Naše avgustovsko avanturistično popotovanje ali raje Jungle adventure potepanje, kot smo ga poimenovali, se je pravkar končalo, zato vam tudi tokrat pošiljava kratke vtise s poti, da podoživite naš način potepanja po južni Venezueli tudi vi.

Popotovanje smo začeli s spoznavanjem reke Kaure, ki leži v osrčju južnega dela, sredi tropskega gozda, pod okriljem indijanskega plemena Yekuana. Pridružili so se nam še trije simpatični Francozi in naše rajanje po džungli se je začelo. Z drvakom smo se podali na odkrivanje surove narave in njene divjine. In indijancev Yekuana, ki živijo na tem področju ter živalstva, ki se skriva vsepovsod. Pa seveda lepih sončnih zahodov in jutranjih zarij. Sonce in voda - skratka narava sama in letni čas sta poskrbela zato, da je bilo vsega v izobilju. A takšno je pač rečno in avanturistično popotovanje hkrati.

Prvi postanek in s tem tudi prvo noč smo preživeli zunaj, tik ob reki Kauri, v indijanski hiški - churuati, ki nam je nudila streho nad glavo s prekritimi listi palme moriche. Spanje v visečih mrežah, sredi džungle, pa je nekaterim novim avanturistom predstavljalo velik izziv. In tako smo začeli spoznavati pravo džunglo.

Naslednji dan smo pot, s kratkimi postanki pri indijancih, ki živijo tik ob reki, nadaljevali dalje do otočka El Playon, kjer smo se nastanili v indijanski vasici, ki je locirana blizu mogočnega slapa Salto Para. Udomačili smo se v naši novi churuati, nato pa si razgledali vasico in se okrepčali z polarsitom. Veselo vzdušje v vasi nam je dalo priložnost spoznavanja domačinov in njihove lokalne kulture. Po dobri večerji, ki sta nam jo pripravila naša mojstra, smo utrujeni od poti, zaspali v visečih mrežah tik ob reki. Zjutraj smo se odpravili na kratki treking skozi džunglo do Salto Para ter uživali v vodnih radostih. Pot nazaj nas je vodila po drugi strani otoka, kjer smo se vzpeli vse do velikih granitnih skal, od koder je segal prelep razgled na tropski gozd, ki nas je obkrožal in Kauro v vsej njeni lepoti. Vrnitev v vas je bila zanimiva, ob spoznavanju različnih rastlin in dreves, ki jih džungla premore. Večer je bil sicer deževen, a zanimiv, ker nam topli dež ni preprečil namere kopanja v reki.

Sledila je prava uživancija v rečnih radostih, ki je v nas prebudila igrivost in veselje tako zelo, da so se nam pridružili tudi indijanski otroci in kapibara, ki je uživala v plavanju z našimi fanti. Aha. Po temeljitem kopanju se je ženski del ekipe odpravil po nakupih indijanskih artesanij, moški pa po nogometni tekmi z lokalno skupnostjo, pristal v ljubkem mini baru. Po večerji smo ubiti popadali v svoje viseče mreže. Dan povratka je prišel prehitro in zjutraj smo se odpravili po reki nazaj, se vmes ustavili še v parih indijanskih vaseh, kjer smo pobliže spoznali način priprave indijanskega kruha kasave, ki ga pridelujejo iz gomolja yuke.

Obiskali smo tudi plantažo banan, ananasa in yuke, nato pa nas je pot vodila nazaj v Cuidad Bolivar, da smo se pripravili na novo avanturo po Gran Sabani in seveda na iskro našega potepanja - treking na Roraimo, ki je sledil. Po dolgi vožnji v terencu smo prispeli v pemonsko vasico San Francisco de Yuruani, ki leži na jugu te dežele, blizu brazilske meje. Se nastanili v churuati in pripravili na treking. Po zajtrku se je naša pot začela, najprej s terencem do začetne točke vasice ParaiTepui, kjer smo pričakali še drugi del popotnikov oz. del naše skupine, ki so prišli iz Santa Elene, nato pa po kosilu začeli naš šestdnevni treking na to veličastno goro, ki jo slavijo vsa okoliška indijanska plemena in seveda tudi ostali domačini.

Prva dva dni smo imeli srečo z vremenom in prišli do prvega ter drugega baznega kampa brez večjih nalivov. Obkroženi s čudovito naravo, ki je ponujala različne zelene odtenke rastlinja, grmčevja in tropskih rožic smo do kampa prehodili dnevno približno 6 ur.

Tretji, najtežji dan pohoda in s tem tudi vzpona na mizasto goro, smo začeli dokaj zgodaj in svoj cilj dosegli v predvidenem času, med različnim rastlinjem, strmim vzpenjanjem po rdečem blatu in po skalnatih prostranih poteh, kot tudi pod slapom vse do vrha Roraime, ki je sledil. Na vrh smo prišli veseli, a vseeno utrujeni in poiskali naš bazni kamp oz. ‘hotel pod skalo'. En dan smo raziskovali planoto Roraime, obiskali različne bazenčke - jacuzzije, skulpturice iz kamnov različnih oblik, ki so tam že tisočletja takšne kot so, pa rožice različnih oblik in barv, šli skozi doline kristalov in videli endemične živali...
Peti dan smo se vrnili nazaj, vse do prvega baznega kampa, kjer smo prespali. Pred nami je bil le še dan povratka in še zadnjih 5 ur hoje... Zjutraj smo se po ležerno odpravili naprej. Prehodili in pretekli smo večji del poti, se kotalili in prispeli do vasice ParaiTepui, kjer smo se po kosilu odpravili v Santa Eleno, zaspano mestece tik ob meji z Brazilijo.

Poslovili smo se od naše pohodne ekipe s katero smo preživeli zelo zanimive dni. Naš team se je odločil, da malo razišče to zanimivo mestece, kjer se salsa in samba prelivata v eno in kjer si dobil občutek, da se je čas čisto zares ustavil. Okrepčali smo se v lokalni gostilnici, se pobližje spoznali z določenimi lokalci, nato pa odpravili nazaj na pot proti Ciudad Bolivarju. Vmes smo se ustavljali in si ogledali lepote Gran Sabane: Jaspisovo dolino, slapove in brzice, vasico El Dorado in most, ki ga je skonstruiral Gustav Eiffel, vasico Las Claritas in prespali v pemonski vasici San Francisco de Yuruani ter naše potepanje zaključili na karibih.

Plan smo malo spremenili in se odločili, da obiščemo še vasico na vzhodnem delu karibov, kjer smo se gostili z morskimi specialitetami in s caipirinjami nazdravljali našim uspehom.

En dan smo izkoristili za ogled otočkov, lociranih v narodnem parku Mochima ter se naužili vročice sonca in tropskega morja ... nato pa naše avanturistično rajanje zares zaključili v afriški vasici Choroni, kjer smo na playi Grande rajali v vodi in se igrali z valovi. Zvečer poslušali lokalno musko in igranje na tambores.

Naših avanturic, ki jih je bilo brez dvoma veliko, je bilo kmalu konec....poslovili se zares sicer nismo, ker bomo to nadaljevali tudi doma, ali pa zopet nekje daleč...ali ne?

Več slikic in vtisov iz naših poti lahko najdete tudi na najinem blogu:
http://araguatoexpeditions.blogspot.com/.

Informacije o potovanju z nama pa na najini spletni strani: www.araguato.org .

Veliko prijetnih trenutkov, dobre volje in nasmehov!

Karibski pozdravi.

Adrijana in Fabricio