Pošlji prijateljuNazajDomov

četrtek, 17. april 2014

Najdi na Divi


"Jesen je zadnji in najočarljivejši nasmeh leta." ~William Cullen Bryant

ponedeljek, 14. april

Štrik



Rabila bi en štrik.

Da me potegne iz tega kupa nerazumljivih knjig, ki ne znam več brati drugače kot med vrsticami. In iz kupa zmečkanih papirjev, ker me prinet zafrkava. Kot da me ne že vse.

En močan štrik in eno močno roko, ali dve, da me povlečeta iz tega dreka.

Ali vsaj da me povlečeta naprej ... Mogoče le eno drobno vrvico, da bom sama našla pot ven.





objavil(-a): parfumbesed ob 20:51 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 07. april

S srcem



Zapri oči. Samo za par minut danes ne misli. Že od zjutraj noriš, skrbiš, oprezaš, prehitro dihaš.

Zapri oči. Odpri srce.

Postavi se na sredino sobe. Zvočniki vklopljeni? Glastnost do konca.

Poišči najljubšo pesem. Pritisni play in se ji prepusti.

Poslušaj jo s srcem. Ne z ušesi!

Poslušaj vsako besedo. Sliši vsak back vokal, vsako kitaro v ozadju ... Poslušaj, sliši vsak premik prstov po klavirskih tipkah, vsak tresljaj glasilk.

Pleši. Daj, nihče te ne gleda ...

Pleši. In dihaj. In smej se.

Se še počutiš zadušeno?

http://www.youtube.com/watch?v=2fngvQS_PmQ <3





objavil(-a): parfumbesed ob 19:04 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 30. marec

MAGIC MOMENT



Šli smo naokoli. Jaz v škornjih s peto sem se ponekod lomila. Bil je čudovit dan. Sonce je sijalo na polno.

Gredoč po gozdni poti smo čez čas zagledali srne, ki so se nastavljale soncu stran od nas. Kako jih je super videti! Srečanja z živalmi so mi od nekdaj taki magični in mogočni momenti.

Kasneje na poti so prečkale pot pred mano. Hvala bogu za mobilce, ker mi jih je uspelo slikati. Bila sem čist srečna že prej, ker sem jih videla. Da jih ujameš, je treba biti mojster. Še nikoli mi niso pozirale. Nisem vedela, da so vrhunske modelke. Ena sama ljubezen in milina jih je.





objavil(-a): mačka7 ob 23:54 komentarjev (0) ogledov: 0




nedelja, 09. marec

samota



Samota? Sramota?

Ne! Ne več! Dovolj zdaj grem v boj!

Ne želim več sama zaspati, se sama zjutri na kavi crkljati,sama opazovati ptice in sama prebolevati norice. Nočem več čutiti kako mi je hudo...Naj izgine, naj žalostna golota izgine...Nočem več sama čakati na poletje, sama čakati na toplo zavetje....Tišina ubija, golota razkriva.....Odkrila bi spet svoje življenje, odkrila kaj je moje hrepenenje.....





objavil(-a): barbara007 ob 22:26 komentarjev (2) ogledov: 0




sobota, 08. marec

Kraljeva Begonija





Družina begonij (Begoniaceae) je razširjena po tropskih in subtropskih predelih Amerike, Azije in Afrike. Znanih je okrog 800 vrst, izmed katerih številne vzgajajo v okrasne namene.

V naravnem rastišču so to zelnate rastline ali celo grmovnice. Nekatere uspevajo visoko v krošnjah dreves kot epifiti, večina pa jih raste na tleh. Tako so znane rastline, ki dosežejo komaj nekaj centimetrov višine, pa tudi takšne, ki zrastejo po 2 do 3 metre.

Nas pa sedaj ne zanimajo rastline v naravi, temveč tiste, ki jih gojimo v lončkih kot okrasne rastline. Kljub številnim vrstam in sortam, ki jih gojijo ljubitelji po svetu, pa je pri nas najbolj znana tako imenovana kraljeva begonija (Begonia rex). Doma je iz vzhodne Indije, ime pa je dobila po guvernerju St. Dominga iz 17. stoletja Michelu Begonu. V okrasne namene jo gojijo že zelo dolgo. Tudi pri nas je že dolgo znana in priljubljena, saj je opisana že v Domačem vrtnarju Janeza Koprivnika iz leta 1903.

Listi kraljeve begonije so precej veliki, srčasti in lepo pisani. Naše vrtnarije in cvetličarne danes ne ponujajo več prave begonije rex, temveč le njene križance. Ti se razlikujejo od nje le po tem, da so listi še bolj lepo pisani in so zato še bolj privlačne.

V svetu so znane številne sorte, ki pa so pri nas bolj ali manj neznane. Mi gojimo večinoma nesortne rastline, ki so bile vzgojene iz semena, saj pri gojenju iz semena dobimo rastline, ki se med seboj zelo razlikujejo. Begonia rex in pozneje tudi njeni številni križanci so se tako zelo priljubili, ker so lepe rasti. Čeprav so doma iz tropskih predelov, izredno lepo uspevajo v stanovanju. Posebno lepe primerke vidimo v starih kmečkih hišah, ki so še polne vlage. Ravno velika vlaga zelo prija rasti begonij. V suhih prostorih uspevajo mnogo slabše, tako da jim moramo dati vlago na kakšen drug način. Navadno damo v bližino rastline posodo z vodo ali pa lončke obložimo z vlažno šoto ali mahom. Nežnih in nekoliko dlakavih listov ne smemo oroševati kot pri nekaterih drugih rastlinah, saj mokri listi lahko začnejo gniti.

V okrasne namene jih vzgajamo zaradi lepih listov, čeprav begonije tudi cvetijo. Posebno ko so nekoliko starejše, cvetijo zelo rade. Cvetovi so dokaj veliki, beli ali nežno rožnati, vendar so v primerjavi z lepimi listi prav neopazni. Poleg tega so skriti pod listi, tako da največkrat ne opazimo, da rastlina cveti.

Kraljeve begonije razmnožujemo s semenom ali z listnimi potaknjenci. S semenom jih razmnožujejo vrtnarji, kajti to je zelo zahtevno delo. Seme je namreč zelo drobno, komaj vidno, mlade rastlinice pa so zelo nežne in jih lahko poškodujeta sonce ali voda.

V domačih razmerah pride v poštev le razmnoževanje z listnimi potaknjenci, se pravi, da za potaknjence uporabljamo liste. V ta namen lahko vzamemo cel list ali pa ga razdelimo na več delov. Če vzamemo cel list, je najbolj preprosto, da pustimo okrog 5 cm stebla in postavimo v vodo. Po nekaj tednih se list oziroma steblo ukorenini. Še hitreje pa se ukorenini, če njegovo listno ploskev malo zmanjšamo tako, da list nekoliko obrežemo.

Če hočemo iz enega lista vzgojiti po več rastlin, pa si pomagamo tako, da list razrežemo na majhne trikotnike, kot jih delajo listne žile. Sadimo jih v mešanico šote in peska tako, da je ožji del tam, kjer se žili stikata, v mešanici šote in peska. Ne smemo pa ga posaditi preveč globoko, ker rad segnije, pač pa le centimeter globoko.

Pomagamo si lahko tudi tako, da cel list položimo na vlažen pesek ali šoto, pred tem pa ga na mestu, kjer se stikajo listne žile, z nožem ali britvico na rahlo zarežemo. Na tem mestu bodo potem pognale koreninice, nekoliko pozneje pa še novi poganjki. Seveda moramo list obtežiti s kamenčki, da se tišči podlage, saj bomo le tako dosegli uspeh. Ukoreninjene potaknjence sadimo v zelo rahlo in zračno zemljo iz listovke, kompostnice, šote in peska. Marsikje pa jim dodajamo še vresovke in štorovke. Tako je mešanica zelo zračna in bogata s humusom.

Zalivamo jo le z mehko vodo, ki pa mora biti ogreta na sobno temperaturo. Pri zalivanju pazimo, da je ne močimo po listih ali steblu, saj bi lahko začela gniti. Zalivamo jo zgoraj v lonček, in ne v podstavek, kot nam navadno svetujejo. Poleti potrebuje zelo veliko vode, pozimi pa nekoliko manj, ker počiva, zato je ne zalivamo tako pogosto.

V poletnem času, ko raste, jo tudi dognojujemo z mineralnimi gnojili, sicer pa jo vzgajamo v svetlem prostoru, kjer je zavarovana pred močnim soncem, ki jo lahko poškoduje. Dobro uspeva tudi na severni strani, kjer je manj svetlobe in druge rastline navadno ne uspevajo ali pa zelo slabo.

Prezimujemo jo na svetlem mestu, pri temperaturi od 14 do 16° C. Presajamo jo vsako pomlad v svežo zemljo, da ji damo novih hranilnih snovi za bogato rast in cvetenje. Včasih slišimo, da begonij ne smemo saditi v plastične posode, ker v njih slabše uspevajo. Nekateri bodo vedeli povedati, koliko rastlin jim je že propadlo zaradi tega, sedaj, ko jih sadimo samo v glinaste posode, pa je spet vse v redu. To obtoževanje, danes zelo razširjenih plastičnih posod pa je popolnoma neosnovano. Begonije, kot druge rastline, dobro uspevajo v vsaki posodi, če so le pravilno oskrbovane. Zato niso propadle rastline zaradi neustrezne posode, temveč zaradi nepravilne oskrbe. Vedeti moramo, da so glinasti lonci porozni in zato rabijo rastline v njih več vode kot tiste v plastičnih posodah, saj se nekaj vode izgubi skozi porozne stene. Zato moramo tiste rastline, ki so posajene v plastične lončke ali korita, manj zalivati kot tiste v glinastih posodah. Če bomo tako ravnali, nam bodo begonije lepo uspevale v vsaki posodi, pa naj bo glinasta ali plastična.


Avtor: Ales Tomazic
Priporočam za Branje: Dom in Vrt



objavil(-a): AlesTo ob 23:13 komentarjev (0) ogledov: 0




ponedeljek, 03. marec

Sovražim invalide!!!... z vsem spoštovanjem do hen



Se na hitro ustavim v eni izmed tujih trgovin ob Celovški, rabila sem samo malco, neki malega. Že na parkingu velika gužva. Pridem notri, totalna gužva, oblačila kar frčijo po zraku. Vzamem svoje. Gužva na blagajni in čakam. Za mano nek par, kupila sta nek skiro ali neki podobnega za otroke.

Pridem ven, onedva za mano. Takoj vidim neko budalo, ki je imelo toliko inteligence in ni svojega velecenjenega passata parkiralo na eni izmed dveh mest za invalidne voznike. Seveda ne, ker to bi bilo pa kaznivo, parkiral ga je pravokotno na obe parkirni mesti.

Itak se razburjam in v sebi bentim. Tisti par za mano pa se lepo non šalantno usede v avto in brezbrižno počasi odpelje.

Aja seveda.... sej sta rabila dva parkinga, saj sta bila dva... invalida v obnašanju in sočutju do drugih.

Nimam komentarja do takih primerkov!





objavil(-a): heidi ob 20:22 komentarjev (2) ogledov: 0




ponedeljek, 03. marec

maske



Maske padajo na tla, da odkrijejo resnice sveta,

naj že preženejo laži, naj se v njih nov pomen prebudi.

Maske zakrivajo obraz one plešejo tudi ko je mraz.

Iščejo sivino ne čakajo da odeženjo zimo.

Druga za drugo se lovijo, žalost okrog delijo.

Maske niso le navidezne fraske,

za njimi se skriva veliko več.





objavil(-a): barbara007 ob 19:39 komentarjev (2) ogledov: 0




nedelja, 16. februar

TEBI



Tebi.

Zgubljena zavedno zaslepljena. Ožema me tvoja bližina ubija daljina, korakaš stran sonce sije, zaman moje srce za tvoje bije. Tako kratko tako sladko. Nežen vetrič zapiha vse kar raste se razvija na drug konec sveta odpiha.Golota razodeva resnico ni vrnitve ni sramu niželje po tebi, kot da te nikoli ni bilo tu. Jasni se nebo,žarki posvetijo,krasijo telo.Drevesa drhtijo, rože cvetijo novegaživljenja sene bojijo.....





objavil(-a): barbara007 ob 17:31 komentarjev (1) ogledov: 0




ponedeljek, 03. februar

nešteto let




5,6 let nevem pozabila sem štet? Od takrat,spremenil se je svet,odtrgala sem travniški cvet,prejokala že tisoč solza,prehodila nešteto polja.Vse ceste, ki sem jih prevozila,bile so samo iluzija,da tebe na poti bom nazaj dobila.Slišala sem ogromno laži,Ko sepogledam v ogledalomoj obraz že veni,nikogar več nikjer tudi tebe ni.Tisti poljub, tisti gre zdaj k njej,poln praznih obljub, kar ti ga imej.Toliko gorja, toliko smeha, toliko greha.Sanjaš nove sanje, ko otroka položiš vanje.Zdaj njo osrečuješ, ji poveš da jo obožuješ?Se še spomneš 5,6 let nazaj? Se spomneš najin mali raj?




objavil(-a): barbara007 ob 19:18 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 01. februar

Smooth&Sophisticated





V soboto sem šla na Dunaj na koncert od Bublé-ja. Kvart, kjer je ta dvorana, ni bil nič ekstra. Bili smo na čaju v enem x kafiču. Kelnarica je bila iz Bosne. Čist je ven padla, ko je ena od punc dala 2 kovanca za 5 centov. Lahko bi bila vsaj prijazna. Voziš se dobrih 5 ur in pol te kelnarca napizdeva… Pa še z Balkana… Nedopustno! Veste koliko je bela kava na Dunaju? 3, 95€. Šle smo na neko razgledno točko po stopnicah. Pa en krog in v 2 trgovini. Samo malo window shoppinga.

Potem smo šli v dvorano. Zraven mene sami avstrijci. Nisem bila daleč od odra. Predskupina Naturally 7 je bila odlična. Prvič videla in slišala.

Michael ima surealističen feeling. Padeš pa na prvo odpeto besedo. Čista desetka! Zabavno ga je gledat, ker je tak sweetheat. You´ve got to love him. Smooth and sophisticated, yet a kid kind a man. Njegov vokal zna zares pobožat ušesa. Rojen je v moji dekadi. Čist normalno, da je tak. Zdaj vem zakaj mi je všeč. Včasih ga spremlja mami in jo vpraša kako je bilo. In potem včasih reče:« I have seen better!« Saj zadane vsako noto v nulo.

Je nosil zamaške v ušesih. Ne vem kako se potem sliši. Rekel je, da publika tako dobro zveni, da bi se najraje tuširal z vsemi nami, ker zvenimo popolno skupaj, ha, ha. Pevec je samo tako dober kolikor je odzivna publika. Je rekel, da ni prepričan, če je bil res tako dober. Publika je bila rocking to the roof. Čeprav so bili avstrijci.

Michael pa je bil zelo Bondovski. Se vidi, da je tour delan za angleže in američane. 10 koncertov je imel v O2 areni in 5 na Irskem. Extra so bili specialni učinki. Po prvem komadu je bil ogenj. Je rekel, da prva in druga kulisa tako veliko staneta, da je čist broke. Imel je nek lestenec, ki je spreminjal obliko. Spominjalo je na morsko veternico. Včasih je bila žareča kugla. Woowww! The best kulisa mi je bila 007. To sem ujela 2x. Slow motion padanja v vodo, svetlo plava kot neka mini ekplozija na temno plavem ozadju. Zelo dovršeno. Potem je bil še filmski 007 komad.

Komadi, ki so mi že odprej všeč, so mi bili tudi na koncertu extra všeč. Sway je pel na sexy način in mi je bil res dober komad. Bil je zapet z najbolj feelingom. Kupila sem si MB pulover s kapuco. Yeeey!





objavil(-a): mačka7 ob 01:01 komentarjev (1) ogledov: 0




četrtek, 30. januar

PRED IN ZA VRATI SRCA! :)





Pri meni so ljudje razdeljeni na tiste, ki so v mojem srcu in tiste, ki so pred vrati mojega srca. V mojem srcu so moja družina, fant in najboljši prijateljici. Tisti, ki pa stojijo v vrsti pred mojim srcem, se delijo pa še na to koliko so od teh vrat oddaljeni. Bolj si v ospredju, bliže vrat si, bolj si na repu vrste, dlje od vrat si.

Obiskovala sem majhno osnovno šolo, vsi smo bili iz bližnje okolice. S temi sošolci smo skupaj obiskovali že vrtec, kar nekaj pa nas je bilo iz iste vasi, kar je pomenilo, da se je naše druženje nadaljevalo tudi po šoli. To so bila tista prva, pristna, otroška prijateljstva. S temi ljudmi sem preživela res lepa leta. Sprva smo se skupaj igrali, se naučili brati, pisati, skupaj smo odkrivali značilnosti nasprotnega spola, rodile so se tiste nedolžne simpatije. In še predno sem se vsega zavedala sem se s temi ljudmi znašla na valeti. Valeta je našo skupno cesto razdelila na več poti. Pomenila je konec vsakodnevnega druženja. Sama sem se težko sprijaznila, da teh ljudi, s katerimi sem delila osem let življenja, ne bom več srečevala vsakodnevno. Da je čas, da obrnem list in grem naprej. Ko sem prišla v srednjo šolo, sem te ljudi močno pogrešala, kljub temu, da nas je bilo nekaj na isti gimnaziji. Še bolj žal mi je bilo, ko sem videla, da so se nekateri po nekaj mesecih močno spremenili, da so na osem skupnih let z lahkoto pozabili in jim en »živjo« na cesti ob srečanju predstavljal precejšnjo težavo. Na koncu nas je ostalo samo 6 kateri imamo redne stike in ki jih lahko z največjim ponosom štejem med tiste prave prijatelje. Že po prvem letniku gimnazije sem si obljubila, da se tukaj pa ne bom na nobenega toliko navezala, da mi bo po maturi hudo, ker ga ne bom več videla vsakodnevno. In tako je tudi bilo. Z nikomur se nisem toliko zbližala, da bi lahko prestopil vrata srca. In tako je najbolje. Še zdaj ne dovolim nikomur čezenj. Tiste, ki so v manjši distanci od vrat imam rada, cenim, spoštujem, do neke mere tudi zaupam. Dovolim jim, da me spoznavajo, z njimi lahko klepetam o vseh mogočim stvareh, vsakdanjih stvareh. Ne poznajo pa podrobnosti, ne poznajo pa tistih stvari, ki bi jih lahko nekoč izkoristili in me prizadeli. Ne poznajo tistih najbolj osebnih misli, dejanj, skrbi, strahov, sanj, ciljev, pomankljivosti in interesov. Ne poznajo tisto stran moje osebnosti, ki jo delim samo s tistimi, ki so za vrati. S tem odvzamem, tistim pred vratom vsakršno možnost, da bi me prizadeli. Ljudje vedno iščejo tvoje slabosti, tvoje šibke točke, tvojo ahilovo peto in znajo to obrniti proti tebi. V trenutku, ko si najšibkejši. Ko si že skoraj na tleh, ko vedo, da ti ni vseeno, izkoristijo tvoje zaupanje in ti s tem dajo še tisti zadnji, končni udarec. Zato sem to moč, da me lahko spravijo na kolena, zelo omejila, na samo nekaj že prej omenjenih oseb. Tistih oseb, za katere bi dala roko v ogenj, da te moči ne bodo izrabili. Za enkrat jim gre več kot odlično. Wink

Življenje je tako veliko lažje. Z ljudmi okoli sebe sicer nikoli nisem imela težav. Jaz se lahko o vsakdanjih, neosebnih rečeh pogovarjam z vsakomur. Tako, kot oni od mene ne morejo pričakovati globoke, čustvene, osebne stvari, tudi jaz tega od nikogar ne želim izvedeti, niti tega ne pričakujem. Niti od nikogar, ki je pred mojimi srčnimi vrati, ne pričakujem, da me bo razumel, kaj šele, da bi pričakovala, da bi me imeli radi. Jaz imam rada samo svoje najbližje. Svojo ljubezen in energijo čuvam samo za njih. In da me imajo radi in me razumejo pričakujem izključno samo od njih. Od vseh ostalih pričakujem samo to, da te stvari spoštujejo, prav tako, kot njih in njihovo zasebnost spoštujem jaz in da svojih nosov ne vtikajo v moje stvari. In mislim, da z vso pravico pričakujem nazaj toliko, kot dam.

Le pozdrav.

Lučka Smile



objavil(-a): LučkaTheBee ob 00:12 komentarjev (2) ogledov: 0




sreda, 29. januar

2 teden in en dan ;)



No ja rekla sem si, da bom blogala usak teden...pa mi včeraj enostavno ni zneslo, ko sem prišla domov (okoli 6ih zvečer) sem enostavno zaspala in spala do 9ih zjutraj. Pa se sploh ne čudim iz ponedeljka na torek sem spala celo uro pa pol. Zakaj? Da bi se učila. Uspešno? Ne..ker imamo skupino facebook-u. In ko se vpišem potem je treba seveda prekomentirat še ostala obvestila...in na ta način zapravim nekaj časa..pa seveda z mislmi odletim nekam daleč stran. Plus ugotovila sem, da so moje največje motnje med učenjem serije in pa seveda tudi filmi. Tako, da ko pogledam do konca awkward, nehamm s tem..Ostali mi bodo edino še Foster-si

Kaj je pa z napredkom...kar se tiče postave...seved nisem imela časa...poleg tega imam še zelo očiten pms..Takrat namreč ne morem brez čokolade, fast food-a... imam pa še en problem četudi pazim kaj in koliko česa jem dobim v času pms-ja kilo,2 gor.. Res, da potem do naslednjega zgubim... a potem sem v začaranem krogu... Poleti mi je uspevalo s tem , da sem tekla...Moram začeti s tem insanity-em zdaj ko sem doma...namreč nimam zumbe med izpitnim obdobjem :/

Kaj pa kar s etiče faksa? No tu pa sem se celo nekam premaknila. Fizika me bo čakala do junija Wink Ampak ja narejeno imam športno, angleščino, podjetništvo... Ja izbirni predmeti so..ampak tud to šteje Wink Od prej imam pa še oik pisni del (ustnega imam februarja) . Ja učit se bo treba.

Imam pa še eno veselo novico... potanovem sem v študentskem domu Litostroj.. Končno ! Jutri ali v petek se do konca vselim Wink





objavil(-a): pikipoki1995 ob 12:15 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 23. januar

ALL YOU NEED IS LOVE (PART 2)





Časa imam 10 minut. Vseeno grem na eno kavo. Naročim jo in natakar vpraša:« Bi malo ljubezni?« Seveda nič jasno. Je ponovil 2x. A meni ni bilo nič bolj jasno. Kaj bi ta zdaj rad? Nisem bila ravno pri volji, ker sem bila z mislimi čisto pri novem projektu. Potem me je vprašal:« Če bi malo sladkega greha na kavo?« Ne, jaz kavo pijem nesladko. Kava bi res potrebovala ljubezen. Tako se je trudil, da je pozabil za kaj gre…



objavil(-a): mačka7 ob 00:06 komentarjev (0) ogledov: 0




torek, 21. januar

Frustracije



Zakaj sem se sploh odločila da napišem ta blog...enostavno zato, da dam use iz sebe... Pa ne, da nimam prijateljic, ki bi me poslušale...ampak jim raje ne težim, ker sem sama sebi tečna...

Zadnje čase se mi namreč zdi, da je vse proti meni... Oz, da sem sama sebi največji sovražnik. Namreč use kar si zadam ne uresničim...namreč lažje je gledat filme, serije.... kot pa se učit se spravi it telovyadit.. Da se razumemo nimam težav s težo (171, 54) pa vendar...vedno se, da izboljšati, oblikovati...zadnje čase imam občutek, da me bodo imeli usi raje če bom bolj izoblikovala svojo zunanjost... Pa čeprav vem, da imam dovolj prijateljev, ki me spodbujajo in podpirajo... Potem pa je tu še faks...Čeprav si naredim urnik, kako se učit...se ensotavno potem ne spravim...raje grem poslušat musko ..in dam use na off.. sem pa ugotovila, da je moj največji problem pri faksu ta, da nisem neka gimnazijka ampak imaž poklic... torej če ne naredim..bom dobila službo.. Pa vendar bi rada nekaj postala....

In zato se ta hip ko pišem ta blog zavezujem, da se bom sprmenila... anjprej bo na vrsti faks...smo namreč sredi izpitnega obdobja...po štirinajstem pa začnem delati na drugem... Blog bom pisala enkrat na teden.. In ne bom ga nehala pisat, četudi ga noben ne bo bral... namreč želim si le opazovati svoje sprmembe..predvsem kar se tiče faksa Smile

Dosedaj narejeno: OIK-pisni del Smile





objavil(-a): pikipoki1995 ob 18:38 komentarjev (1) ogledov: 0




sreda, 18. december 2013

Jaz sem jaz




Sem človek, ki zagovarja pisano besedo, saj se da marsikaj lepše izrazit, oblikovat, izpovedat, pa vendarle pri pisanju večkrat zmanjka prostora za razlago, manjka tudi neverbalna komunikacija, kot je mimika obraza in še kaj...in tukaj je potem tisti catch...kjer se lahko z nekom popolnoma narobe razumeš, kot si se v resnici želel, ker besede enostavno ne pridejo tja kamor bi morale. In pri vsem napisanem, pride tudi tako daleč, da izpadejo stvari popolnoma drugače...tukaj pa manjka tisti bolj osebni stik, če ne gre drugače, vsaj telefonski klic...A bi bila potem že naslednja meja. V zadnjih nekaj mesecih sva skupaj prestopala meje, tudi tiste za katere sva mislila prej da so nemoralne in niso v skladu z najinimi življenskimi načeli.A eno mejo sem zgleda prestopila sama, pustila sem ti blizu, dovolila sem si čustva, ki pa žal pridejo v celotnem paketu...ne samo veselje, sreča, zadovoljstvo...ampak tudi žalost, jeza, užaljenost. Tako to gre,Pišeš, da za užaljenost ne bi smelo biti prostora? Pa vendarle je, kot tudi je prostor za besede, ki ostajajo v zraku. Kako dolgo bodo se lahko nevem...a ščasoma bo potrebno sklatit kakšno tudi dol... Včeraj me je dušilo v bolečini in jezi...in ja kot marsikatera prijetnejša čustva, sem pozabila tudi to..kako je to ...., enostavno si dozdaj tega nisem dovolila in po eni stani sem jezna nase, ker sem si zdaj...ko bi morala ostati ne neki določeni distanci pa nisem. Ko zlomiš en oklep, ga zlomiš v celoti, ne samo tistega prijetnejšega dela, ki ga človek želi slišat. In vzameš to zakup, konec koncev smo samo ljudje...smo celota...z vso prtljago.
Včeraj nisem drezala, nisem iskala konflikta, a je zgleda zaradi mojega prevelika truda, da razumeš kaj ti želim povedati, vse izpadlo popolnoma drugače...in padale so besede, ki jih ne smela napisati in prav tako tudi ti ne, in bolela je zgolj možnost, kar je nekdo pripravljen narediti za svojo dušo...drug pa ne...in naučilo me je to, da nikoli ne pričakuj ali naredi nekaj takega, kar ne pričakuješ, da bo naredil kdo zate, Preveč solate na koncu in napačno interpretirano.A to je del tega in na vsakem posamezniku je, kaj bo pri vsem tem odtehatalo.
Preveč mi je lepo, da bi se tole tako končalo...vem, da enkrat bo prišlo do tega...a dokler si želim spoznati doživeti še več, čutiti tvoje roke, hrepeneti po tvojem objemu... si ne bi rada zaprla vrat...saj vem da bi enkrat to obžalovala...in sem bom vedno spraševala, kako bi bilo če si bi pustila to možnost, Torej jaz ostajam tukaj, takšna kot sem. Jaz sem jaz,,,so ljudje, ki so mi v marsicem podobni, toda nihče ni tak kot sem jaz, Zato je vse kar prijahaja od mene pristno moje, jaz sem to izbrala.Moji občutki katere koli vrste so, moja usta in vse besede , ki iz njih prihajo,,,trpke, ljubeznjive, pravilne , napačne, moj glas in vse kar počnem v odnosu do drugih. Vem ,da je na meni marsikaj kar me bega, bega druge,,,In ko pozneje premišljujem kako sem izgledala, napisala, mislila, se počutila..spoznam da veliko tega ni bilo najbolje, primerno, a vendar to sem bila JAZ. In na tebi je ali me sprejemaš tako kot sem...



objavil(-a): laila ob 11:43 komentarjev (0) ogledov: 0




sreda, 11. december 2013

Se grejem





Zima

mi z vetrom

na zarošeno okno

lepi premražene vešče.

Baje sledijo svetlobi svečk

na okenski polici.

Mislim, da čutijo

strast.

Da vohajo

kapljice znoja,

polzeče po mojem hrbtu

in tvojih laseh.

Ljubosumne vešče.

Zanje je

samo še ena

mrzla zimska noč.





objavil(-a): parfumbesed ob 20:18 komentarjev (0) ogledov: 0




sobota, 16. november 2013

Kariera?



Opažam, da kamorkoli se zadnje čase obrnem, katerokoli žensko revijo ali forum prebiram, povsod je govora o t.i. "sodobni ženski" 21. stoletja, ki ji je kariera ena od glavnih - pogosto pravzaprav prva od ostalih - prioritet v življenju. Ko se pogovarjam s kolegicami iz osnovne šole, mi vse na dolgo in široko razlagajo o svojih diplomah iz arhitekture, študiju kazenskega prava, planiranju magisterijev iz managementa, poslovnih sestankih, 10-urnih delavnikih in nasploh, o želji po blazno uspešni karieri. Otroci, družina? "Mogoče čez kakšnih 10 let, trenutno se posvečam izključno samo karieri". Feminizem še nikoli ni bil uspešnejši kot v današnjih časih.

Odlično se mi zdi, da živim v časih, kjer ženska ne igra "le" vloge žene in matere in da dejansko imamo karierne priložnosti, možnosti napredovanja, možnosti zasedanja tudi višjih položajev. A sama se ne prištevam med "sodobne ženske".
95% žensk s katerimi sem se pogovarjala, so ob mojem vprašanju "ali bi vseeno hodile v službo, če bi vaš mož s samo svojo plačo zaslužil dovolj za zelo lepo in udobno preživljanje celotne družine", najprej zgroženo pogledale, če nisem slučajno padla na glavo, potem pa odgovorile, da "kaj sploh sprašujem to, normalno da bi".
Da zgražanja nad mojim odgovorom "da jaz pa ne bi", sploh ne omenjam..

Da me ne bo kdo slučajno narobe razumel. Imam delovne navade in od svojega 16. leta nisem bila brez službe dlje kot 1 mesec. Nikakor mi ni težko poprijeti za dodatno delo, če je to potrebno. Ne zabušavam in svoje delo vedno opravim tako, kot je treba. Nad svojo službo se ne pritožujem.
Pa vendar bi, če bi se znašla v zgoraj opisani situaciji, vseeno raje igrala vlogo "samo gospodinje".


In tako sem se malo zasanjala, kako bi bilo življenje lepo, če bi lahko ob razumni jutranji uri zbudila svojega moža z vonjem po kavi. Kako bi pripravila okusen zajtrk za svojega najdražjega in najine potomce. Po zajtrku bi pospremila moža v službo in odpeljala otroke v šolo. Se doma v miru ob glasbi posvetila pospravljanju in pripravljanju kosila, ki bi mojo družinico pričakalo na mizi ob zaključku vseh obveznosti. Kako bi z največjim veseljem tisti čas, ki bi ga prihranila zaradi "brezposelnosti", posvetila dobrodelnosti in skrbi za druge.

Nekako tako si jaz osebno predstavljam popolno življenje. Podobno kot v osladnih ameriških filmih. Pa naj karieristke zavijajo oči ob mojih izjavah in si mislijo svoje.
Jaz moram zaključiti, ker žal ne živim popolnega življenja. Budilka za v službo bo zazvonila ob 4:45. Nekako približno ob takem času, ko se bo moj dragi študent primajal v najino posteljo po prepiti noči. Nič ne bo od najine jutranje kavice in zajtrka.
Mogoče nekoč...





objavil(-a): aaliyah5 ob 00:06 komentarjev (3) ogledov: 0




četrtek, 14. november 2013

Mr. Mrvica



Prava glasba gane direct do srca. Njegova me lahko spravi v jok.

Da vidimo, če v živo tudi? Sedela sem daleč. Pri poslušanju glasbe potrebujem samo ušesa. Pod določenim kotom mi ga je uspelo ujeti tudi med igranjem. Na daleč je seksi. Strast je njegova karakteristika. Užitek ga je tudi gledati.

Fascinirala me je njegova ekspresivnost. Kako je lahko tako zelo zbran v trenutku? Pade popolnoma v tok igranja, se vanj potopi… Samo igra. Kadar igra na podlago je približno tako, kot če bi gledali šprinterja na 100 metrov. S to razliko, da Maksim to počne veliko dlje.

Z eno besedo vrhunsko.



objavil(-a): mačka7 ob 00:28 komentarjev (0) ogledov: 0




četrtek, 07. november 2013

DREVO PRSTNIH ODTISOV





Nekaj dni nazaj sem imela rojstni dan. In med prihajajočem vikendom sem nameravala pripravit majhno praznovanje za tiste, ki mi največ pomenijo. Pa so me presenetili in sredi tedna prišli vsi v Ljubljano, tako, da smo praznovali, kar sredi tedna. Kot spomin na letošnji rojstni dan sem si zamislila Drevo prstnih odtisov. Vsak, ki bi prišel na moje praznovanje, bi na moje rojstnodnevno drevesce odtisnil svoj palec. To se mi zdi res lep in unikaten spomin na rojstni dan.

Na srečo sem imela drevesce zrisano že nekaj časa, tako, da je ideja, kljub temu, da so me presenetili uspela. Sprva sem bila skeptična, saj sem mislila, da si ne bodo želeli mazati prstov s tempero. Odziv je bil ravno nasproten. Na koncu je bila ideja vsem všeč. Zato, jo bom delila tudi z vami.

Za izdelavo Drevesa odtisov potrebujete:

1.Flomaster

2.Tempero, štampiljko ali senčilo za oči

Risalni list prepognete na polovico, tako da je hrapavi del lista na notranji strani. Na notranjo stran druge polovice lista s flomastrom narišete drevo z veliko vejami in brez listov ( če imate veliko gostov narišite drevo na celoten risalni list ). Namesto listov bodo vaši gostje odtisnili svoj palec. Da je drevo narisano na hrapavi strani je pomembno zato, ker se barva tempere ali štampiljke lepše prime na hrapavo, kot na gladko stran in dobimo lepši prstni odtis.

Ko imate narisano drevo je potrebno samo še počakati na goste, da pustijo na drevesu svoj pečat ( prstni odtis ). Mene so gostje presenetili in nisem še imela kupljene štampiljke ( kupi se jih lahko v vsaki papirnici ), zato so morali prst namočiti kar v tempero. Če pa nimate ne štampiljke, ne tempere pa se na risalni list dobro prime tudi senčilo za oči ( ki, pa ga ima zagotovo vsaka punca ). Naj povem, da so se prstni odtisi lepo poznali tudi s tempero in nisem štampiljke niti malo pogrešala. Paziti je potrebno samo to, da tempera ni preveč vodena. Gostje naj se pod svoj odtis tudi podpišejo.

Sama sem drevo odtisov naredila tako, da je kot nekakšna mapica. Na naslovnici piše ime in rojstni dan slavljenca. Na notranji strani pa je drevo z prstnimi odtisi, zraven pa bom priložila še skupinsko fotografijo.

Drevo odtisov pa ni super ideja samo za rojstni dan. Idejo lahko uporabite tudi npr. na poroki, kjer namesto knjige gostov uporabite tako drevo. Takšno drevo lahko uporabite tudi za risanje družinskega drevesa. Npr. na steno narišete drevo, kamor vsak član odtisne svojo roko.

Lep pozdrav Wink





objavil(-a): LučkaTheBee ob 19:31 komentarjev (2) ogledov: 0




sreda, 06. november 2013

Stylish One





Stopim v butik, kjer sem bila poleti. Imeli so eno zanimivo obleko. Kroj je bil super, barva pa ni bila ravno moja. Sem to povedala prodajalki. Bila je užaljena. Seveda vem ali je stvar zame ali ne. Vedno.

Vprašam, če imajo klasični blazer. Ona odgovori, da pri njej ni klasike, ker ima visoko modo.

Zraven je še ena ženska. Oceni me in se odloči, da me postreže. Sem bila že na tem, da grem čez vrata. Prijela je za ravno pravšnji blazer. Točno takega, ki so mi všeč. To je bil en ultra fast shopping. Trajalo je pet minut.



objavil(-a): mačka7 ob 22:27 komentarjev (0) ogledov: 0




stran: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170

na vrh strani

2006 - 2012 Diva.si. Vse pravice pridržane | splošni pogoji | kolofon | zemljevid strani