega prizora. Ziher bi rekla, da nisem kriva jaz Smile

Kakorkoli že, bejba je rekla:" Vrnala ti bom in to v polni meri! " Baje bo šla domov, če zbolim. Smile Ne vrjamem Smile Veš vrnala mi boš vso to potrpežljivost, cartanje in prenašanje moje sitnosti. Sam počaki še par dni, ko bom čist zbolela. Smile Konec koncev itak vem, da komi čakaš da pride do tega trenutka.

Mal se sam bojim, da res ne bom fasala prašičje gripe. Moja dnevna izpostavljenost temu je ogromna. Postrežem malo morje strank. Niti se ne upam it cepit. Heh... Kaj bi šele pol blo. Stranski učinki?! Že zdej sem tečna, pretirano dobre volje in tako dalje. V primeru, da se dam cepit in da pokasiram vse možne stranske učinke, kot so npr. pretirane vedenjske spremembe, pol se me pa bejba res odpove Smile Nebi prenesla take težke osebe, ker sem že zdej podvig za življenje v dvoje.

Lep večer, pa pejte se cepit! Smile

Mala ljubim te ***





objavil(-a): missyBee ob 21:23 komentarjev (0) ogledov: 20




petek, 06. november 2009

POT DO NEBES





Včerajšnjega večera ne bom pozabila nikoli...

Prišla sem točno ob 21.30, kot mi je naročila. Čakala me je pred vrati. Imela sem privilegij, da sem smela vstopiti prva. Malo sem bila na trnih, ker nisem vedela, kaj me čaka (kot sem omenila v prejšnjem blogu, je bila celo popoldne zelo skrivnostna). Nato sem vstopila. Vrata v kuhinjo so bila zaprta. Nekaj noro lepega me čaka, sem si mislila.

Odprem vrata. Moja reakcija:" Oooooo.... Uaaaaaaaaaaaau... Kook lepoooo". Stisnila sem se k njej in jo poljubila. Pripravila je romantično večerjo. Romantično vzdušje v kuhinji so dajale svečke. Izklopili sva telefon, da naju v naslednjih urah ne bo nihče zmotil. Ko sem sedela za mizo sem sama pri sebi razmišljala o tem, kako sem lahko srečna, da imam osebo kot je ona. Popolna je! Noro jo ljubim. Po včerajšnjem večru sem se še bolj zaljubila vanjo, kot sem že. Nič naju ne more ločiti.

Potem je sledilo cartanje in pot v nebesa. Noro!

Ko je ležala ob meni, sem jo vprašala še enkrat, če bi se poročila z mano. Njen odgovor je bil:" Ja. " Ne morem biti bolj srečna. Vse kar rabim je ona.

Bejbi noro noro noro te ljubim. Ljubim vsak delček tvojega telesa, tvoj vonj, tvoj dih, tvojo bližino, tvojo nežnost, tvojo popolnost.

Hvala ti za nepozaben večer! *****





objavil(-a): missyBee ob 19:52 komentarjev (6) ogledov: 31




četrtek, 05. november 2009

HMM...?





Tale moja bodoča ženička je že celo popoldne tako skrivnostna... Postavlja mi smešna vprašanja, kje si, kdaj maš čas, kaj počneš, pa spet kje si... Ne še zdej do mene hodit. Te bom poklicala..

Ji napišem milijon smsov (ker je bila na faksu) kaj ima za bregom in vedno sem dobila odgovor: " mwa "...

Torej... Nevem kaj se dogaja.

Grem pod tuš opravit vse potrebne zadevščine Smile

Prav zanima me, kaj bo ko pridem k njej.

Hm?? Smile





objavil(-a): missyBee ob 20:15 komentarjev (2) ogledov: 7




torek, 03. november 2009

MOJI SRČICI



Vsaka beseda, ki ji boš prebrala je premalo, da ti povem kako noro te ljubim, kok te obožujem iz dneva v dan bolj, kako sem navezana nate, kako si popolna zame!

Pred vesoljno Slovenijo in svetom dajem moje življenje tebi.

Ne znam si predstavljati dneva brez tebe, ne znam si predstavljati noči brez tebe, ne znam si predstavljati življenja brez tebe.

Ne znam dihati brez tebe.

Vse mi pomeniš.

Ti si ljubezen mojega življenja!

Ljubim te srčica!

BI SE POROČILA Z MANO?





objavil(-a): missyBee ob 23:45 komentarjev (9) ogledov: 28




ponedeljek, 26. oktober 2009

KAJ TAKEGA?!



Smešno je blo to danes. Skoraj tako, da bi se lahko jokala zraven. Smile

Vse je blo lepo in prav do trenutka, ko mi bejbi uleti v službo in mi z dojenčkastim pogledom reče:" Zob mi je poknu, dej poklič dežurnga!" Ja, sj pravim - dojenčkast pogled. Sam ona obvlada tak pogled. Jst jo gledam, wtf ?! In ti boš naslednje pol ure, ko jst še vedno delam, počela kaj? Šla na drinko. Itak. Jst pa naj delam pa še dežurnga poiščem Wink Iščem zobarja, sam dela dežurna sam na Metelkovi. Pa nisma šle. Bo raj jamrala Smile Čimdlje stran od zobarjev pravi ona. Ja prekleto se jih boji. Zašvica še predn se na stol vsede. To je skor tko kot moja fobija pred pajki. Sam da ne zašvicam Smile

Pa se odpraviva do prjatlce na kavo/sok/škatlo čikov. Še prej je blo treba k najboljšemu sosedu po fujter za bebice, pa ga ni blo in je padu jugurt. Ja, tut jst se sprašujem kak ni blo tega fujtra. Boga reva je zdej na tekoči hrani. Za nalašč sm si kupla bake rollse - s česnom. Mmmmm Smile Čeprav jih ne mara Smile

Po hitrem postopku se odpravma do trole, kjer na poti iz trgovine še srečama mojo cimro. Nato sledi moj:" Piiii****daaaaaa" In bejba reče:" Ja ka pa je??!" In jst:" Nevem kje mam Urbano!! " In je po 15 minutnem iskanu (mogoč mal pretiravam, pa je manj časa preteklo) nisem našla. Tut doma je nikjer nisem našla. Najbolj boleče za mojo bejbo je to, da sm se bol sekirala za Urbano kot za njen oh in sploh bogi zob. Ja bogica si, sej vem, ampak Urbana?!!

Da pa še to ni vse, me s prjatlco še veselo dr*ata v glavo, zarad mojega sobotnega razsvetljenja o moji dejanski velikosti odvečneih štrlečih delov telesa.

Zdej pa v študentu poslušam prej kruljenje kot petje "živali", ki igrajo na harmoniko in mislijo da je cel svet njihov. No... Cel študenc.

Pa naj še kdo reče, da ni bil popoln dan? Smile





objavil(-a): missyBee ob 23:29 komentarjev (1) ogledov: 18




nedelja, 25. oktober 2009

JOŠKARCA





Bejbi to je sam zate - težko, mučno, nikakor prijetno priznanje!

To kar sem včeraj ugotovila, sem vedela že zelo dolgo časa, ampak si nisem priznala. Lubi je skos poudarjala, ne ni tok ampak toook... Nisem HOTELA verjeti. Meni so se vedno zdele "majhne". Pa temu le ni tako.

Uglavnem. Včeraj sva šle s cimro v šoping, saj sem res nujno rabila nov modrc (nederček Smile ). Pa grem v trgovinco, poiščem C košarico, grem v kabino, se slečem, pomerim... Hm?!! Zakaj ne grejo not?! Sad Stojim in gledam v ogledalo kot bik v nova vrata, milo rečeno. Nakar me, po morm rečit res hitrem času, prešine misel, da bi pa za spremembo le mogoče poskusila večjo košarico. No pa dejmo, sem si rekla. Navesim cunje nazaj nase, odvrihram s plaščem, šalom in torbico v roki nazaj do oddelka s spodnjim perilom. Iščem košarico D. Moram rečt, da jih ni tok velik na razpolago (nevem kaj naj si ob tem mislim). Najdem klasičen modrc in ga grem pomerit. Glej o glej - PRAV mi je. Zadnje leto sem si zakrivala resnico pred očmi. Dejansko imam D. Kupim modrc, pa še enga pa še ostalih milijon stvari. Račun itak tak, da me skoraj kap - bejbo pa tudi.

Moram priznat, da bom rabla še kar nekaj časa, da bom prebolela to grozno novico. Kje so časi, ko sem imela B? Potem sem C še nekako sprejela, ampak D? Zjokala bi se!





objavil(-a): missyBee ob 22:39 komentarjev (5) ogledov: 21




petek, 17. julij 2009

ALI SEM TO RES JAZ?



Kaj sem, se sprašujem nekaj dni. Ali je to to? Sem to res jaz? Je vse skupaj varka? Je to samo zato, da delam kontra, kot hočejo drugi? Ali je to zato, ker sem to res jaz?

Ljubim? Mislim da. Vendar, kako naj ljubim, če v prvi vrsti ne ljubim sebe? Kako veš, da ljubiš? Čutiš? Trenutno čutim... Nevem kaj. Vem, da jo pogrešam. Včasih bi lahko brez problema funkcionirala sama, drugič bi umrla, da je ne bi imela ob sebi. Ali gre za ljubezen? Obsedenost? Navado?

Kaj se dogaja z mano?

Ne znam si odgovoriti na ta vprašanja. Pred časom sem trdila, da poznam vse odgovore, pa zgleda temu ni tako.

Do ničesar mi ni. Na prijatelje sem čisto pozabila. Oni pa name. Ni mi do žuranja, ni mi do druženja, ni mi do ničesar. Po drugi strani pa nočem biti sama.

Sad





objavil(-a): missyBee ob 20:03 komentarjev (2) ogledov: 23




nedelja, 21. junij 2009

CHANGE



Počasi a vztrajno mi prodiraš v možgane.

Živcira me že vsaka malenkost in sem kot tempirana bomba. Že tako imam probleme s faksom letos in potem je tu še najina zveza. Tu si ti, ki te ljubim a včasih te ne prenesem. Ne prenesem marsičesa... S komandiranjem o tem in onem, večnem kritiziranju-poglej kakšna si, ne morš to oblečt, glej kakšno frizuro imaš... Ja, ti praviš, da je to vse hec. Ja mogoče zate je. Kako bi se ti počutila na mojem mestu? Kdaj kritiziram tvoj način oblačenja? Pa roko na srce-tle bi se dal marsikaj povedat-ampak sem tiho, saj ljubim tebe in ne tvoja oblačila. Sovražim občutek, kot da si nad mano in ne v enakovrednem položaju. Sovražim to, da nisi več takšna kot si bila. Zakaj je meni tako težko ustreči? Sovražim to, da si materialistka! Rada se hvališ o tem kolk keša imaš. In ne nisem ti fouš! Daleč o tega. Jst ga nimam tok. Pa sem bla vseeno srečna. Dokler mi ti nisi začela nabijat o tem, se nisem sekirala. A zdej se vsako fakin` jutro takoj spomnem na keš. Ja rekla boš, sej prav - pa še nared kej na tem, da ga boš mela več.

Zakaj lahko jaz naredim karkoli me prosiš? Včasih se mi zdi, da me res drkaš v glavo. Imam občutek, da delaš to na trenutke za nalašč. Ker bi me rada spravla ob živce? Hočeš, da bi mi prikipelo in da bi te pustila? Da ne boš ti tista, ki je hotla prekint zvezo? Nevem, povej. Kaj hočeš? Kaj bi rada od mene? Dovoliš si rečt kakrkoli, ko to naredim jaz, se skregava. Sovražim tudi to, da pozabljaš na moje potrebe. S tem ne mislim samo na sex. S tem mislim na vse nežnosti, ki jih jaz dam tebi, pa jih sama ne dobim, kot bi si to želela. Verjetno se sprašuješ kaj? Pogrešam tvoje božanje, nežne poljube. Pogrešam lepe besede in to, da me ljubiš.

Rada bi, da se spremeniš. Ne veliko. Rada bi, da ne bom imela občutka manjvrednosti do tebe. Vem kakšen bo odgovor, če boš prebrala blog:" Ja tut jst bi rada, da se ti spremeniš. Da začneš enkrat za spremembno znat delat s kešom" Ampak bejb, tokrat ne govorim o otipljivih sredstvih. Gre za nekaj globjega. Gre za to, kar si bila na začetku a sedaj nisi več. Gre za to, da si se po novem letu zaprla vase in otopela. Ne pustiš mi, da te osvobodim, ker se bojiš. Nevem česa se bojiš, vendar se. In potem praviš, da ni nič narobe. Poznam te predobro, da bi ti lahko to vrjela.

Hočem, da premisliš o tem, kaj čutiš do mene in koliko ti pomenim.





objavil(-a): missyBee ob 11:48 komentarjev (2) ogledov: 17




torek, 28. april 2009

DELAM KAR PAŠE MI?



Ne bi ravn rekla, da je tko. Nastala je ogromna zmeda. V moji glavi. Ne upam si.Biti to kar SEM, kar HOČEM biti. Ja, to je pred mojimi starši. Še vedno je ta strah. Iz dneva v dan je večji. Glavo mi bo razneslo od skrbi, laži, razmišljanj o tem in onem. Samo padam. Kdaj se bom pobrala in stopila na svoje noge nimam pojma. Rada bi. Ne upam si! Ne upam! Sad

Tako močno si želim povedati resnico. Obupno si želim. Pa se neskončno bojim reakcije mojih. Vem, da dolgo ne bom več zdržala. Občutek imam, da se bom slej kot prej izdala sama in padla zelo globoko. Zakaj ne razumejo? Zakaj nočejo razumeti, da sem to kar sem in pika. Zakaj je to tako težko sprejeti? Zakaj se nočejo veseliti z mano, ker sem srečna, da sem v tej zvezi? Zakaj vedno gledajo le nase in na nikogar drugega? Zakaj me hočeta ustvariti po njuno? Deklico brez napak. Popolno hčerko. Tega ni. Tega ne bo, če ne bosta pustila, da grem svojo pot, kot paše meni. Rada bi se učila na svojih napakah. rada bi si ustvarila življenje po svojih pravilih, pa tega enostavno ne dopuščata. Ubijata me. Počasi in mučno.

Zakaj more bit tok faking težko... Rada bi se zbudila zjutraj z nasmehom na obrazu, brez skrbi. Rada bi uživala, pa ne dovolita, saj po njunem življenje ni uživancija. Je boj za preživetje. Prepričana sem v to, da je življenje takšno kot si ga narediš. Dejansko je tako in čisto nič drugače. Zakaj moram jaz prenašati njune probleme? Zakaj moram jaz plačevati za napake, ki sta jih naredila sama? Zakaj mi enostavno ne pustita oditi in biti to kar sem?

Verjamem da me imata rada, pa vseeno zakaj?

Zakaj? Zakaj? Zakaj?!





objavil(-a): missyBee ob 21:50 komentarjev (2) ogledov: 22




petek, 17. april 2009

DVOM





Ne gre nama več. Vse je obtičalo na točki, ko se nikamor nič ne premakne. To me ubija.

Ne vem, kdaj sva se nazadnje skupaj smejali, kdaj se nisva skregali za vsako malenkost. Ne vem tudi, kdaj si me nazadnje objela in mi rekla, da me ljubiš. Pogrešam tvoje dotike in tvoje poljube. Noro jih pogrešam. Ne znam ti tega opisati z besedami... Kako čutim? Otopela sem. Niti jokati ne morem, čeprav zelo boli. Zanima me, kam naju bo to pripeljalo? Kaj bo z nama? Že nekaj časa se sprašujem, kako dolgo bova še zdržali. Trudim se, vem da se tudi ti. Vendar imam občutek, da potrebuješ nekaj novega. Da si želiš spremembe. Ampak spremembe brez mene.

Nočem te pustiti. Nočem te izgubiti. Nočem ostati brez tebe. Po drugi strani pa... Med nama je le še prepir. Od vsega skupaj, bi najbolj rada razumela, kaj se dogaja v tvoji glavi. Ne bom rekla, da sem popolna, ker vem, da nisem. Kljub vsemu, pa tako slaba oseba tudi nisem. Ja naredila sem veliko napak, na nekaterih sem se naučila, na nekaterih spet ne. Danes sem slišala, da se velikokrat pustila na cedilu prijatelje, zaradi tebe. Šele danes sem to doumela, ko sem to slišala. Rada bi ustregla vsem. Dobro veš, saj me poznaš. A sem namesto tega vso energijo raje usmerila vate. Mogoče je bila to napaka, ki naju je pripeljala na točko kjer sva obtičali.

Moram reči, da trenutno ne vem ali nadaljevati zvezo. Ampak se tako bojim. Nikoli več se ne bom zbujala ob tebi, nikoli več te ne bom mogla objeti, nikoli več poljubiti... Nikoli... Nevem, kako bi prenesla dejstvo, da sva šli vsaka svojo pot. Zlomila bi se.

Če me vprašaš, kaj hočem od tebe? Nevem. Ljubim te. To je vse kar vem. Ne vem pa tega, kako nadaljevati.

*





objavil(-a): missyBee ob 23:52 komentarjev (2) ogledov: 17




četrtek, 05. marec 2009

PANIKA



Zadnje čase se me spet loteva panika. Sploh, če je okoli mene preveč ljudi. Ni prijeten filing. Ravnokar sem prišla domov. Iz centra sem potrebovala 1h s trolo do Bežigrada. Mislila sem, da me bo pobralo! Srčni utrip se mi je kar dvigoval in vedno bolj sem postajala živčna, saj smo se premikali s polževo hitrostjo. Katastrofa. In potem glasovi ljudi okoli tebe, ko res misliš, da se ti bo zmešalo. Še dobro, da sem imela s sabo slušalke za telefon in sem lahko poslušala glasbo. Vendar me je tudi to začelo kmalu nervirati, ker sem se preveč osredotočila na melodijo in sem mislila, da se hitrost vedno bolj stopnjuje in sem bila še dodatno živčna. Tole mi res ni všeč. Sad

Upam, da je to samo zaradi tega bednega vremena in bom čez par dni, če bo kaj sončka, spet ok.





objavil(-a): missyBee ob 17:34 komentarjev (2) ogledov: 4




ponedeljek, 02. marec 2009

SOMEWHERE OVER THE RAINBOW





Sem že mislila, da si se me naveličala. Sploh zadnja dva tedna so bili znaki, ki so kazali na propad najine zveze, pa temu le ni bilo tako. Ja vem, obe sva bili pod stresom, tečni in utrujeni od faxa in dela.

Pa vseeno se bila jezna nate, ker ni bilo časa, da bi se videli. Na trenutke si odreagirala tako, kot da me ne maraš. Spraševala sem se, če to počneš nalašč, da me odrineš stran od sebe. A sem ugotovila, da je vse skupaj povezano z nenaspanostjo ene in druge.

Včeraj mi je bilo tako lepo Smile Po dolgem času, je bilo tako kot prej. Vzela si si čas zame, samo zame in mi spet pokazala, kako me ljubiš in koliko ti pomenim.

Ne vem, koliko se zavedaš, da res potrebujem tvojo pozornost, tudi ko ni dovolj časa za vse. Samo dve besedi lahko spremenita moj svet.

Vem tudi, da sem sama kdaj pa kdaj smotana. No, zelo smotana. Za vse se ti tudi opravičujem. Ampak moraš tudi ti mene razumeti, da nimam ravno najboljšega obdobja in ravno zato toliko pomeni že samo lepa beseda iz tvojih ust.

Kako že pravijo? Za vsakim dežjem posije sonček oziroma se pokaže mavricaSmile

Ljubim te*





objavil(-a): missyBee ob 13:09 komentarjev (1) ogledov: 19




sreda, 11. februar 2009

OBUPALA



Sej bo! Sam, da bojo izpiti mimo, pa bo spet kul. Ma ja... Itak da bo. Ampak tale mesec "počitnic" se mi pa tako vleče, kot še nikoli! Ta tedn imam 3 zadnje izpite za ta semester. Včeraj sem enga odpisala (uspešno-upam?!), jutri še enega in še v petek zadnjega. Pol pa žurka Very Happy Very Happy Very Happy

Pa vedno si rečem, da se bom začela učit PREJ, ampak nikoli ne rata. Le zakaj? Ker sem lena, ko pride dejansko do tega, da se pa res morm začet učit.Sad

Mal sem že zblojena, ker sem v 3 dneh spala sam ene 8 ur. Not good! Kave itak spila na hektolitre, skadila pa preveč. Jedla? Hm... Kaj je že to hrana?? Nimam apetita. Čeprou zdle, bi pojedla celega vola, pa mi draga ne pusti, ker je kao prepozn Smile ITAK bi jst temu rekla Smile A ona men razlaga kako je celi dan jedla vsakih 5 min! Smile Smile Smile

Uglavnem, jst sem za danes obupala nad pravom, ker mam polno glavo informacij teh in onih aktov. Morm spat, da se to popredalčka Smile

Lahko noč vsem Smile





objavil(-a): missyBee ob 01:00 komentarjev (3) ogledov: 16




nedelja, 01. februar 2009

FAUŠIJA





Ja pa halooo!??

Pobudo za tale blog se dobila na komantarju, ki se navezuje na moj blog izpred parih dni. Nekatere ste totalno skritizirale, druge ste mi privoščile. Zdej pa tkole. Še enkrat povem, pa to je zadnjič.

PROSITI NEKOGA ZA MNENJE SE NIKAKOR NE MORE ENAČITI S TEM, DA ZADEVO PRELOŽIM NA DRUGO OSEBO! Sama znam poskrbeti za sebe. Sama imam, po domače povedamo, gobec, ki je sposoben izgovoriti toliko besed, da res ne potrebujem NIKOGAR, da dela stvari zame. Znam se postaviti zase. Če si nekaj zastavim, to tudi dobim! Brez izjem!

Če pa mi zavidate, je pa to čisto druga zadeva. Sam neki, kdo vam je kriv? Če sem se znajdla? Pa kaj potem! Še ni rečeno, da bo karkoli na tem področju, niti ne pričakujem. Vendar pravijo, da poskusiti ni greh. Poskusila sem in sedaj se pustim presenetiti.

Namesto, da zapravljate čas in se ubadate s primitivnostjo, kot večina slovencev se preusmerte in začnite enkrat za spremembo razmišljati. Čenče in šinfanje in kritiziranje drugih, vas ne bo daleč pripeljalo. Ostale boste na mestu, medtem ko bomo mi zlezli že daleč proti vrhu.

Pa lep dan!





objavil(-a): missyBee ob 10:06 komentarjev (8) ogledov: 20




torek, 27. januar 2009

DONE



Slike-risbe so poslane Very Happy

Hope for the best!!!! Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy





objavil(-a): missyBee ob 21:35 komentarjev (2) ogledov: 27




ponedeljek, 26. januar 2009

FAMOUS? YES PLEASE!



Sej nevem kje naj začnem?! Smile Najboljše na začetku ane?

Na Fb-ju sem se spoprijateljila z znanim slovencem =) Piševa si po mailu. Trenutno je v tujini. Poslala sem mu mail, če mu lahko pošljem ene par svojih risb (arhitekturnih) in če slučajno pozna koga, vplivnega, da mu te risbe pokažem in mogoče, mogoče, mogoooooooooče se prebijem iz množice v ospredje Smile

Trenutno čakam na odgovor Wink

Da se mi to zgodi in da uspem!!!! Uuuuuuuuuuffffffffffffff Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy





objavil(-a): missyBee ob 18:05 komentarjev (25) ogledov: 26




nedelja, 25. januar 2009

HEAVEN OR HELL?





Končno je prišel vikend, ki sem ga tako dolgo čakala. Šla sem domov in samo spala. Zdej sem šele vidla, kolk energije mi je manjkalo. Počutim se kot prerojeno. No skoraj... Če me ne bi ledvice bolele, pol bi bilo pa res super Smile

V petek sem res imela vsega, ampak res vsega, polno glavo. V zadnij dveh tednih se je nabralo tolk stvari, da sem res čakala dan, kdaj bo bruhnal iz mene in bom sam še obležala. Ven sem dala vse in se zvečer tako zjokala, kot se že dolgo časa nisem. Najbolj sem jokala zato, ker bi rada staršem doma povedala, s kom sem v zvezi in da to ni fant ampak punca. Vendar tega ne morem storiti, vsaj ne še zdaj, saj-naj bom realna-sem delno še vedno finančno odvisna od njiju. Ampak vseeno... Zakaj enostavno ne dovolita, da sem to kar sem. Ali ni najpomembnejša MOJA sreča? Jaz bom živela z njo in ne ona dva...

Še dobro, da je bila ta vikend dosegljiva moja najboljša kolegica in sva včeraj šli na kavo in se pomenili od a-ž. Všeč mi je ker ji lahko povem, pa ni važno kaj je. Vendo mi bo stala ob strani. Vendo mi svetuje pravilno. Ja, tudi sama je prepričana v to, da še počakam nekaj časa, preden doma povem. Trenutno je to res najboljša izbira. Ker vem, da bi ati pop***u! Pa ne samo on, še vsi ostali. Najbolj bi se obremenjevali s tem, kaj bi mislili sosedje, pa kaj bo teta Micka rekla, pa kaj stric Tonček. Ja fak of! A je res TO najpomembnejše? Kar mislijo drugi? Hudo mi je za tak folk. Primitiven folk! Že to vam dost pove, da se stara mama obremenjuje s tem, zakaj soseda že 3 mesece ni oprala zaves. Ja pa dej, a si lahk še bol glupa? Da se ti da.... Res... Da se ti da o tem sploh razmišljat. In tega se bojim kot hudič križa, ker vem kako je že bilo, ko so zvedeli 3 leta nazaj. Vse se je vrtelo okoli tega, kaj si bodo DRUGI mislili. Če mene kdo kej vpraša, zakaj bi sploh komu povedali?? Če so že res tako proti homoseksualnosti!

Ko potegnem črto, je na koncu res najbolj žalostno, da mene ne vprašajo, kako se počutim? Kako sem se počutila takrat, ko so me zmerjali z vsem možnim? Vedno gledajo samo nase, kako bodo oz. so prizadeti oni. NI fer!

Zato sem tudi komaj, komaj, komaj čakala, da pridem danes nazaj. Preveč me je žrlo. Najraje imam, da se umaknem in me pustijo pri miru. Takoj ko sem z njimi več kot 10 min, mi postane mučno, ker začnejo s takšnimi in drugačnimi vprašanji in vedno moram lagati. Vendar po drugi strani, to ni laganje. To je elegantno prikrivanje resnice Wink Če je katera koli proti tej izjavi, naj jo ustavim in povem, da me ne zanima kako definira laž, ker se s tem tolažim Smile

Za enkrat mi tole elegantno prikrivanje resnice dobro uspeva. Upam, da bo še naprej tako. Namesto, da se bom obremenjevala s tem, da ne vedo doma, bom raje ta čas bolj koristno namenila. Raje ga bom posvetila NJEJ in uživala 1000%.

LJUBIM TE !





objavil(-a): missyBee ob 23:31 komentarjev (5) ogledov: 23




torek, 20. januar 2009

I`VE MADE IT!



Sam tole bom rekla:

I`VE MADE IT!!! Very Happy Very Happy Very Happy Very Happy





objavil(-a): missyBee ob 22:19 komentarjev (1) ogledov: 22




ponedeljek, 19. januar 2009

FUCKED UP DAY





Prav ne morem se izkopat ven. Vse mi gre navzdol. Prav vidim kk padam, kak se mi vse podira. Naj gre vse skup v tri krasne marjetice.

Cel dan je depresivn, al sem pa sam jst. Že zjutri so me razkurl na upravni enoti, k sem šla tja sam z namenom, da mi pomagajo pridobit ene podatke za seminarsko nalogo. Buh!!! Pa se me je le usmilila gospa uradnica in mi povedla, kar me zanima. Mislim, a je res toooooooooook težko pomagat človeku? Zdej k mislijo, da so on the top positinon, da so pa boga za jajce prjel al kaj? Mah, f**k off! Ne maram takih ljudi! Res ne. Sad

In zdej je bla j**a s to seminarsko, k se kr nikamor ne premakne. Kak sovražim to! Kot da smo res mutave in ne mormo skup spravit teh grafov?!

Eh, pa bo že. Sad Sad





objavil(-a): missyBee ob 21:04 komentarjev (3) ogledov: 23




nedelja, 18. januar 2009

HORRIBLE WEEKEND





Ko že misliš, da je s tvoje strani vse vredu, pride trenutek, ki je krajši kot stotinka in te obrne na drugo stran.

Cel vikend sem imela nihanja. Enkrat sem bila hladna, drugič vroča, enkrat ljubim, drugič sovražim, enkrat dam vse, drugič nič. Nevem točno kaj mi je bilo. Še danes ne vem. Ok, sicer je še vedno vikend.

Napisala sem ji sms, da rabim čas zase. Nevem kako je sprejela, ker je nisem videla, ampak sklepam, da ji ni blo ravno vseeno. Pa so minile 3 ure, ko sem res bila čisto sama. Skoraj sem znorela. Nočem, da je tako. Nočem bit sama. Ti si moj svet. Ti si vse o čemer sem kdaj sanjala. Sam včasih se ustrašim, da bo nekega dne vsega konec. Okej, zavedam se, da se ljudje spreminjamo in ni mogoče napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.Trenutno vem, da bi umrla, če jo izgubim, kako bom čutila čez leto ali več, ne vem. Upam samo, da enako.

Odpisala je, da je ne bo, da si naj vzamem čas. Ampak, sem jo prepričala in je prišla. Nisem vedela, kaj ji naj rečem. Zakaj takšen sms. Vprašala me je, zakaj bi mi oprostila. Pogrelo me je in sem ostala čisto brez besed. Nisem vedla, kako naj na takšno vprašanje odregiram, zato sem se raje obrnila stran.

Zakaj sem takšna? Še sama ne vem. Pa bi se morala poznati. Najbolj žalostno je, da me ona bolj pozna, kot jaz samo sebe. Prepričana je, da moji izpadi o tem, da moram imeti čas zase vedno pridejo takrat, ko se mi čist odpre, ko mi da vse, ko mi pokaže in dokaže kako me ljubi. Vem, da me. Vidi se ji... Skoraj prepričana sem v to, da bi zame naredila karkoli. Ko sem razmišljala o tem, kar je rekla, zakaj tako regiram na trenutke, torej popolnoma neumno in nepremišljeno, sem se začela zavedati, da sem JAZ tista, ki jo je strah in ne ona. Jaz se bojim. Bojim se, ker me je strah reakcije staršev. Prvič, ko so zvedeli, ni bilo ravno prijetno. Družine nočem izgubiti, nje pa še manj!

Zdaj gre med nama za res. In vedno bolj se zavdam tega. Občutek, da nekomu pripadaš v celoti je neverjeten. Vem, da me bo varovala pred vsem hudim. Ne bo dovolila, da me kdorkoli prizadane. Glede na vse to, me na trenutke še vedno popade strah.

Rada bi se znebila teh neumnih reakcij, ki nič dobrega ne prinesejo. Rada bi uživala v vseh pomenih. Rada bi bila JAZ in ne igralka! Dejansko živim dva življenja. V Ljubljani tako, doma drugače. Počasi me to ubija in strah me je, da bom nekega dne obupala in se mi bo vse podrlo. Nevem, če me točno razume, vendar jaz nosim večino bremena. Nočem ji karkoli metati pod nos, saj lahko pred njo dam samo kapo dol. Zdi se mi, da se vedno bolj zapletam v laži doma. Najraje bi vse skupaj končala. Pa ne z njo. Z mojo igro. Najraje bi doma povedala, čeprav si zlahka predstavljam kaj bi se zgodilo. Ali bi pristala na cesti ali pa bi bila mrtva. Moj oče tega nikoli ne bo sprejel. Nikoli. In ker je precej agresivne narave, se bojim, da bi znalo se vse skupaj spremeniti v najhujšno nočno moro mojega življenja.

Upam, da bom enkrat sposobna samo uživati in se ne obremenjevati s tem, kaj bo, če bo...





objavil(-a): missyBee ob 20:36 komentarjev (1) ogledov: 16




sreda, 14. januar 2009

NOT IN THE MOOD





Pozitiva je danes pri meni na nuli. Cel dan že hodim okol, z mrkim izrazom na obrazu in jezna sem na skoraj cel svet!

Vse skupaj se je že začelo zjutraj, ko sem preslišala vseh 5 zvonenj budilke in tako zamudila na krizni sestanek s sošolko. Pa se le dobiva ob 11h in začneva ugotavljati, kako hudiča bova do jutri rešile najino seminarsko nalogo, da bo predstavitev izgledala tako kot mora. Solidno torej. Pa nama ni in ni šlo. Tile grafi in organigrami in podobne super druper zadevice, ki jih, če seveda znaš, zlahka narediš v enem super druper programčku, če ga imaš. Ampak... tega programčka nimam.

Čas je bil, da se počas le odpravim v center, ker sem bila zmenjena za kosilo. Sproti je bilo treba še po bone. Ja, zakaj bi jih kupila včeraj, če jih lahko danes in zamudim (kot vedno! sovražim to!). Trola si je danes zadala cilj, da se premika s polževo hitrostjo. Ja vem, sneg pada, ampak vendar! Pridem do centra in do našega zbirališča me ločijo le še... hum.... 3 semaforji?! Na vseh sem čakala... Bolj, ko sem gledala sekundnik, bolj se mi je zdelo, da ne odšteva kot bi moral. Zamujala sem že like 1h! Kolegica je bila prijetno razkurjena, ko sem se končno pojavila. Prekinila sem njeno prijetno jamranje, kako je čakala name in skor dobila v tem času že pokojnino in sem jo razveselila z boni za Bachus center. Mnnjami... Gremo jest! Čakamo še kolega... Ki je itak še večji zamudnik kot jaz (naj povem, da nikoli ne pride prav čas v službo! Nikoli!). Ampak, danes nama je oproščeno, ker sem se tako odločila Smile

No, končno pridemo iz enega konca Ljubljane do Bachusa. Čakamo na postrežbo, ki je, moram priznat bila ekspresno hitra. To tudi obstaja? Prijazen mladenič nam poda menije. Šok! A to je to?! To je vse kar ponuja Bachus, ala prestiž varianta, študenom? Ne me basat. Naročim dunajca, ker sem se hotla pošteno najest.

In pol sledi podjebavanje. Zanj je to bilo vse v fori. Fak of! Zakaj nič ne žurate (hmmm... prejšn tedn sem žurala kot nora? Kje si bil pa ti?!), zakaj nikamor ne gremo, zakaj to tak, zakaj, zakaj, zakaj... Da ne omenjam niti izražanja. Pokop! Zmetala sem vase kosilo in samo čakala na trenutek, da smo spokal riti domov. Vsak na svojo stran.

Končno na troli. Gužva. Kok ne prenesem tega. Pridem domov in seveda obvezno sledi kavica, ki je nikakor ne smem izpustiti (vse bi danes nardila, sam da se mi ne bi bilo treba učit), pri kolegici. Sem rekla samo 1h... Jap... Tako je. zavleklo se je na dve uri. Ko že končno mislim, da bom prišla domov in šla resnično za knjige, me iz teh prijetnih misli zbudi klic prijateljice (seminarska, kaj pa drugega!). Pa pojdimo na fax... Ko se nama končno posveti, kako se bova borili s tistimi super druper grafikončki, pride "varnostnik" in reče, da bova morali počasi zapustiti fax. Ja kaj pa drugega. Pa sva šli. Seminarska je sedaj obtičala na mrtvi točki, tako da s predstavitvijo jutri ne bo nič. Imam vsaj čas, da se učim za izpit, ki ga tudi imam jutri. Moram rečt, da mi ni dolgčas v lajfu.

In ja, namesto, da bi se učila sem se raja spravla pisat blog. Super sem! Sama seb lahko čestitam!

Bodite v cvetju, pa čeprav pada snegec Smile





objavil(-a): missyBee ob 22:35 komentarjev (0) ogledov: 18




torek, 13. januar 2009

SANJE





Sanjala sem, da so mi odpadli lasje! Kot, da to ni bilo dovolj, sem v naslednjem trenutku preskočila na še bolj grozen del sanj. Bila sem na pogrebu. Mojem! Videla sem, kako so nosilli krsto in me pokopali. Na mojo zadnjo pot me je pospremilo na stotine ljudi. Mamice in atija sploh nisem videla. V prvi vrst je bila moja lubi. Jokala je tako močno, da sem še sama jokala, ko sem vse to opazovala. Videla sem, kaj so delali, ampak bila sem mrtva. Zakaj sem umrla ne vem. Čudno...

Zjutraj sem se zbudila in najprej poreverila, če se lasje držijo moje glave. Na srečo se Smile Umrla pa še tut ne bom. Upam... ?

Kaj vse človek sanja! Đizs!





objavil(-a): missyBee ob 11:48 komentarjev (7) ogledov: 3




ponedeljek, 12. januar 2009

MI OPROSTIŠ? NE!



OBSEDENEC mi je danes zjutraj poslal sporočilo. Citiram:"Žau mi je! Žau mi je, da sem bil tak bedak. Žau mi je, da sem te prizadel. Zarad tega mi je žau, da sploh živim. Na kozlanje mi gre, ko pomislim, kaj sm naredu! Vse bi dal, da se to ne bi zgodil, pa zdaj na žalost tega ne morem spremenit, čeprav si to še kako želim. Prosim te, če je možno, samo za eno možnost, da ti dokažem, da nisem več tak idiot..."

Wtf?! Kako si sploh še drzne poslat sms na mojo številko? Ko sem prebrala, sem skoraj umrla od smeha. Bogi je. Res je bogi. Man with no life. Such a shame! Najbolj zabavna poved tega smsa je ta, da NI VEČ tak idiot. Hmm... A se lahko človek spremeni v roku enega tedna? Glede na to, da je že 29 let takšen? Mal težko je tole izvedljivo. Sam ne me na suho nategvat je***ti!

Še vedno sem brez besed, nad tem dejanjem. Ne gre mi v glavo, kako lahko dejansko takšni ljudje hodijo po svetu. Kako lahko mirno spijo? Če sploh spijo. Če sto to sploh ljudje. Zame ne. Ne znam vam povedati, kako sem besna. Tolk negativne energije nosim v telesu zaradi tega, da bi ga lahko zadavila z golimi rokami! Dejansko me zanima, kaj sploh lahko tle storim? Dokazov nimam več, ker je slike zbrisal. Če jih je kam kopiral, pa ne vem. Močno upam, da te slike niso pristale kje na spletu. Če so... Se mu ne piše dobro!

Kot je že rekla moja draga, je najbolje ignorirat in se ga izognat, če se kje srečava. To je vse res. Ampak, ne vem, kaj se mu plete po glavi. Kakšne načrte si dela. Kaj bo njegov naslednji korak. Ali bo pustil vse skupaj in mi res dal mir ali se bo šel kakšne umazane igrice? Kaj če me bo opazoval, ko bom doma, pa sploh ne bom vedela? Kaj če bo prišel v Ljubljano in me zalezoval, pa tudi ne bom vedela? Naj se ga bojim?

Svet je vedno bolj poln norcev!





objavil(-a): missyBee ob 16:41 komentarjev (1) ogledov: 22




petek, 09. januar 2009

S TABO





Žalostna si.

Vidim te. Nočem, da si žalostna. Vem, prebrala si bloge. Kar je napisano, je vse že davna preteklost. Živiš v sedanjem trenutku. Tukaj sem s TABO ne z njim ali njim. Odločila sem se zate, odločila sem se, da preživim (če bo vse po sreči) življenje s TABO. Lubi... Rada bi imela družino s TABO. Vem, da to ne bo lahka pot, pa vendar... Hočem jo prehodit s TABO.

Včeraj si se mi zdela čisto na tleh. Ni mi všeč, ko si taka. Ko ignoriraš. Ko se delaš, kot da me ne poznaš. Kot da sem le oseba, ki je poleg tebe, ker je pač tako naletelo.Tista izjava je tako bolela. Dobro veš, katera izjava. Po najinem pogovoru pozno ponoči sem prišla do dejstva, da si tako nesamozavestna. A se pogledaš kdaj v ogledalo? Vidiš kako si lepa? Praviš da nisi. Škoda, da se tako malo ceniš. Zame si najlepša. Zame si čudovita. Zame si TISTA. Pa še vendar se bojiš. Zakaj se bojiš srček? Zakaj? Ne boš me izgubila. Izgubila me boš samo, če boš ti tako hotela. Sama ne bom nikoli odkorakala proč od tebe. Nikoli.

Ne vem kakšno potrditev še potrebuješ. Vse ti dam. Dala sem ti samo sebe. Popolnoma sem tvoja. Pripadam le tebi, le tvojemu telesu. Noro ljubim tvoje telo. Pa kaj, če sva dva mala pujska (to si rekla ti Smile). Bova že zgubili tistih nekaj kilogramčkov. Zaradi tega ti še ni treba biti nesamozavestna. Je tako? Priznaj da je. Vsaj enkrat mi daj prav Smile

Daj no, malo se nasmej, ker vem, da bereš Smile Zame se nasmej. To ti bolj paše, kot pa mrki izraz na obrazu.

SRCE MOJE, LJUBIM TE. ZAPOMNI SI TO.





objavil(-a): missyBee ob 09:46 komentarjev (10) ogledov: 19




četrtek, 08. januar 2009

KAJ PA ČE?



Zadnje čase preveč razmišljam. Preveč si razčljenjujem zadeve v glavi. Od problemov, ki so bili, do sedanjih situacij. Včasih imam občutek, kot da enostavno nisem več prisotna v času in prostoru. Težko razložim... Občutek je prej neprijeten kot kaj drugega. Kot da se opazujem iz ozadja in nisem prisotna. Je tako kot, da razgaljena stojim in me opazujejo in čakajo na moj naslednji korak. Čudno. Potem, se vrnem v sedanjost in je vse ok (recimo). Včasih se mi je to redko dogajalo, danes je to vedno pogostejše. Možno da zaradi stresa, nenaspanosti, problemov (?),... Nevem.

Prav fascinantno se mi zdi, kako je človek zmožen sam sebe pripeljati skoraj na rob živčnega zloma, zaradi MALENKOSTI, ki sploh niso pomembne, a vendar se nam zdijo v tistem momentu prekleto velike. Preveč smo negativni, vsaj zase lahko tako rečem. Če bi vložila v pozitivno razmišljanje, toliko truda in energije, kot ju porabim za brezvezno obremenjevanje za stvari katere so že zdavnaj mimo, bi bila na konju in osvajala svet v vseh pomenih. Ampak zakaj, če se je lažje obremenjevati po nepotrebnem in prepričati v nekaj, da na koncu že sam sebi vrjameš. Brezveze.

Včeraj sem bila na koncu z živci (spet!). Kot tempirana bomba. Samo čakala sem, da bom poknala in me bo spet zagrabla panika. Pa sem se odpravila na zrak. Bilo je bolje, mnogo bolje. Svež zrak dela čudeže Smile

Danes mislim, da bom ponovila vajo. Zgleda, da mi res prekleto primanjkuje energije (vsaj pozitivne).





objavil(-a): missyBee ob 13:22 komentarjev (4) ogledov: 17




sreda, 07. januar 2009

OBSEDENEC!





Kako te lahko kličem?! Obsedenec? Psiho? Kreten? Prasec? Drznil si si prestopiti mejo, kjer mi živci popustijo. Kaj si naredil? Reku si, da ni bilo namerno? Wtf? Mislim, da si bil čisto priseben, ko si to počel? Kako si drzneš?! A si res normaln? Kdo ti je dal dovoljenje, da delaš slikce, k tega sploh ne vem?!! Ne morem prebolet tega gnusnega dejanja! Pa bil si mi kolega. Pazi! BIL! Ja preteklsot. Nikol več te nočem videti, slišati. NIČ! Za mene si mrtev. Izpuhtel si v zraku. Smrdiš, kot ta ljubljanski zrak! Še bolj! Lahko bi bila prasica, kot si bil ti prasec in bi šla na policijo. Ampak ne bom, ker bi se te rada čimprej znebila.

Prav zanimivo te je bilo opazovati, ko si se mi opravičeval Very Happy Skor si šel na kolena in prosil odpuščanja. Ni šans dečko. Misliš, da ti dejansko verjamem, da ti je žal. Sorry, sam si šel predaleč, da bi ti verjela. Preveč slikc je blo. Preveč nazornih slikc, za katere, o glej ga zlomka, nisem vedela! Vre v meni, da bi te tok usekala, da bi pozabil svoje ime. Ampak, sem pristašica nenasilja. Tko, da sem s tabo opravla na eleganten način. Mogoče ti je pa res žal... Mogoče, vendar, je prepozn.

Bil so kot ponižen kužek. Prav smešen si bil. Haha! Zmerjala sem te z vsemi mogočimi opazkami, ti pa si samo kimal. Zanimiv si bil takrat. Res. Zelo zanimiv. Vse bi naredil, da bi ti odpustila, kajne? Če bi ti le dala šanso, bi jo izkoristil in se trudil na vse moči, da bi to popravil. Šanse NE bo. Zgubil si to igro.

Rekel si mi tudi, da me ljubiš. Kljub temu, si šel tako daleč in mi to povedal, čeprav veš, da te jaz nikol nisem gledala na tak način in točno veš, da sem srečno zaljubljena v DRUGO! Kaj ti tle ni blo točno jasno? Si mislil, da ti bom priletela v objem? In rekla, oh what a hell, let`s do this? Ne najdem besed, da ti povem, kako se mi gnusiš! Tok, da se te še s palco nebi dotaknala!

In TI, si praznoval novo leto z MANO?!? Če bi vedela, nikol nebi nardila take napake in te povabla zraven!

"Dragi" moj prijatelj... Midva sva zaključla! Za vedno!





objavil(-a): missyBee ob 12:43 komentarjev (2) ogledov: 14




ponedeljek, 01. december 2008

PRIZNAM



Odločila sem se, da priznam. Imam punco... Tisti, k itega ne sprejemate, raje ne berite naprej.

Skupaj sva že skoraj 8 mesecev. Noro jo ljubim. Ona je vse kar sem si kdaj koli želela. Oseba, ki zna poslušati, oseba ki te zna spraviti v smeh, oseba ki te spodbuja, oseba ki te zna noro zadovoljiti.

Danes je bila slabe volje. Vprašala sem jo miljonkrat, kaj je narobe. Vendo je bil odgovor NIČ. Ok, pa ni nič. Vendar sem vedela, da nekaj je in sem poskusila še enkrat. Pa mi napiše sporočilo, da mi tega v smsu ne bo govorila, v obraz pa mi tudi ne bo povedala. Ustrašila sem se, da me slučajno zapušča, pa ne ve kako bi mi povedala. Ampak, hvala bogu ni bilo temu tako. Vsekakor pa odgovor, katerega sem dobila ni bil prijeten. Punca mi napiše, da nujno hoče nekaj novega v postelji... In šok... Še vedno ne dojemam ravno najbolje tega sporočila. Zakaj? Zato, ker ji vedno tako noro paše, ko sexava. Vidi se ji. Zato, mi ni jasno, kaj naj storim... Rekla, je če se to ne bo spremenilo, da bova končali, ker lahko to kar ji manjka dobi drugje. Malce kruto... Zaradi nje sem postavila moje življenje na kocko. Odločila sem se za njo, ker jo res ljubim in sem se našla. Ona pa uleti potem s takšnim "ultimatom"...

Mislim, da se bom morala še bolj posvetiti porničem, da pridem do kakšne nove ideje Very Happy

Pa mi je odleglo. Smile





objavil(-a): missyBee ob 17:56 komentarjev (7) ogledov: 18




ponedeljek, 27. oktober 2008

I NEED SOME SPACE!





Enostavno pride dan, ko se zbudiš in bi najraj poslal vse nekam v tri krasne marjetice. To se je zgodil danes meni. Kljub temu, da sem se zbudila ob svojem najdražjem nekaj ni štimalo. Nisem taprava. Delam k črna živina, študiram, inštruiram, delam na tem da bom ustanovila društvo... Enostavno ne morem več. Ne zdržim tega pritiska. Najraj bi se skrila nekam, izklopla telefon, da me niti dragi ne bi "moril". Sej ga ljubim, sam I NEED SOME FUCKING SPACE FOR MYSELF! Resno... In pol najeda še tole bedno vreme, ker kej lepšega v Ljubljani itak ni za pričakovat (no hard feelings za tiste k tle živite že skos). Na faxu je mal mankal, da bi se šla skregat s prfoksom, ker ni dal pregledvat prisotnosti in bi lahka raj spala, ker mi spanca prinajkuje že za like 3 mesce... Ampak dobr, bom raj sedela tam, pa poslušala informatizacijo, k itak nimam pojma kaj razlaga, ker zgleda govori sam seb al pa enostavn misli, da mi to vse obvladamo v nulo. Hell no!

Pol je tle še miljon malih tinny stvari, k me prekleto živcirajo (katere me npr. en tedn nazaj ne bi), da resno čakam dan, ko bom poknala, sam takrat ne bo prijetno.

I need holidays! I really do! Sad





objavil(-a): missyBee ob 17:35 komentarjev (1) ogledov: 20




sreda, 26. marec 2008

ANGRY!



...aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!.............

.....#%&=??###!!!!!!!!...





objavil(-a): missyBee ob 19:59 komentarjev (1) ogledov: 18




torek, 25. marec 2008

THE blog





Drage moje Divice!

K pisanju bloga, TEGA bloga,se spravljam že zelo dolgo. Rabim temeljito spremembo v življenju. Spremembo same sebe! Kmalu bom dopolnila 21 let. Sploh ne vem, kje naj začnem, ker mi po glavi roji toliko misli, scenarijev, ki niso bili odigrani, kot sem si predstavljala, veliko problemov, ki se mogoče le meni zdijo prblemi, v resnici pa to mogoče le niso...

Rada bi bila bolj samozavestna! Včasih se mi zdi, da bi se najraje skrila pred svetom, ker se bojim soočenja. Ne me razumeti narobe, prijateljstva sklepam brez problemov, sem zgovorna, znam se šaliti, pogovarjati itd. Ta strah, "bežanja stran" me popade, ko e treba npr. nastopiti pred razredom-vem to je trema, vendar ta trema pri meni je takšna, da se ne obremenjujem s tem kako bom povedala določeno stvar neki množici in če bo prv ali narobe... Meni takrat po glavi rojijo misli in vprašanja v smislu: "Ali me ocenjujejo?", "Joj, kaj si on misli o meni?", "Sigurno me ne poslušajo in si le ogledujejo kako sem oblečena, kakšno postavo imam..." Res mi primanjkuje samozvesti. Pa nevem zakaj! Vem, da sem lušna (nočem izpast samovšečno), postava je nekaj srednjega. A vendar, kaj naj storim?

Glede na to, da sem lani shujšala za več kot 10kg, še vedno nisem zadovoljna. Vsi mi govorijo, da mam super postavo, vendar meni se ne zdi (162cm/68kg).

Sem kadilka, redna kadilka že skoraj 3 leta. Odkar študiram, torej od oktobra lani, sej e moje kajenje sigurno povečalo za 80%. Vem, a je to zelo zlo nezdravo, miljonkrat sem tudi rkla, da bom nehala. Enkrat mi je celo uspelo in sem res brez cigarete zdržala 8 mesecev, potem pa me je na žurki spet premamilo. Nevem kako s spet upreti, ker ole več nikmor ne pelje. Zadnji tedem opažam, da mi med hojo (ki sploh nebi smela biti obremenilna zame, pri teh leth!!!!) poskoči srce! Pa to ne enkrat... Danes mi je na poti iz faxa na trolo, poskočilo 3x. Pa je postaja 5min hoje stran! Resno. Zavedam se, da imam probleme, ki se jih da takoj razrešiti. Rabim pomoč, ker se sama ne znam ravno najbolše motivirati.

Rada, oziroma HOČEM spremembo! Pomagajte mi! Mislim, da je čas ravno pravi, saj sem zamenjala službo (delam ob vikendi), ki je občutno manj stresnejša, pa tudi ta vikend se selim v drugo stanovanje. Preselila se bom v Šiško, kjer je na dosegu Rožnik in Tivoli, tako da bo veliko možnosti za rekreacijo Very Happy Smile

Resno Divice moje, prosim vas za mnenja in pomoč, ker grem sama sebi na jetra in želim, da se to konča!

Hvala





objavil(-a): missyBee ob 21:36 komentarjev (1) ogledov: 19




sreda, 27. februar 2008

VSEGA PO MALEM =)





uuu... že kr neki časa nisem pisala. Sploh nevem, kje začeti, saj se je v tem času zgodilo marsikaj. Najpomembnejša stvar, katere sem tudi bila zelo vesela in nad njo presenečena je ta, da sta se starša pobotala. Oči je prišu nazaj Smile Trenutno je vse popolno, kar se tiče družinskih zadev. Upam, da tako ostane tudi naprej.

Kar se tiče faxa... Hmm.. nardila sem 3 izpite, 2 pogrnala... Enega zato, kerje bil preklemano težek, drugega pa po krvici, saj mi profesor sploh ni pregledu izpita... Valda isem bla edina, k se ji je pri tem predmetu zgodila krivica. Zatevala sem vpogled in se grem jutri pogajat Smile Very Happy

Potem je tu ljubezen. Vzponi in padci, mislim da vse to poznate. Največja fora je ta, da sem se zaljubila v najbolšga kolega... Nočem bit zaljubljena vanj, ker mislim, da z njegov strani ni takšne ljubzni. Nevem... Sigurno mu tega ne bom povedala. Samo moti me to.. No moti... Ker mi pošilja neke čudne signale. Zadnič, ko me je klicu, mi je reku: "Ljubezen moja, kje si?"... Včasih me kr tako za "brezveze" poljubi, venar na lice... V pogovorih, ki jih imama je včasih dvoumen... dvoumn v smislu, npr. reče:" zdle ko bo konc tega izpitnega obdobja, boma šla k nam na vikend, da pozabma mal na fax itd... in pol ga jst tko čudno vprašujoče pogledam in ko je vidu,ta moj pogled, je hitr reku. "Mislm no, ŠLI bomo k men na vikend, pa ga zažural. Nevem, kaj si naj ob vsem tem mislim. Nikakor pa nočem tvegat prijateljstva in mu povedat, kaj dejansko čutim. Bom že prebolela. Ampak, po drugi strani pa, si mogoč želim da bi vedel. Nevem, ne znm ga pogruntat, kaj on resnično misli s temi dejanji in besedami (zgoraj menjene)...

Mislim, da je najbolšja varianta pustiti času čas. Kajne?





objavil(-a): missyBee ob 16:53 komentarjev (5) ogledov: 19




sreda, 28. november 2007

PRIJAZNOST PA TAKA!



Tako kot sem pa danes razočarana nad osebki oz. bolje rečeno srednješolci, pa še ne! Sama sta si kriva, da zdaj to posplošujem!

Naj vam obrazložim situacijo... Ura je bila pol 19h, ko sem zaključila s predavanji. Hitro se odpravim na postajo, ker se mi je prekleto mudilo, saj smo bili zmenjeni, da gremo danes žurat. Vidim, da pripelje avtobus št. 25, mislim da je bla 25, ker se od same jeze ne spomnim tega (NE)POMEMBNEGA detajla... Zraven mene sta stala dva mulca, ne morem ju poimenovati drugače! vprašam ju, jasno in glasno, če gre ta bus do Ježice. Oba mi rečeta:"Ja valda gre!". Okej. Sej ne, da je na busu pisal BERIČEVO, ampak okej, sem vstopla. Smešno? Men se kasnej ni zdel. Glede na to, da sem letos prvič študentka, še ne poznam vseh povezav in ker bus kam pele, pa sm mislala, če sta mi to rekla LJUBLJANČANA, potem bo že držalo. Grem na bus. Se vsedem. In kaj se zgodi? Šesti čuti mi je govoru, da naj grem dol pri hotelu Domina, pa sm rekla eeehhh.... Sej je pravi bus. Aham, je bil pravi bus ja... Od od Domine naprej je stric zavil DESNO. WTF sm si rekla? In smo se pelal po avtocesti... V men je vrel... Vidla sm tablo za Celje in Maribor... Ne.... Fak... Na prvi postaji sm izstopla, no na drugi. Grem v trgovino čez cesto in vprašam trgovko, kdaj pele bus nazaj v center. Pa mi reče, da čez 1h in pol. In mene je skor pobral!! Kličem kolege, vendar kot zakleto nihče ni prišel ta teden z avtom v Ljubljano. Kej hujšega! Kam sem se dala? Nikjer ni blo nobene gostilne, da bi šla vsaj na kavo al karkol. Stala sem na postaji, kot lipov bog 1h pa pol, da je pršu bus in da sem končno lahka šla domov. Končno sem prišla domov! Po skor treh urah! Premražena do konca! še vedn se oddtajam, sma žurat grem pa vseen! Wink Smile

Nauk zgodbe?

NE ZAUPAJ SREDNJEŠOLSKI MULARIJI!





objavil(-a): missyBee ob 23:37 komentarjev (8) ogledov: 22




ponedeljek, 22. oktober 2007

Let`s go to MIAMI





AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Very Happy kr ne morm vrjet!!! Kak teden nazaj, sem na netu naletela na kr eno stran...in vidim besedo design, ki mi je takoj padla v oči. Kliknem..odpre se nova stran. In sem začela izpolnjevati obrazec oz. application for studying abroat. In jst to rešim. Pa kaj sem jst vedla, da je to kej resnega ane. Napišem tam, da me najbolj od vsega zanima interior design-moja največja želja je, da postanem THE BEST OF ONE in interior design Wink Uglavnem... In jst dobim mail ene 3 dni nazaj, od dekana University for art and design in Miami. Pa mi napiše, da bi rad stopu v kontakt z mano, da se pogovoriva glede prihoda, študija, stroškov, bivanja itd... In zdej. kaj naj nardim??? FUUUUL me vleče v tujino, ful! Kaj če gre le za en nateg??? In bom nakonc pristala nek v pm?!? Kaj pa če je to dejansko pot do sanj, ki jih resnično želim uresničit? Poskusiti ali ne poskusiti? Nevem!!! Po eni strani me je ful strah, po drugi pa ne. Želim si stran, a na drugi strani sta moja starša. Ne morem kr odditi ali pač?

Divice moje, KAJ naj storim??? Kaj če je tole once in a life time opportunity?!





objavil(-a): missyBee ob 00:22 komentarjev (12) ogledov: 15




ponedeljek, 17. september 2007

Ko te napade... BOLEZEN!



Waaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!! Kr znorela bom! SadSadSad bolana! Pljučnica je kur**!!! Dans zjutri sm šla k zdravniku... Čakala sem skor dve uri, da sem prišla na vrsto, pa nas je blo sam 6 v čakalnci! Slabo, vrtel, kašlam tak, da bom pluče vn vrgla, diham pa tak ko nosečnca v 9. mescu. Pol mi pa dohtrca reče, tule boš tele antibiotike dvignla v lekarni, potem pa postlca pa čajček pa limonca pa boš kmal k nova. Yei... Tnx doc!

In pol ko se počas odpravim domov, ker hitr nisem bla glih sposobna hodit, se še skor spotaknem ob VELIK kamen, k sploh nevem kaj hudiča je iskal pred vhodnimi vrati zdravstvenga doma?!!? Res pa je, če bi gledla pod noge bi ga vidla... Zgleda, da se je to zdel fantku, ki je šel mimo mene blazno smešn, ker je skor poknu od smeha. Pa dobr je, pustmo malim veselje...

Končno sem bla doma Smile Prispela varno Wink Pojedla toplo juhco, vzela tableto in šla spat. Zbudila sem se brez glasa!!! Se mi še lahko kej hujšga dans zgodi? Prosim? Nimam še dost! Sad

In zdej, razočarana nad celim svetom, z vročino, prehladom, brez glasu, pišem talče blog. Ni nevem kaj, ker sploh ne razmišlam zraven, sam pišem pa pišem...

Pridržujem si pravico do pisne napače, ker se mi ni dal še enkrat brat vsega kar sem napisala.

Mejčkite se!





objavil(-a): missyBee ob 20:17 komentarjev (2) ogledov: 19




četrtek, 13. september 2007

Kako biti v življenju srečen





Ravnokar sem prebirala pošto in naletela na čudovit mail, ki mi ga je poslala najboljša prijateljica in govori o sreči...

Sreča je za vsakega posameznika drugačen pojem. Vsak si srečo razlaga in predstavlja čisto po svoje. Za nekoga je sreča že to, da dobi novo kolo, mogoče zmaga na kakšnem tekmovanju, lahko jo najde v dobrem obroku... Vendar danes, ta trenutek ko pišem tale blog mislim na srečo, ki prihaja in je v nas samih. Kako postati rečen? Kako uživati v življenju, kljub stresu in hitremu tempu? Zato vam spodaj podjam nekaj namigov, ki vam mogoče lahko pomagajo osvojiti tisto pravo srečo. Tudi če jih ne boste upoštevali, nič hudega, vsaj misliti nam dajo. Ampak, res je, da ni vse tako preprosto kot se zdi...

Torej, kako (poskusiti) biti v življenju srečen?

1. OSVOBODI SVOJE SRCE SOVRAŠTVA

2. OSVOBODI SVOJO GLAVO SKRBI

3. ŽIVI ENOSTAVNO

4. DAJAJ MNOGO

5. NE PRIČAKUJ PREVEČ





objavil(-a): missyBee ob 21:06 komentarjev (1) ogledov: 24




sreda, 12. september 2007

Se bo kdaj končalo?



Potrpežljivost me počasi mineva... Ali že ni čas, da po 1 letu posije sonce v moje življenje? Kaj sem storila narobe? Vedno sem bila "vzorna hči", nikol nisem preveč popivala, se pregrdo izražala ali preveč pokadila... Tudi v šoli mi ni šlo preslabo... Vedno sem se držala zlate sredine. Potem pa ko je prišla na vrsto matura, pa je bilo pufff... In "vzorna hči" je pogrnila na celi črti. Zakaj? Nevem... Vem samo to, da sem na račun tega padca, slišala da so nekateri za mojim hrbtom govorili, da sem nesposobna. Excuse me??? Vendar, letos mi je uspelo! Jeeej! Po tem je prišlo pismo, naravnost iz Ljubljane, in sprejeta sem bila na fax! Končno! Življenje se mi je začelo obračati na bolje! Nisem mogla verjeti... Ampak, vsega lepega je na enkrat konec. Ne ne, še vedno odhajam na študij, vendar sem zgubila osebo, ki jo imam zelo rada, na katero sem ponosna, pa čeprav je več - kot + prinesel v moje življenje. Izgubila sem OČETA. Z mami se ločujeta, ker takšno vzdušje kot je že nekaj let, ne pelje več nikamor. Sprva sem bila čisto na tleh, vendar se počasi soočam z resnico in poskušam razumeti... Vedno znova si ponavljam stavek: Vsaka stvar se zgodi z razlogom.

Je možno da bo ločitev mojih staršev prinesla pozitivo v moje življenje? Je možno, da bom lepše zaživela zaradi tega dogodka? Je možno? Hmm... Bomo videli... Pustim se presenetiti...





objavil(-a): missyBee ob 22:18 komentarjev (9) ogledov: 20




sreda, 12. september 2007

Ko te ni...



I always needed time on my own
I never thought I'd need you there when I cry
And the days feel like years when I'm alone
And the bed where you lie is made up on your side

When you walk away I count the steps that you take
Do you see how much I need you right now


When you're gone
The pieces of my heart are missing you
When you're gone
The face I came to know is missing too
When you're gone
All the words I need to hear to
always get me through the day and
make it ok
I miss you

I've never felt this way before
Everything that I do reminds me of you
And the clothes you left, they lie on the floor
And they smell just like you, I
love the things that you do

When you walk away I count the steps that you take
Do you see how much I need you right now

When you're gone
The pieces of my heart are missing you
When you're gone
The face I came to know is missing too

When you're gone
All the words I need to hear to
always get me through the day and
make it ok
I miss you

We were made for each other
Out here forever
I know we were, yeah yeahhh
All I ever wanted was for you to know
Everything I'd do, I'd give my heart and soul
I can hardly breathe I need to
feel you here with me, yeah

When you're gone
the pieces of my heart are missing you
When you're gone the face i came
to know is missing too
When you're gone all the words i need to hear
will always get me through the day
and make it ok
I miss you

(by: Avril Lavigne; When you`re gone)





objavil(-a): missyBee ob 21:17 komentarjev (0) ogledov: 23




na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani