Luly goes blond

So mi rekle, naj napišem kakšen blog. Pa ni bilo inspiracije. Na suho, punce, res ne gre, saj to ja veste?

Potem pa se je zgodila ena sreda, ki je bila kot nalašč za to, da ustrelim kakšnega kozla. Pahor je očitno na dopustu in na tem področju res zeva dolgčas.

Luly je bila vedno temno rjava. And she liked it. Potem pa je ugotovila, da njeno farbo testirajo na zajcih in si je rekla: TO PA NE! In šla v lov na "okolju prijazno" štriho. Izbira je bila jako slaba in primorana je bila kupiti črno. Pustimo malenkost, da je kasneje ugotovila, da je TUDI TA testirana na želvah, ampak bilo je prepozno. In obsojena je bila na črnolasko. Z leti je postajala čedalje bolj podobna pošasti iz Kroga in sklenila je, da je tega dovolj!

Imela sem še nekaj bonov za DM-a, ki jih je bilo itak treba zagont. Za neumnosti, kakopak. In odločila sem se, da bom to poletje pa končno uresničila 10-letno napoved in se malo posvetlila. Za 6 odtenkov, je obljubil Sajos. PROFESIONALNA nega, samo za vas!

Saj bi šla k moji profesionalki, pa me je hotela, zavoljo uresničitve želj, najprej pobrit do ušes! A ne, Luly pa ne da svoje grive kar tako! Bom že sama, še vedno je blo prfekt! Sploh pa sem si ubodla Sajos, halo! Uspeh je bil zagotovljen že s tem, ko sem na blagajni odtipkala pin kodo!

Komaj sem čakala, da pridem domov! Home alone scene so kot nalašč za tovrstne podvige. Najprej sem zmešala eno, pa potem še drugo..., po nasvetu stare kolegice iz te branže, sem šla vmes še na pir, ker bojda barva tko boljše prime.

No, saj še dobro da sem šla. Ker mi gre malo na smeh, drugače bi mi šlo pa na jok. Končni rezultat prvotnega stanja (pol metra črnih las) je naslednji:

1cm belih las; izgled: pleša
2cm zlatih las; izgled: podrlajsasta
40 cm črnih las; izgled: kot da sem šotorila v Černobilu
konice: drekaste

No, moja avantura še ni končana. Tele konice grem zdele še mal ostrižt, pol grem pa oporoko napisat, ker čez eno uro pride dec domov.

Bi kupla, bi mela?

Wonderland

Te kej boli? Uzam tabletko!
Si pozabljiv? Uzam tabletko!
Ne znaš žurat? Uzam tabletko!
Ti ne stoji? Uzam tabletko!
Ne bi rada zanosila? Uzam tabletko!
Bi imela rada lepšo kožo? Uzam tabletko!
Ne maraš zelenjave? Uzam tabletko!
Si depresiven? Uzam tabletko!

Prejšnje generacije so očitno izumrle samo zaradi pomanjkanja tablet. Bili so grdi, depresivni, pozabljivi, neumni, bolani, preveč so se množili in niso se znal sprostit.
Mi smo, hvala bogu, popolno nasprotje!

Ps: ob tveganju in neželenih učinkih, ki jih lahko povzročijo stranski učinki tabletk, ne skrbite, obstaja rešitev!
TABLETKA!

Vlada razpada!

OK, priznam!

Tale "blog" sem napisala samo zato, da Lizzy zrinem s prestola.

Kdor visoko leta..., pade mim!

Lonca namreč.
Imam prijateljico, ki blazno užitno kuha. In to same zdrave stvari! K moji Joži bi še sestra Vandelina lahko prišla v uk. Pa sem šla še jaz. S plonk listkom sem odbrzela direkt do Najboljšega soseda, iskala stvari, za katere sploh nisem vedela, kako izgledajo in polna zanosa prisopihala na blagajno. Tam se mi eno senilno bitje spet, kot po navadi, z vozičkom zabije v rit, ampak vseeno si čez točko 1 potegnem kljukico.

Vikend je bil kuharsko blazno uspešen. V teh dneh ste me verjetno zasledile tudi v Divinih kuharskih temah, kjer sem se šopirila nad lastno nadarjenostjo, prej pa sploh nisem vedela, da jih imamo.

Govejo župo si štejem za krst svoje splošno uspešne kuharske poti. Nadaljujem z orientalskim kus kusom, pa kvinojo s sirom, pohanimi koščki tega in onega, za spremembo tudi polhnimi skledami solat, kitajskega zelja, rdeče pese in kar je še teh blazno zdravih zadev.
Dec je kar debelo gledal. Drugi dan je bil že kar malo ponosen. Potem pa je prišel tretji dan.

Delala sem dimljen tofu. S sirom, pa še pohan. Itak, da nisem vedela, da je pisdarija tok nasitna in sem naredila kar celega. Ni bil preveč fajn. Riž je bil pa itak brez okusa, pol je bilo razkuhanega, pol pa trdega. Pomagale niso niti skrivnosti velikih mojstrov (beri: moja Joži); zalivanje z župo, vinom in žefraniko.

Danes sem hotela popravit vtis in narediti kruhove cmoke, lovsko omako in notri ruknit tist tofu od včeraj. Cmoki so v kropu razpadl na prafaktorje, omako bi lahko narezala, tofu je bil pa še bolj zanič kot včeraj.

Še dobro, da imam v zmrzovalniku še nekaj kruha. Za večerjo bodo namreč sendviči. Si ne upam tud jajc ne več ocvret.
Jutri greva na pico. Tistih loncev, ki mi jih je čez vikend obljubljal, sem mu že povedala, ne rabim več!

Si grem zdaj eno masko ruknit na ksiht. Če že kuhat ne znam, bom pa vsaj lepa!

My happy family

Od včeraj, je moja šalabajzerska družina bogatejša za še enega člana. Imam novega bratranca! Že zdaj se mu vidi, da bo mulc problematičen. Ime mu je Safret.

Dobila sem ga.............................

.................................................

.................................................

.................................................

.................................................

.................................................

.................................................

.................................................

na čelu!

Sodobno hribolazenje

Nekoč si ruknil gor "ta staro" trenirko in pošvedrane superge in vzel pot pod noge. Danes kot takšen izpadeš total luzer...

Spomnim se sobot, ko sva z dedijem hodila na Šmarno goro. Šla sva že zgodaj, ker ob 12h je bila "južna" in če naju do takrat ni bilo nazaj, je baki tenstan krompir vrgla v smeti. Po njenem gora ni nora, je nor tist, ki gre gor.
V trafiki sva kupila žetone, zelene, oranžne ali rumene, kakršni so pač bili v obtoku, se usedla na 8-ko in odpeljala. Gor sva rinla kakšno urco, dve, ker dedi je bil že star, jaz pa majhna, bajskasta in brez kondicije. Pozdravila sva vsakega, ki jo je maširal navzdol in ljudje so prijazno odzdravljali nazaj.
Na vrhu sva si iz superg stresla pesek, poglihala hlače in si privoščila presto. Bilo je prekrasno.

Danes moraš najprej na ta glavn LPP po Urbano. Pravzaprav, se z avtobusom noben več ne pripelje, ker vsi pridejo z avtomobili. Ta velikimi. In je bilo treba povečat parkirni prostor. Zato je mus najprej nabavit avto, da se pride v stilu.
Ker je sprehod na Šmarno goro zahteven hribolazni projekt, se je treba dobro pripraviti. Ne bomo, ja, ko čehi, z japonkami na Triglav!? Zaradi tega ali pač česa drugega, danes narod po hribih lazi kot po modni pisti. Po novem za sprehod potrebujem pohodniške čevlje, 2 švic majici, še eno za preoblečt, McKinley hlače, Adidas štunfe, najboljš, da so takšne sorte tudi spodnje gate, potem seveda še "ornk" ruzag, v katerega bom dala... Snikers?, pa še par ščitnikov, kolenčnikov in trakov. Ker se mi morda zapaše zakotalit po hribu.
In seveda, pohodniške palice! Ker, če misliš s tal pobrati kar kakšen kol, te zna 5 letni pikec vprašati, kje si kupil "palce iz dreves". Bogi simpatix.

V modernih časih ni časa za kulturo. Se ne smeš vtikat v tuje zadeve. Zato se ne pozdravlja. Ker se tudi ne odzdravlja. Lahko se samo čudno pogleda. Če imaš čas. Ker danes ljudje nimajo časa, da bi kakšno rekli, da bi se ozrli po drevesih okrog sebe, da bi uživali v naravi, ki jih obdaja. Danes se v ušesa zabije slušalke, musko se nabije še za sosede, pogled se povesi v tla in se šiba na vrh. Ker ni fora v sproščanju, ampak v kurjenju kalorij in nabiranju kondicije. Mora se ti jebat za druženje, ker drugače ne prideš nikamor.

Pod vrhom je "nova" tabla, ki pravi: pse na vrvice. Ogromne prostošetajoče doge sem se ogibala v velikem loku. Hotela mi je pojest Miško. Nisem ji je dala. Kupila sem si tudi čaj. Za šibn vrati, z limoninim sokom v epruveti. Moderno in jako urbano.

Dol sem se odpravila že malo v mraku. Ker nisem srečala nobene srne, ne gamsa, ne zajca, še ježa ne, me je bilo malce strah. Lahko bi namesto tega srečala kakšnega čudaka. Sladkorčke in salamo sem tako naštimala za bajto. Filip pride mimo ob 10h. Spet bo vesel.

Dopustniški dnevnik #5: Beauty first

Danes sem na sekretu mislila, da nekdo začudeno bulji vame, pa sem ugotovila, da stojim pred ogledalom. Narastek do temena, obrvi zaraščene do spodnjih trepalnic, ogrcev kot v makovi štručki, nohti polomljeni in podpazduhe kosmate. S seboj sem vzela tudi sončno kremo s pretečenim rokom, zaradi katere sem pisana kot sončni zahod. :

Nekaj je bilo treba storiti. Pograbila sem edino barvo za lase, ki so jo pač imeli in se spravila na oficirske. Predno ugotovim, da mi »treba četkica i posudica«, je barve po celem lijaku. Ampak fata se ne dam. Grem po krožnik in žlico in nekako mi rata. Kdo rabi aplikator, če si lahko barvo za lase na glavo mečeš kar z žlico! Ko vse skupaj operem in prištejem še trajno od vetra, sploh nisem tako slaba. Zdaj moram samo še nekje dobiti zobno pasto, ker so mi svinje poljske spizdile Paradontax. Komaj čakam, da si pigica z njo opere zobe. Da ji bo žal.

Dopustniški dnevnik #4: Sem ful ekstremna in nevar

Surfam. Vsak dan pogruntam kaj novega.

Danes recimo, prednosti pravilne drže. Bolijo me noge, bolijo me roke in križ mi razpada. Zato pišem pred šotorom, ker do plaže sploh ne morem. Veter mi je naredil trajno in sonce mi je skurilo nos, tako da mislim, da so noge v luftu najboljša alternativa. Ampak jutri pa bom! Ful ekstremna in nevarna!

Ker je pihalo za en drek, sem se naučila obrat v veter, z vetrom in še beach start. Za vodnega imam bojda premajhno jadro. Ali pa preveliko rit.
Rabila sem samo še orto sapico, da bi vse to sprobala v ta pravih pogojih. Pa je začelo... Že ob 9h zjutraj je nagibalo borovce. V vodi sami gajstni, pa jst in junior jadro. Boli me vse, trajna nerazčesljiva, lak požrt dol do členkov. Modric ne štejem več. Ker sem že skor ekstremna in nevarna. In že skor zgledam cool.

Slikat se ne maram. Ker pozabim rit tišat notri, stojim preveč narazen, jadro mi meče iz rok in nasploh zgledam, kot da se bom glihkar usrala.
Včasih mi rata. Takrat nihče ne slika.

Dopustniški dnevnik #3: Počutite se kot doma

Naj vam malo opišem, kako je tukaj. ..

Poljaki so se s svojimi sindikalnimi šotori nasrali (dobesedno) že junija in okupirali pol kampa. Ostalo polovico smo zasedli Slovenci, vsake toliko pa je najti tudi kakšen italijanski, bosanski, švabski ali novozelandski osamelec.

Italijani vedno pridejo z avtodomi, ki jih postavijo v krogu, morebitne »luknje« zaprejo s ponjavami, v središče pa si naštimajo ventilatorje. Za crknit.

Letos smo imeli nove Fritzl sosede, kjer je fotr obdeloval tako mamo, kot hčerko. Vsi smo se zgražali, rekel ni nihče nič.

Tudi moja dva topla soseda sta se eno noč imela ZELO rada. Sta mislila, da že spim. Pa sem napol v smehu, napol v obupu, odlutala do plaže na en čik. Da sta v miru končala. »Njo« sem na poti nazaj srečala na wc-ju…

Ene par veteranov pozna cel kamp. Johny Bravo je Slovenec s pavšalom, ki od aprila dalje polira svojo prikolico z bor mašino in jelenovo krpo. Capo di camp ima najlepši razgled in vse pod nadzorom. Zrihta ti fajn parcelo in te pride iskat s čolnom, če te s surfom odpihne na odprto.

Morena je wanna be Johny Bravo, ampak je tečen in misli, da je pol plaže njegove. Podjeten Slovenec renta pregrešno drage surfe in gundža nad vsakim, ki si hoče razgrnit brisačo v radiu 100 m okrog njegove barake.

Lanskoletni komšija še vedno prži bosanske specialitete in z njimi futra sosede.

Tudi češka familija s fosiliziranim HB jadrom je letos tu. Furajo že 10 let, pa revežem še zmeraj ne gre.

Z Rozi sva se zapričale že prvi dan. To je naša čistačica, pridna, v roza oblečena deklica, ki jo skoz skrbi, če nam je »dovoljno čisto«. Sekrete so updateal. V pehotne so naštimal školjke, ampak oficirski še zmeraj zažiga. Žal ne pride do izraza, ker smo že cel dan brez vode. Danes sem makarone skuhala v Radenski…

Dopustniški dnevnik #2 : Poljski ščurki

Saj ne, da si zaslužijo, ampak jim enostavno moram nameniti nekaj vrstic. Jutro je namreč prineslo neprijetno presenečenje. Namreč, kot smo ugotovili kasneje, je »ščurkom« logično, da če zakupijo eno parcelo, se razpasejo čez tri. Med njimi tudi mojo. Kulturno se jim ne da nič dopovedati, kregajo se zelo radi. Sicer pa je njihovo vse, do koder lahko odmetavajo svoje smeti.

Ne rabiš gledati registrskih tablic, da veš, kje kampirajo Poljaki. Tam, kjer je šotor na kupu smeti, tam kjer izgled najbolj spominja na odpad, tam so oni. Enako imajo okrog avtomobilov in v istim stanju za seboj puščajo sanitarije. Ogabno, vam rečem! Če k temu prišteješ še aroganco, ki sem jo dodobra spoznala v naslednjih dneh, se ti odprejo nove širine 2. svetovne vojne. Ni bilo dolgo za preračunavati, ko sem začela prestavljati šotor. Mislim, da sem pri sosedih zapazila celo eno podgano.

Čez nekaj dni sem ga prestavila še enkrat. Ker sem se jim očitno nasrala po poti vriskanja in driskanja, sem pa že stara, betežna in sitna in bi ob 4h zjutraj rada spala. Nekaj noči sem se še branila s kupom nabranih storžov, ki sem jih metala okrog sebe, potem pa sem ugotovila, da pametnejši odneha.

Na obhodu čez, hvala bogu; velik kamp, sem si izbrala parcelo pod olivo, v družbi upokojencev, mladih družin in gejev, ki so obetali mirne noči. In tako je tudi bilo.

En dan sem si celo dovolila sprehod mimo sindikalnih poljskih šotorov, pa sem se v strahu pred garjami raje obrnila in stekla nazaj. Cunje, hrana in smeti je bojda normalno, da so nametani okrog in okrog šotora. No, če pogledaš izgled vrle poljakinje, potem niti ni čudno, da reve izgledajo, kot pač izgledajo. Najprej jo zavohaš, potem jo vidiš in potem šele se zgroziš od vseh mozoljev, celulita in, mi je prov žal, tako grdih ksihtov nisem videla še v življenju. Da od 50 poljakov tudi eden ne govori angleško, je prav tako sramota. To, da ne znajo spustit jadra, če že surfat ne znajo, jih tudi ni nihče naučil. Glavno, da mi s titanik dilami peljejo čez jadra in se delajo, kot da ni nič. Eni sem jambor vrgla na glavo. Zanalašč, ker mi je že 5. potegnila živc.
Potem sem za tisti dan zaključila.

Dopustniški dnevnik #1: Slab začetek, dober konec

Ta največji oblak sva navezala na auspuh in se odpeljala. 12 ur sva plula po avtocesti, zmatrana in premražena naju pri Splitu končno obsije sonce. In to na polno! Takrat že stojiva v gužvi na izvozu, kakopak v napačni vrsti, popade me še lakota in počasi mi ratuje slabo.

Nekako nama uspe prišvicati do cilja, kjer nama Škorca že čuvata parcelo. Že s ta belim poljubčkam vse veterane, pošrek napnem šotor in se zvrnem kar na žimasto deko.

Potem pride Pina Colada. Pa poljsko pivo. V roku 15 minut sosedje krulijo, tulijo, bruhajo in se zvirajo po mojem šotoru. Popade me hitlerski bes. S tangicami okrog vratu in zložljivim stolom v rokah uletim iz šotora, pripravljena na par vzgojnih prijemov. Obupana ugotovim, da bodo otroc očitno kmalu popadali v lastno bruhico in se odločim še malo počakati. Ko se to končno zgodi, se po treh dneh pogreznem v prvo kitico.

Sanjam, da plavam, plavam in plavam in ko odprem oči ugotovim, da se mi to resnično dogaja. Oblak me je dohitel, odpihnil pol šotora in zalil četrt kampa. Podočnjake naložim na hrbet in začnem od začetka…

Navodila za stiskanje mozoljev

Če vprašate g. Mozolja, vam bo povedal, da še ni zrel. Teslo. Ter, da je koža neogreta in pora nad njim zaprta. In da vas bo, če ga boste res silile, polulal. Kar se dejansko zgodi. V svojo okolico pljune en mastič limfne tekočine, polne bakterij, belega pa nič. Naslednje jutro pošlje razglednico s Kilimandžara, podarjenih počitnic g. Dodatnega vnetja in ge. Mehanske poškodbe. Zraven je še slepi potnik Bolečina, ki ga sicer nihče ne vidi, vsi pa vedo, da je tam.

Naslednji dan vajo ponovimo in tako nekaj dni ter vmes z rane trgamo hraste. Po kakem tednu smo ga končno rešeni. Še kak teden trgamo dol hrasto, dokler ni tako majhna, da počasi izgine. Potem se začne lov na vsemogoče kreme, ki odpravljajo »ene čudne rdeče lise« in če res nimate sreče, naletite na kakšno važno kozmetičarko, ki vas kar... PO RITI!

Citat leta

Dobitnik nobelove nagrade za medicino, brazilski onkolog Drauzia Varelle:

"V današnjem času se petkrat več investira v zdravila za moško potenco in silikone za ženske kot za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Tako bomo čez nekaj let imeli stare babe z ogromnimi joški in stare dedce s trdimi tiči, ampak nihče od njih se ne bo spomnil, za kaj je to dobro in čemu služi ..."

Dr. SOFTIĆ

Našemu zdravstvu se kar ne morem in ne morem načudit...

Bilo je pred leti, ko so me vrgli s študenstskega zobozdravstva in se je začelo mukotrpno iskanje normalnega zobarja, ki ga po možnosti ne bi bilo treba plačat. Urgentno je že bilo, ko sem naletela na blazno simpatičnega dedija, ki pa je bil... POLN! Kako je zobar lahko POLN?

Pa sem šla čez hodnik k drugemu, ki me je vrgel na čakalno listo, bila sem na 1500-em mestu! Po parih letih imam spet urgentno situacijo in se odločim poklicat, če sem že kaj blizu vrat. Čeprav so rekli, da me bodo sami... Pa me presenetijo, da model ne dela več pri njih!

JA, NAJLEPŠA HVALA, NO! :

Sprejema pa, po novem, dr. SOFTIĆ! Zdej pa mene zanima, a mene mal na suho vlečejo?

Dost bo!

Je zapadel prvi sneg, sem rekla: "iiii, kok je lepo!" Je zapadel drugi sneg, vse je zmrznlo, sem rekla: "iii, kok je romantično!" Je padlo še ivje, centralna skor pregorela, puloverjev zmanjkal, sem rekla: "ja zima je, sej bo boljš!"

Ampak dj, no, zdj mam pa dost! Zebe me k cucka, SKOZ, sonca nism vidla že tolk časa, da se mi pomanjkanje d vitamina že ornk pozna, razmišljala sem celo, da bi se nehala brit in da bi se zredila, da bi mi blo ja bolj toplo.

Ne morem več! :

2010 poljubčkov!

Drage moje najdražje!
Ker nimam keša za jumbo plakat, sem pomislila, da bo Divin blog tudi dobra alternativa?
Naj vam pošljem pošiljko najlepših želja. Da bi uresničile zadane cilje, da vas useka amorjeva puščica, magari še 1x, če vas je že , da bi blo dnarja ko toče in veselja vsak dan!

Spešl poljubčki in objemčki pa za moje lubice:

Tuilie, Kajira, Lilu, Gaja, pretty, Killyka, Brižit, Holly, barby84, Dancy, lanaa, Bjondika, Lizzy, dasa11, Cath, drama!
In še: Slay, Mashika, Lani, Jorja, Poppy, Hrček, Šestka, Glam, 1_girl, Tofsy, Štunfi, Hruška

Teta Luly ma vas rada!

Dragi Dedek Mraz!

Letos sem bila zelo pridna! Kot si mi naročil (horny bustard), sem ga dragemu potegnila vsaj 3x na teden, sicer sem pa itak eden zadnjih komunističnih otrok, ki še verjame vate, tko da mislim, da izgovorov za darila ni!

Želim si torej:
- da bi na Divi končno trofnla kakšno od nagrad, ki jih tko nesramno talaš vsem, razen meni
- da bi mi joške tko čudežno, kot se manjšajo, se začele večat (al pa zrihti Glumičič sponzorstvo- kukr hočeš! )
- reč mojmu, nej mi že končno zamenja štekarje
- in Jankoviču ne dat še enga mandata, ker mi bo model porušu salon

Mislm, da sm dost skromna! Če se ne misliš izkazat, grem k Božičkovi konkurenci, čeprav se un model neki duva, da nism bla pridna.

Pa happy new year!

Sam poglej ti to važnost! :o

Pirhajada

Ne jem pirhov! Mrzli so in smrdljivi.

Zato, ne mi nosit jajc.

Razen, če so milkina.

Celoletni potres

Zdej jih mam pa dost! Kot da že to ni dost, da že EN LET zbijajo, vrtajo, butajo, ropotajo, se derejo, svinjajo in serjejo pred in za bajto, zdej so se odločil, da bojo razbijal točno tista dva dni ZJUTRAJ, ko bi jst lahko eno urco dlje spala. Najprej so vse zalil z betonom, zdej so pa privlekli tisto pizdarijo, ki je za RAZBIJAT beton in začnejo točno 8.15! V torek in četrtek! Ne bojo štemal v ponedeljek! O ne! Pa v sredo in petek tudi ne! V torek in četrtek! In to ob 8.15, ob 10h pa nehajo. Retardiranci.

Najprej se mi sname ob 8.30, ko ugotovim, da ne bo šlo. Ob 9h sem že tko živčna, da si moram jit naštimat neki za jest. Ker sem od tega seveda že čist budna, si naredim že kofe in čez pol urce, ko mi zvoni budilka, modeli nehajo štemat!?! K bi jim najrajš fuknla tisto vrelo kavo u glavo!

Bi preživela, da malcajo pred NAŠIMI vhodnimi vrati. Čeprav ima 100 hektarov, kjer štema, pa bi si lahko našel plac za smrdljivo rit kje tam. Ampak ne. Zakaj bi, če se lahko navsezgodaj spotaknem ob eno viljamovko pred vrati.
To, da so si prpelal svoje skrete je tud trajal. Prej so se izločal kar v našem grmovju vrtnic. Prokleta banda usrana!

Da mi zaparkirajo celo dvorišče, je tud nadvse špasno. Noben jim ni dovolu, kaj me briga kam bo postavu tisto pločevino, jst rabim pol ure, da najprej najdem une tri, ki me morjo odparkirat, potem še pol ure, da se primajejo in še nadaljne pol ure, da mi uspe zmanevrirat ven.
Pa nisem nek motorični debil! Kot un, ki me je zadnjič napizdil na enem parkirišču, češ, a ti si tista, ki tukaj parkira, da kolegica ne more ven. PROSM!? Vedno pogledam, če lahko ljudje pridejo ven in če presodim, da bi sama lahko zmotala, predvidevam, da bodo ostali tudi. Napaka! Motoričnemu debilu lahko pustiš za cel kamion placa, pa bo podrl telegraf štango, pa Micko napiču, predno mu bo uspel zmotat na cesto.

Vse bi prežvela, ampak to, da mi ga pa štemajo točno v torek in četrtek od 8h do 10h, me pa razpizdeva! Pa pravi moj, sej bova midva tud štemala, boš vidla, kak bo. Ma, ko da mam take mašine, k lahko tak potres povzročajo, SPLOH! Trese se celo selo, zraven je pa treba seveda še po albansk sosedu kričat navodila, za ziher, da bo ja cela gorenjska pokonc.

Tud če bi hotla, ne bi mogla tko rukat. Jim bom pa čebule metala na balkon! Majke mi.

Sem vidla eno temo na forumu ala Sosed, ki ga ne marate. Ne, res ga ne! Pa sploh ga še ne poznam!

Prešerne volje...

Prešeren je bil poklican na sodišče kot priča proti paru, ki je bil obtožen javne nemorale.

SODNIK: "In kaj sta obtoženca počela v parku."
PREŠEREN: "Fukala sta, Vaša milost!"
SODNIK: "Bi lahko priča to povedala drugače, nekoliko bolj poetično."
PREŠEREN: "Zavit je bil park v strašljivo temo in mene malenkostno strah je
bilo, ko slišal sem krik poželjive pohote, oči mi napolnil prizor je nagote.
Ležala sta gola tamkaj na travi in riti kazala sta luni bleščavi.
Sodnik, to vam rečem, naj ju bo sram, če fukala nista, nisem bil tam!"

Pa stvari je OUT!

Tangice: odkar sem kupila par kompletov boksarc, od čipkastih, do takih s snoopyji, me v rit čudežno ne zebe več in končno razumem baki, ki ji ni bilo jasno, kako lahko nosim tiste štrike v anusu.

Semiš škornji: ker sovražim premočene noge in se mi jebe, če lepo izgledajo.

Frfru: ker ga perem vsak dan, pa še zmeraj ne zgleda kul.

Centralna kurjava: ker imam kožo tko suho, kot žaba v sahari.

Sneg: ker vaške ceste splužijo med zadnjimi in mi je sol uničila tiste mokre semiš škornje.

Petke: ker me poledica vztrajno meče po tleh, levo peto pa zgazim na sklopki.

Majstri: ker jih kličeš cele dneve, pa se kar ne primajejo in se cel teden tuširaš z mrzlo vodo.

NY cmok :)

Mačke moje najdražje!

Lahko bi vam perverzne riti namočene v šampanjec popala v albumček , ampak vem, da razumete; nimam časa, ker se moram jit rihtat.

Če bom dons kukr tolk zgledala, imam baje šanse za cel nasleden let!
Te priložnosti ne smem spustit.
Morda moja edina šansa.

Drage moje:
Lani, Amerie, Kuki, Anabelle, Tofsy, Peeka, Štunfi, Hrček, Drama, Jorja, Nely, Šestka, 1_girl, Slay, Kilika, Glamy, Mašika, Sančika, Gaja, Lala, Tinny, Printemps, Cath, Aisha18, Gagili, Lilu, Zvezda, SweetGirl, Evcy, Ninča, Čijela, Margi...,
pa če je še katera, ki mi želi lepo, ji želim jaz tudi.

Naj vam bo novo leto naklonjeno, uresničite zadane cilje, naj vas tastari, prfoksi, šefi in deci ubogajo in naj bo tako, da boste leto 2009 končale z nasmehom na ustnicah in ponosom v srcu.

Rada vas mam.

Lepo praznujte.

zdravstvena jama

130€ na mesec plačujem zdravstvenega zavarovanja, OSNOVNEGA, da ne bo pomote (bom preverla, če ni še več), da mi potem dohtarca prijavi, da če pa nimam še DODATNEGA, torej +25€ mesečno (skupaj 150€ na mesec), bom mogla pa pregled (beri: pijte čaj, pa ležte, kako pomarančo pojejte, pa Coldrex) PLAČAT!

A se vi hecate al kaj? 1.560€ dam na leto, zato da grem 1x na leto k dohtarju, kjer pustim še 50€, ki jih, če bi v celem letu plačala 1.800€, pa ne bi bilo treba? Oh, kera dobrota!

Če smo realni,grem enkrat na 3 leta, torej me "pijte čaj" nasvet stane 4.680€!?

Zdaj naj mi pa en strokovnjak pove, za koji kurac bi jst plačevala vsak mesec to zavarovanje, če bi laži napraskala tistih 50€ enkrat na par let, ko se dejansko spravim ta bele spraševat, kaj mi je????

A mamo to blesarijo kje uzakonjeno?

Da o pokojninskih prispevkih in moji pokojnini čez 50 let sploh ne začnem! :

e teslo e buy

jEBAnYe ?

Prvič, zadnjič, pa nikol več!

Sem bla tko vesela, kolk bom pocen skoz pršla...
Še bolj sem bla vesela, ker sem tko hitro dobila...

Če pokupim vse Zokijevega zaloge lima in selotejpa, zadeve še zmer ne morem v taki meri spravit v red, da bi bla primerna za darilo.

O poštnih uslužbencih pa bolš, da ne začnem. Pička mi je prijavla, da če bi model NA POŠTI kupil nalepko FRAGILE, potem bi zadeva 100% prišla v enem kosu.
Sem jo vprašala, če morda ve, kako zgledajo te nalepke v Angliji, pa seveda da ne ve. Zakaj je potem prepričana, da nalepka ni bila kupljena na pošti, mi seveda ni znala razložit.
Predvsem mi ob vsem tem ni jasno, kako en poštar loči med 1259842 vrstami FRAGILE nalepk? Če je fragile, je FRAGILE cepec, ma da paziš, kako to okrog nosiš, aj???

Ne, to je bojda proizvajalc kar eno svojo nalepko nalimal gor.
Aha, torej ste mi pošiljo RAZBILI ZANALAŠČ, ker nalepka PO VAŠE ni bila kupljena na pošti?

Pa Merry Christmas, aj?

Tretje poglavje

Življenje členim na poglavja.
Nima veze z leti (hvala bogu ), ampak s projekti. Pišem tretje poglavje.

Blazno sem ponosna nase.
Blazno sem hvaležna najdražjim mojim, mojim, mojim...
In blazno sem vesela..., da delam tisto, kar me veseli, tisto, kar me izpolnjuje, tako kot sama hočem in takrat, ko se mi zdi. Pa še šefica je tko blazno kul.

Hvala vsem, ki ste mi pomagali, me spodbujali in verjeli vame.

Šit, spet sm puščat začela...

LULY MA ČIST SVOJ, TA ZARESEN, MEJHEN PA SLADEK SALON !!!

Bodte vesele zame!
mwa

Sodobna uprava

Našo upravo in upravne postopke smo blazno posodobili. Vsaj tako so nas učili. Da je možno zdaj vse opraviti "na enem mestu".

Najprej vprašam strička googla, kje čem začet. Vrže me na spletno stran, kjer je najažurnejša zadeva stara 4,5 let. Očitno bo treba kar osebno tja, aj? Malo sem tudi jasnovidna, ker mi vedno uspet pridt takrat, ko ni uradnih ur. Naslednjič mi Prijazna pove "popoln" naslov, kjer bom uredila "vse na enem mestu".

S parkiranjem obupam po ene pol ure in ga stlačim za nek Merkator. V nadaljevanju ugotovim, da ima ISTI "popoln naslov" več različnih zadev in na nobenem mi ne vejo pomagat. Tako v štiklih, ki jih niti ne znam več nosit, capljam od stadiona do gospodarca, pa okrog, nazaj in naprej in probam še na najmanj obetavnem šalterju.

Za začetek se z vratarjem skoraj skregam, ker ne ve, zakaj je tam in kaj se pri njih sploh dogaja. Pa grem kar v prvi štuk, kjer mi Vsevedna pove, da bom vse uredila v 2. štuku, ampak da so modeli na malci in pridejo čez 1 uro. Matr jim je lušno.

Vsa vesela, da bom končno tudi uradno postala pomembna, me Prijazna zajebe, ko ugotovi, da ne zna uredit zadeve, ker jo še ni preštudirala ( ) in me pošlje na olala drug konec Ljubljane.
Odšepam do karjolce, kjer mi zmanjka čikov med čakanjem, da bodo z robo založili Merkator. Besno speljem kar v drugi in skoraj povozim city express na frčaprdu, kateremu se seveda sname. Ko vidim, da so ljudje še bolj nevrotični od mene, se malo pomirim.

Pribrzim do finalne točke, zavzdihnem "končno" in na vratih pustim odtis surle, s katero se zabijem not. Saj je ja ponedeljek, pa so že nehali delat. Ob 12!

Vse na enem mestu. Sodobna uprava. :

Več sreče prihodnjič, to bo 100€.

Baki že ve...

Končno sem ga srečala. Na pumpi. Kamor sem uletela s strgano trenirko in mastno čupo in kot, da za make up nisem slišala svoj živi dan.
Tud pogledal me ni. Še dobro. Bi lahko utrpel kakšne kardiovaskularne motnje. Potem bi ga morala peljat na urgenco, z avtom, ki ga nisem posesala že kak mesec. Potem bi revež fasal še kaj dodatnega.

Baki mi je vedno govorila, da moraš, kamorkoli greš, imeti čisto obleko in pobrite noge. Baki že ve.

Zdaj se mi zdi sprejemljivo tudi to, da moja Ptica napedenana sedi za računalnikom, že, ko čaka na Njegov mejl. Ni neumna.

Od zdaj naprej bom poslušala pametnejše. Bolj modre. Bolj izkušene. In hodila tankat samo še na Tisto pumpo.

Nova brihta v obtoku

Tukajle se je začelo:
http://www.diva.si/blog.php?akcija=komentar&blog_id=2551

Jaz sem bila samo vesela, da je končno za mano. Itak, da sem razvalila in zato me že cel dan vsi hvalijo... Sem ugotovila, da prov paše. That`s why i`m here for more.

Ko sem odhajala, sem prav po ameriško še zadnjič postala na štengah, 3x globoko zavzdihnila in zavriskala. Ene par mandeljcov me je čudno pogledalo, ampak, i don`t (kot bi rekel Kekec) pa že kaj.

Greben imam že tako velik, da ga nisem več sposobna vlačit za sabo in sem ga naložila kar na karjolo. Opremila sem jo s slavnostno številko 9. Če bi bila 10, bi bilo že kičast. Not my style.

Hvala vsem, ki ste držali pesti, pomagalo je! Cmok cmok!

Zdaj grem pa pogledat, če je šampanjec že ohlajen. ČIN

Recept za hujšanje

Ste tudi ve ene izmed tistih, ki se šele maja začnejo sekirat, kako boste izgledale v kopalkah? Tega problema je zdaj konec! Predstavljam vam učinkovit recept za izgubo odvečnih kilogramov.

Zadeva seveda zahteva nekaj predpriprav. Pogoj je ta, da vam morajo najprej izrast ta osmi zobje. Lahko tudi samo eden. Po tem se zavestno odločite, da zobarja ne boste obiskali vsaj kake dve leti. Pri osmicah imate največjo šanso, da jih ne bodo hoteli plombirat, ampak pulit. Hurej!

Pripravite se na to, da boste par dni natečeni, kot jesenski krompir in da vas bo vročina šejkala, kot tahuj party puperja, ampak kot pravijo, za lepoto je treba potrpet. Glavno je to, da kljub glasnemu protestiranju želodca temu ne boste mogli privoščit česa več, kot gostega sokca ali malo sladoleda. Goveje župce itak ne marate, jogurt po slamci pa ne gre najbolje.

Ko boste, če boste, zadevo preživeli, se mi lahko pridružite pri postavljanju častnega spomenika zvestemu kolegu, edinemu prijatelju, ki vas razume in celo zna pomagati, najboljši forever, cenjeni LEKADOL.

Zna se vam tudi malo vrteti, ampak kaj je to, proti lepoti, ki vas čaka? Blazno pomaga tudi, če se ne smilite samo sami sebi, ampak tudi vsem ostalim. Zato pišem ta blog, da mi boste lahko napisali, kako sem boga, naj se držim, saj bo minilo in kako mislite name.

Tud jst vas imam rada.

Luly di pl

Drage(i) moje(i), Luly bo kmalu postala pametna. Izobražena. Nonteslo.

Danes je ugotovila, da je mentor, čez katerega je imela toliko za povedat (in jo je zaradi tega ZELO sram) super, oh in sploh fajn, faca in sploh nič grozen.

Diplomca mu je bila všeč. Meni pa je všeč greben, ki mi je zrasel ob tem. Počutim se kot dr. Pravnik.

Zdaj pa samo držite pesti, da na zagovoru ne bom špilala budale in da mi potem uspe teorijo spraviti v prakso.

Ženska si zasluži svoj praznik...

Ker smo popolne.

Zakaj?

- Ker ne postanemo plešaste.
- Ker lahko uporabljamo roza in modro barvo.
- Vedno vemo, da je naš sin res naš sin.
- Imamo prednost pri reševanju s potapljajoče ladje.
- Velikokrat nam ni treba plačevati računov.
- Smo prve izmed talcev, ki jih izpustijo.
- Če smo prevarane, smo žrtve. Če prevaramo, ste moški bebci.
- Lahko prespimo s prijateljicami brez skrbi, da bi nas zmerjali s homoseksualci.
- Lahko usmerimo pozornost na več stvari naenkrat.
- Če se odločimo za poklic moških, smo pogumne inovatorke; Če se moški odloči za ženski poklic, je peder.

In končno:

Lahko počnemo vse, kar počnejo moški,
IN TO V VISOKIH PETAH…!!!

Bejbe, lepo praznujte!

Polde pa ne seksa!

Pravijo, da ženske nismo za za volan. Od nekdaj sem besno oporekala takim bučam.

Ko je bilo treba parkirat sem bila vedno med najbolj pametnimi in najbolj glasnimi, češ, kaj se bomo zdaj fjakali eno uro okrog, rukni ga na pločnik, pa gremo. Moj mi je vztrajno razlagal cestno prometne predpise, ob katerih sem zavijala z očmi. Ampak enkrat se vse plača.

Ta rdeči, ki sokolirajo po centru, delajo do 18h. 10 minut pred šihtom se je Polde spotaknil ob mojo petko. Namesto, da bi si privoščil kofetko ob koncu službenega dne, al pa kar en pir, dva, tri..., se je raje odločil, da bo malo pisal. Številke v vrednosti 80€ . Model je moral biti res slabe volje, babe smo prišle do zaključka, da očitno ni seksal že kako leto, ker mu to še ni bilo dovolj. Ves orgazmičen je poklical spajderja, ki je mojo lepotico odvlekel na odpad. Vsaj tako se predstavijo, ko pokličeš tja.

Tam te seveda oglobijo še za 70€. Imbacili. Vnovčila sem ves humor, ki ga premorem in skoraj prodala bjondino zraven mene, da mi je od nekje stisnil enih 3€ popusta. Ali pa se mi je samo zdelo.
Model. Za razliko od rdečega Poldeta, ki se je skrival za neprebojno šajbo, za katero sem na ves glas ugotovila, da je blazno praktična, saj se živemu človeku lahko še sname ob takih debiloznostih.

Včeraj mi je rekel, naj šparam z bencinom. Domov sem prišla z novimi čevlji in 150€ kazni. Ampak benza pa res nisem velik pokurla.

Diva kuharca svetuje

M.M. me je naučila kuhat in pečt. Certifikat sem delala pri njej doma, za naslednji recept sem dobila oceno 10.

Potrebujete:

1 skodelico vode
1 skodelico kristalnega sladkorja
1 skodelico rjavega sladkorja
4 velika jajca
1/2 kg masla
2 skodelici suhega sadja
1 čajno žličko soli
1 prgišče orehov
1 limono
2 mala litra Whiskya

Priprava:

1. Najprej poskusi Whisky in tako preveri njegovo kakovost.

2. Zatem vzemi veliko skledo za stepanje.

3. Še enkrat poskusi Whisky in se prepričaj, če je res najboljše kakovosti.

4. Nalij ga še v skodelico do roba in jo brez oklevanja izpij do dna.

5. To delovno fazo večkrat ponovi.

6. Vklopi mikser in maslo, ki si ga dal v skledo, penasto stepi.

7. Dodaj žlico sladkorja.

8. Izklopi mikser.

9. V skledo stri dve jajci.

10. Vrzi vanjo tudi koščke suhega sadja.

11. Poskusi, če je Whisky še v redu.

12. Z istim namenom ga izpij še polno skodelico.

13. Ušaltaj spet mikser.

14. Če se trapasto sadje zatakne v metlce, jih spucej s trtnim škarjam.

15. Preizkusi ko...ko...konsisssssstenco Why…Whyiskya…

16. Zdej zdrob limono u masa in stisn orejhe.

17. Dodej ana šalca Why… Cukr in use, kar še maš.

18. Vklop hikser.

19. Udarjej s hikserjem ob pult, dokler ne neha dejlat.

Metlce vrž skuz okn ven. Sej sa itak umazane!

20. Namast pekač in vklop pečico, hik, na 360 stapin.

21. Preiskus okus preostanka Whiskya.

22. Vrž se na postlo in se požvižgej na peciv. Čevle maš lahku kr na nogah.

23. Če peciv slučajnu ne rata (ker je recept rejs kampliciran!!!), speč druzga al ga pa pejt kupit kr u Leclerc.

Pa ne pazab na še usaj na ana flaša Whiskya!

Dobr tek!

New Look

Prvi LOOK sem dobila, ko sem prišla na blagajno po vstopnice. Široko se nasmejen in si zaželim dve. Baba zavije z očmi na polno (WTF ) in začne trgat pildke. 16e! Uh, a ni 3,5? Spet se ji zakugla okrog oči, češ: ja, če bi bila študentka. Pa tudi, če bi bila, bi mi mogla pa prej povedat.

Privošči mi LOOK 2. Pogledam jo od strani, če je retardirana ali vsaj delirična, zaključim, da verjetno trpi za neznano psihozo in ugotovim, da bi verjetno morala imeti s sabo index.

LOOK 3 mi da vedeti, da verjetno pa res. Kovanci ji med drugim vsi padejo po tleh, na katere potrpežljivo čakam, da jih pobere.
Kura.
Vedno si rečem, da naslednje leto pa ne bom šla. Ker je u božjo mater bedno.

Vstopim in doživim LOOK 4. Dolgočasno. Brezvezno. Majhno. Da si me upajo ujeti na "mednarodne" limanice! Vse bi poslala v Bologno na izobraževanje, kaj je to sejem. Če niso sposobni narediti nekaj na nivoju, naj tega ne delajo. Naj ne obljubljajo SVAŠTA, če potem ne ponudijo NIŠTA. Vedno se sliši boljše, kakor potem dejansko izpade.

Šla sem en krog čez "halo" (2 min), še enkrat čez kozmetični del (1 min) in na wc (3 min). Tko drago še nisem plačala sekreta. Ker potem sem še tretjič vzela reklamni letak od mične na vratih in se pobrala ven.

Ko sem prišla ven, me je zadel NEW LOOK. Da sem plačala 8 evrov za to, da sem videla par reklam. O, jebemu pamet.

Na ženskah svet stoji

Ženske dnevno in tekom življenja opravljamo po dva šihta hkrati. Nasplošno imamo čist preveč dela z drugimi in same s sabo, kot zgleda na prvi pogled.

Jutro:
Ona skuha kavo, pripravi zajtrk, zbudi deca in otroke, obleče otroke, decu najde ključe, denarnico in spodoben par štunfov, obleče otroke, pomije posodo, se namaže, kar po tamalem znese… 11 točk.
Dečko vstane, poje in se odpelje v službo. 0 točk

Popoldne: Ona gre po otroke, naredi z njimi domačo nalogo, gre v trgovino, skuha kosilo, pomije posodo, pobriše prah, posesa, pomije po tleh, opere, zlika, zloži, pospravi v omaro, obesi zavese… 13 točk
Dečko pride domov, poje in počije pred tv-jem. 0 točk

Ona nosi otroka, ga rodi, vzgaja, mu razširja obzorja, uči modrosti… 5 točk
On ga namoči, pelje na fuzbal tekmo in reče, da mu bo mami vse razložila. 1 točka (za fuzbal)

Lepota tudi vzame čas.
Ona se stušira, namaže s kremo, odstrani ličila, naredi peeling, naredi masko, nanese kremo,ona opere glavo, nanese masko, olja za konice, frotira lase, jih fenira in navija, gelira in spreja, nalakira nohte na rokah in nogah, podrgne trdo kožo, zdepilira celo telo… 18 točk.
On si ob tuširanju zmoči še lase in obraz. 0 točk

Frizer nam vsak mesec pobere četrt plače, da je naglavno okrasje vsaj približno nečemu podobno, on investira v mašinco za 5 jurjov, s katero ga briješ ti.

By the way ona zamenja tudi žarnico, položi tapete in zabije par žebljev. 3 točke
On se pusti prosit, na koncu mu ni treba, ker je že narejeno. 0 točk

Za hvala lepa hočemo kako večerjo, kino in nove štikle. To pa res ni definicija keš pičke, aj?

Voodoo Kivi

Murphy, jebat ču ti sve po spisku!

Saj se trudim, da nebi priznavala njegovih zakonov, pa me model zajebava u živ mozak.
V nedeljo imamo fešto. Ta pravo bosansko. Prideta tudi Šemsa in Emira iz Bosne. Za Jagodo še ne vem.
Jaz sem zadolžena za slatkiše. Ne se hecat, ne bom delala potice.
Tašča je pokupila pol Zokijeve zaloge, kuhinja se je dušila pod vrečami moke, sladkorja in ostalih ritovečajočih se zadev.
Vstala sem sredi noči. Ob 8h zjutraj. Nažgala sem hrvatske hitove in pjevajuči začela tehtat zadeve. Model se je obrnil v grobu in skuril baterijo v tehtnici, ki je seveda crknila. Sem mislila, da mi bo počila vena. Obletala sem celo vas, ampak vage nisem dobila. Old schoolarji jih imajo vdelane v steno. Pa ste slišal kdaj za prenosne tehtnice, jebela cesta?
Saj bi lahko zajahala kabrio na enega konja, pa se mi res ni dalo gonit eno uro v hrib, do štacune, kjer itak nimajo baterij, za vage še slišal niso (ker jih imajo valda vgrajene v stenah), potem pa še eno uro nazaj. Ker je čas jako dragocena zadeva. Slatkiši pa morajo bit do 17h pečeni.
Tisto uro ali dve, ko sem letala po vasi, bi že prištopala do BTC-ja, ampak ok. Bom pa na uč. Seveda ni nič tako, kot mora bit. Kar bi moglo bit sluzasto je trdo, kar bi moralo bit trdo, curlja.

Ali znaš kuhat ali si pa lep. Vedno sem mislila, da znam kuhat. Zdaj vem, da sem lepa.
Jebeš, Ramza bo imela spet najboljše slatkiše.

Zakaj se je nemogoče v 2 tednih naučiti za izpit?

Začne se z ugotovitvijo, da je čez dva tedna razpisan rok. Priprave na začetek učenja pa izgledajo takole:

Day 1: Ugotavljanje, da je izpit še daleč in časa več, kot preveč, zato greš na kavo, dve, tri...

Day 2: Prijava na izpit in ugotavljanje, da je še dovolj časa za začetek učenja...

Day 3: Soočenje z realnostjo, da nimaš zapiskov in panično klicanje ter mejlanje vsem sošolkam, sošolcem, prijateljem, znancem in tistim, ki jih imaš samo v imeniku..., za nek približek pisane besede klobas...

Day 4: Slaba volja, strah, nerganje in kar je še tega..., ker zapiskov še vedno ni...

Day 5: Dobiš nek približek zapiskov, ki jih je treba nujno skrajšat. Ker kreten se bo na pamet učil 50 listov? 20 je še sprejemnljiv obseg, zato veselo na delo... Ampak ne danes. Danes te ubije že sam pogled na snov, ki je vse prej kot privlačna in zanimiva.

Day 6: Krajšanje zapiskov...

Day 7: Krajšanje zapiskov... Če je dan dober, se ob polnoči že printajo.

Day 8: Energija je že skoraj v celoti pošla, slaba vest se stopnjuje, motivacije ni nobene, zato skočiš na kratek kofe. Na koncu pristaneš na pivi, dveh ali treh, ker za vogalom je neponovljiv žur, ki ga ni za zamudit. Na koncu se privlečeš domov ob 6h zjutraj.

Day 9: Spiš do 15h, do ene 9h zvečer prihajaš k sebi, nato greš spat.

Day 10: Skrajni čas, da začneš z učenjem. Ampak kaj, ko se v tej navlaki ne da učit. Spraviš se pospravljat stanovanje, pisalno mizo, dnevno, spalnico in kopalnico..., ker to so vse destinacije, kjer bi se ti morda zapasalo učit. Pomit je treba tudi tla, ker na koncu itak pristaneš na njih.

Day 11: Pripraviš flomastre, zeleni čaj in škatlo čikov in začneš z branjem prvega odstavka. Če uro se zalotiš, da ne veš niti naslova, ker buljiš v uvele liste rož, ki si jih spet pozabila zalit. Zadeva se konča s presajanjem rož po celem stanovanju.

Day 12: Dan začneš enako, kot včeraj, s to razliko, da se zabuliš v akvarij, v katerem boge ribe že komaj dihajo, da o izruvanih rastlinah sploh ne govorim. Zato se spraviš pucat akvarij, za kar seveda porabiš pol dneva. Ura je ene 2 popoldne, ko se mora nekdo nalimat na nenapovedan obisk. Ko se končno spraviš nazaj za knjige, je spet v planu nujen party. Ampak saj do večera se lahko še kaj naučim...? Misli so seveda čisto drugje, zato začnem izbirat garderobo že ob 6h popoldne.

Day 13: Ostala ga je samo še polovica. Slaba vest mi tako zaliva grlo, da mi je slabo. Maček je postranskega pomena, zato ga ubijam z multivitaminskimi šumečimi tabletami. Oči se mi obračajo, zapirajo in kegljajo, vmes parkrat zaspim, ampak do 2h zjutraj mi nekako uspe prebrati zadevo.

Day 14: Podočnjake naložim na hrbet in se z zategnjeno ročno odpeljem na faks. Tam zopet ugotavljam ali sem prišla v napačno predavalnico ali je model spet namislil vprašanja za doktorat.

Ladijski dnevnik jezne pomorščakinje

Za naslednje leto si bom omislila nekaj, kar bo delovalo kot uniforma in bom kasirala. V imenu morale. Najprej bom napizdila vse špagete in fufle, ki se razkazujejo tam, kjer jim ni mesto. FKK ima 10 metrov stran, ampak se morajo kurčit tam, kjer so vsi oblečeni. In potem s tistimi bingeljni racajo v vodo in so na sploh čist preveč smešni. Valda, da jih gledam. Ker se mi zdi neumno, da bi gledala stran.

Naslednji so na vrsti killerji. Nad temi sem že malo povadila. Sem ga gledala mulca s tisto harpuno, ko je letal gor in dol in grdo gledala. Srce se mi je ustavilo, ko je fotru kazal trofejo napičenega raka. Ko se je podal na novo misijo, mi je bilo pa zadosti. Moj me je sicer vleku nazaj na brisačo, ampak adrenalina je bilo čist preveč. Jebala sem mu sve od Vardana pa do Triglava, čeprav me ni razumel niti besede. Poanto je dojel. Naslednje dni je laufal, samo da me je videl. V naslednjem koraku sem imela namreč plan, da mu s tisto harpuno prebodem mlada nizozemska jajca. Resnično sem si želela, da bi se foter kaj vmešal, da bi mu obrazložila pojem vzgoje.

Da bi videla, kaj to je, mi ni bilo treba dolgo čakati. Da se razumemo, nič nimam proti, če se vlečejo lušine in trupla iz vode, 30 metrov od obale - na dah. Potapljanje z bombo je druga stvar. Ampak tam obstajajo vsaj kazni.
Fotr retardiran, ves ponosen, privleče na obalo leščurja. Te školjke so zaščitene, ampak očitno je razgledanost folka na stopnji zimskih temperatur. Sploh italijanskih. Ves napihnjen trofejo razkazuje svojim, bratovim in ne vem še katerim otrokom, med tem, ko z nožem vleče ven meso. O, jebemti sunce žarko, ni blo dve sekunde, ko so se vsi tamali pognali na lov. Da bi mu potegnila tist bingelj od zadaj do ušes in ga zadavila, majke mi. Pa naj mu potem prihaja, jer je žešči ko sto mater.

Očitno se staram. Napizdevam nevzgojene mulce in jamram čez današnjo mladino. Ampak koji kurac, naj pobijajo tam, od koder so prišli, mojo Dalmacijo pa naj pustijo pri miru.

Slap police s.p.

PS: Kdaj veš, da si PRE-debel? Ko ležiš na plaži in priletijo Greenpeace-ovci in te začno vlečt nazaj v morje.

Kako na plaži prepoznati slovence

Če stopite kar do prvega, imate veliko možnosti. Sicer Hrčki po radijih že 10 let trajblajo o največjem procentu nemških turistov, ki jih je moj švabdetektor zaznal bolj malo, slovenci naprimer, pa imamo okupirana kar cela področja, ki se vijejo od Umaga do Pelješca. V tujini med sezono srečam več slovencev, kot čez leto doma.
Če to ne uspe, bo potrebno malo opazovanja. Navadno so družine 4-članske. Vampasto plešast ati, zažgano olupljena mt, tečna hčerka z walkmanom in bledoličen zdolgočasen pamž. Na plaži se radi kregajo, tulijo in so na sploh glasni. S sabo imajo vso (ne)potrebno navlako in še več. Za vsakega 2 brisači, obvezno kopalke za preoblečt, plašč, marelo in hladilno skrinjo, ampak to še ni vse. Za vsakega še vreča plastičnih pripomočkov za "aktivnosti" v vodi in... ni za verjet- radio! S pristno govejo muziko, of korz. Jebeš morske valove , ki se razbijajo na skalah in bučanje vetra. "Tudi tukaj je Slovenija."
Na koncu se obvezno usedejo v Škodo Felicio in se vrešče odpeljejo uštimat za "šetnjo po gradu", kjer bo ata hodil pol koraka spredaj, po možnosti z zobotrebcem med zobmi. Potem pa se radi hvalimo, da nismo balkanci. S čikom do kolen v vodi je tudi svojevrstna atrakcija...

V kampih se od daleč vidi katera prikolica je od Janeza. Ja tista, ki ima ograjco okrog in okrog! Nema veze, lahko samo 10 cm visoka, glavno, da je. Da nam ne bi kdo slučajno kaj vzel. Tega se blazno bojimo. Rož v tegelcih pred šotorom tudi ne kapiram. Da ne bi imel kdo slučajno lepš? Televizija s satelitsko pa ubistvu niti ni nov pojav. In to za en teden prikolcanja?

Preostali milijon leze po dalmatinskih hribih, biciklira po otokih, obleze vse potopljene ladje in izvaja invazijo na surferske kampe.
Pa kad odmorite Janezi? To se tudi jaz sprašujem

38 inside out

V tej vročini najbolj sede pit vroč čaj in besno metat posmrkan skret papir po tleh. Vsi se nalivajo z mrzlim pirom in žrejo leden sladoled, jaz pa mešam Fluimukan in se davim z Aspirini. Gari, gari, ampak Angal S nč ne pagasi.

Vendar!, do jutri imam namen bit zdrava. Odločila sem se za sistematičen pristop po vzoru alternativne medicine. Ko vse drugo odpove, bi človk tud živo krastačo pojedu, če bi pomagal.
Najprej sem si čez nos spustila vodo, kar me je ubilo do polovice. Potem sem požrla še kos česna, kar me je uničlo v minus. Pizdarija tolk peče, da sem še 10 minut skakala po kavču in basala kruh v usta. Zalila me je vročina, ki je bila višja od tiste na razbeljenih ploščicah pred bajto.
Mene že zenf in nacho tolk pečeta, da mi ni za živet, ampak česna pa še nisem tako suvereno... Baje je naravni antibiotik. To sem zvedela na Divi. Upam, da bo do jutri učinkoval ter da bo smrad, ki veje za mano, vsaj do večera popustil, ker če se voham pri zamašenem nosu, obstaja opcija, da bom mogla it spat na kavč.

Pa srečno Polde!

Gokart s trepalnicami

No, pa ga imam! Zdaj se pa vsi umaknite na varnostno razdaljo, pa ne mi hupat, ker že pečem CD-je in vas ne bom slišala. Pa malo bolj previdno, ko zavijam levo, ker mi zna crknit avto, če bom pod hudim pristiskom, torej če bo ob cesti ležalo kaj povoženega ali pa se bo dotična oseba moškega spola kaj zmrdovala na moji desni. Desni ja, nič več levi.
Zdaj bo imela baba volan v roki. In štikle na nogah, vse pošvedrane superge bom fuknla direkt v smeti, pa hvala lepa, ker so me prenosile tolk kilometrov.

Nalimala bom tudi trepalnice nad lampe, pa me boli kurac, če ne pašejo na 5ko. Če mi jih bo potrgal dol, bom pa s spreji narisala rožice.
In jutri grem v šoping. Zato, da bom vreče nabutala v cel prtljažnik in čez cele zadnje zice in se smejala vsem tistim, ki jih boste vlačile po smrdljivih avtobusih.
Potem grem še dva krogca za ogrevanje in ga pičim na morje. Za gušt. Z nažlajfano musko. Še prej grem do dedija na obisk, ker že cel teden drži pesti zame in čeprav ga nisem dobila na telefon, ker ga verjetno spet ne sliši , vem da še vedno misli name. In bo vsaj tolk vesel, kot jaz.

Pa da ne bi kdo mislil, da tega mojega gokarda ne znam parkirat. Oh ja, me je prvi rok izučil. Parkiram ko profesor, s kerga kota hočeš, lahko tudi z ročno. Za vsak slučaj bom povadila na počivališčih do Kopra, ker tam doli ga je res umetnost nekam pritisnit.

Aja, pa kupujem nov avto! Črnega fičota z zatemnjenimi šajbami in črnimi feltnami. Zaželjeni ciklamni detajli, ampak niso pogoj. Imam še nekaj sprejev. Lahko pa je brez trepalnic, to bom sama montirala.

Diva je zakon !!!

Hvala! Hvala! Hvala!
Tolk sem bila presenečena,
da so se mi orosile oči.
Najlepejše želje so mi polepšale dan.
Ogledalce me je prepričalo v reverzno vraževerje, zdaj verjamem v 7 let sreče. In ne bom ga razbila, obljubim. Pod strogim nadzorom se odvajam sedenja na torbicah.
Parfumček pa itak... My favourite.

Diva je d best! Prijetno preseneti, ko najmanj pričakuješ.
Ne vem, komu se moram zahvalit.
CMOK CMOK

Razbila sem špegu

Pravijo, da če razbiješ ogledalo, da to pomeni 7 let nesreče, al kako? Ja madona, potem najbolje, da si že zdaj na Žalah rezerviram apartma.

Začelo se je prejšnji teden, ko sem iz torbice potegnila razbit prenosnik. Govorim o ogledalu, of korz. Tak ličen, majhen in kar je najpomembneje... roza! Ciklamen, če gremo v detajle, ker ciklamna je Talulah colour. Glaven je odtenek... Ma res ga je bilo škoda, ampak nema veze.

Čez dva dni hočem iz frizure, ki ji ni več pomoči, narediti čudež. Špegu se je dobesedno odlimal od podlage, mi padel na ksiht in se raztreščil po tleh. Zdaj vem, od kje prekletstvo. Saj te lahko še kap takole ali pa se vsaj porežeš na glažunah. (Hm, a so to tud glažune? )

Ampak očitno si je nekdo tam zgoraj ali pa spodaj, kakor si pač posameznik interpretira, mislil, da meni še vedno ni potegnilo, pa mi je priskočil na pomoč. Ker sem pobila že vsa ogledala, ki jih lahko prosto prenašam, sem se spravila na taščinega. Ma, je blo treba pogledat make up pri dnevni svetlobi. Nisem ga vrgla po tleh, prisežem, ampak neustavljiva sila ga je povlekla k tlom. Tja, kjer se je lesketal še tisti, od prejšnjega dne.

Potem sem se pa zamislila. Ni mi namreč v navadi razbijati krhke stvari. Ne pomnim, da bi sploh kdaj razbila kozarec, kaj šele ogledalo.
Pa se je začelo...

Najprej sem samo šla na izpit. Potem je šel dedek v bolnico. Potem sem videla mt in bila prisiljena preživotariti v njeni bližini cele pol ure. Fotr me je klical po 100 letih, enkrat za spremembo ni bil ful nažgan, ampak orto mega koma, baka se je brez veze drla name, prijateljica je tečna kot driska, pa še deca pogrešam. In ja, izpit sem ruknila, da je zasmrdelo in lepo me vabijo na komisijski zagovor. Mi tudi ni v navadi, ampak saj razbijanje špeglov tudi ne.

A bo to tako zdaj 7 let, ali 7 dni tudi kaj velja? Mogoče pa lahko kje kupim kakšne odpustke?

Baltazarjev Juice

Par deset let so pri Elancylu računali in tuhtali, pa sem rekla, da moram tudi sama kaj zračunati. Pa sem se spravila nad pomaranče, ker je ravno letina.
Pri vsem znanju sem prišla do ugotovitve, da sem pridelala oz. ups pardon , oddelala, cca LITER juica!
Je pa res, da sem imela matematiko šut.

Govorimo o pokončnem valju.
O1 = 49 cm (obseg 1. meritev)
O2 = 47,2 cm (obseg 2. meritev)
v1,2 = 42 cm (višina obdelovalnega področja)
--------------------
V(volumen) = O * v

o= (2*pi) * r -> r=o/2*pi
r1= 7,8
r2= 7,5

O=pi*r2
O1= 191 cm2
O2= 176,6 cm2

V= v*O
V1= 8022 cm2
V2= 7417 cm2

V1-V2= 605 cm3= 6 dcl/1noga
Skupni volumen: 12 dcl = 1,2 litra 

Poročam lahko tudi o:
* boljši elastičnosti
* boljši napetosti
* povečani gladkosti
* izboljšanju samega izgleda 
* povečani motivaciji za gibanje
In khm... 
* pestrejšim pol-nočem.

Zdej grem pa na deci đusa, deci vode.

Pomaranče in nektarine volume 2

Pa mažemo, pa mažemo, pa živa rib (celulit) še ni pečena. Ampak gre na bolje, ne morem reči. Nihče ni obljubljal popolnega uničenja, napovedovali pa so 80% opustošenje. In temu ne morem oporekati. Če se nebi zamerila velikonočnemu zajcu in resnično premaknila svojo leno rit, bi bili rezultati še bolj všečni. Znova in znova ponavljam, kako so anticelulitne kreme ala smetana na kavo ob rednem gibanju in pravilni prehrani, potem pa se veselo šljocam in gnetem z eno roko, v drugi pa držim sladoled in že na pol sedim na kavču. Rit lena! Bi se kar brcnila v tisto celulitasto rit, da bi poletela na Šmarno goro s pomarančami vred. Pa tako sem si obljubljala, da bom najlepša in najbolj gladka in najbolj nektarina. Se tolažim, da jeza tudi skuri malo celulita. 

Po enem tednu mazanja so se pokazali rezultati najbolj skeptičnih obljub. Minus centmetri! 1,2 centimetra je izpuhtelo med ploščice v kopalnici. Iz tega sklepam, da se je zmanjšala tudi ponudba pomaranč na domačem trgu. Očitno gre za neko tržno neravnovesje, ker sibirijo je še vedno čutiti. Ali pa je prej sploh nisem opazila. Ker, naj bom iskrena... Najprej sem si dopovedovala, da zadeve sploh ne rabim. Ob prvem podrobnem pregledu pa sem skoraj raztreščila ogledalo. Naslednjič sem stanje preverila kar pod kozmetično lupo. Čeljust, ki mi je ob tem padla na tla, še danes vlečem za sabo. Opazila sem tudi jahalne hlače, ki me na vsak način hočejo prepričati v svojo modernost. Ampak se ne dam. Tam mažem najbolj na debelo. 

Sem pa gladka! O ja! To pa ja! Po novem, kot svilena rutka. Pa elastična in napeta tudi. To je potrdila tudi priznana domača sekcija touch-ologov, ki ji ni za oporekati.

Zakaj ne maram hrčkov

"Jedno pivo, molim." Pravi, da ne razume. Potrudim se vključiti naglasak, pa mu potegne. Hočem Karlovačko, pa mi prinese Ožujsko, kreten. Dobra volja me počasi popušča, sploh kasneje, ko namesto Karlovačkega spet dobim kar eno scalino, ki še Unionu ne more konkurirati. Saj nočem posploševati, ampak vedno naletim na tistih 90% kretenov in debilov, ki so sramota lastnemu narodu.

A bo referendum? Jaz bom proti. Zanalašč. Pamti pa vrati. Ako ti ne voliš mene, ni ja ne volim tebe.

SMRT POMARANČAM, SVOBODA NEKTARINAM

Sponzorira: najboljši prijatelj Elancyl Lipo - Reducteur

Morala sem si tudi jaz izmisliti eno geslo, saj veste, za motivacijo. Sadno obarvan pa zato, da me motivira pri samem vnosu teh sočnih, sončnih, zdravih vitaminčkov.

10. april je dan, ko napovedujem VOJNO! Vojno vsem degeneriranim maščobnim revam, ki se skrivajo pod mojo povrhnjico. Pa da vidimo, kdo bo zmagal.
Pri velikonočnem zajcu pa tudi obljubljam, da se bom probala v tem času tudi kaj premakniti. Danes sem prav ponosna nase. Po nanosu gela, sem pospravila celo bajto, saj veste, telo mora biti v gibanju, da učinkovine lahko delujejo. Tašča je bila navdušena. Jo imam na sumu, da če bom takole pridno "kurila" kalorije, da mi bo, ko bo tele kreme zmanjkalo, nabavila kar še eno. Ker bajta se res lepo sveti. Jutri imam v planu tudi okna in rolete.

Malo me skrbi edino tale priporočen čas nanosa- zjutraj. A bo okrog 12h u redu?

Poročilo s prve bojne linije:
"Zjutraj" sem polna zanosa okupirala kopalnico. Orožje sem postavila na podstavek in začela z meritvami področja. Smo rekle, 20 cm nad kolenom. Ker se na ta način hitro zgodi, da naslednjič izmeriš kakšne pol centimetra gor ali dol, pa so potem rezultati hitro (ne)ugodni, sem se odločila za merjenje od tal. Z zunanje strani, kot bojda delajo strokovnjaki. Cerka 20 cm nad kolenom je obseg površine (marička, se sliši, kot da merim jadra), 49 cm.

Prizadeta območja, torej tista, okupirana od pomarančastih vojakov, se zaznajo kot hladnejša območja. No, tam pod rito je cela sibirija, ki je bila deležna izdatne podpore Elancyla. Namazala sem seveda tudi pršutke nad kolenom in pa trebuh. Trebuh ne zaradi celulita, ampak zaradi obljubljenih minus centimetrov. Hmeljeva žlahtna tekočina očitno, ko pripotuje do toplega trebuščka, kvasovke še malo namnoži. In zadeva kar vzhaja. Pa se tolažim, da je kvas fajn za kožo, produkti pa za joške... Pa smo tam.

Masirala nisem kaj dosti, malo pa vseeno, saj je zadevica tako narejena, da se hitro vpije. Ampak to še ne pomeni, da ne bom dragija angažirala v masažo. Saj mu je ja v interesu, da bo po Portorožu hodil z bejbo, BREZ celulita. Upam, da ga embalaža ne bo preveč zanesla... Uživala bom v vsakem primeru.

Diška fenomenalno, vpije se zelo lepo, poca se nič..., i like it so far.