Glasba in njen vpliv na možgane

O glasbi zna marsikdo kaj povedati, a prav vsi smo si nekako edini, da bi brez nje težko živeli. Glasba vsekakor vpliva na svet in ljudi, ki ji prisluhnejo. Eni se navdušujejo za trše ritme, elektronske zvoke, kitare in bobne, drugi morda za bolj umirjeno klasično glasbo. Vsem pa je edino, da se ob poslušanju dobro počutijo.

Zakaj je temu tako in ali ima glasba vpliv na možgane, pa v nadaljevanju članka. Ste vedeli, da so znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, že pred časom odkrili povezavo med poslušanjem določene glasbe in večjimi količinami mleka, ki ga dajejo krave, ki so tej glasbi podvržene? Ali pa o hitrejši rasti rastlin, katerim so predvajali glasbo?

Kako glasba vpliva na naše možgane?

Na vprašanje, ali glasba vpliva na možgane, ne bomo odgovarjali, ker vsakdo izmed nas že pozna odgovor. Ob določeni glasbi se nam naježi koža, nas prežamejo čustva, spomini, … Torej, poslušanje glasbe vsekakor vpliva na nas. Ampak kako, zakaj … to pa je povsem drugo vprašanje.

Vpliv glasbe

Ob ustvarjanju glasbe se v možganih tvorijo nove povezave.

Glasba lahko na različne načine vpliva na naše možgane. Eden teh je, da se ob ustvarjanju glasbe glasbeniku v možganih tvorijo nove povezave, ki skrbijo za kreativnost, spomin in dejansko povečujejo njihovo kapaciteto. Tovrstne spomine nato iz njih izbeza prav ta glasba, ki deluje kot neke vrste spominsko stikalo. Ker glasba vpliva na možgane in naša čustva, jo s pridom izkoriščajo tudi nekateri trgovci.

Glasba lahko sproža tudi negativna čustva

Enako kot v prejšnjem primeru se lahko zgodi, da ob poslušanju določene pesmi občutimo globoko žalost, strah ali katero od drugih negativnih čustev. Možgani zvesto spremljajo vse dražljaje okoli nas (glasove, vonjave itd.) in jih povezujejo z določenimi čustvi, ki so bila takrat prisotna.

Poslušanje glasbe namreč spodbudi določene možganske valove, ki so odvisni od zvrsti glasbe in njene intenzivnosti. Prijetna, počasna glasba pomirja možgane, kar ima za posledico manj stresa, nižji utrip srca in izrazito sproščenost. Med tem na drugi strani bolj živahna ali divja glasba poskrbi prav za nasprotno. Možganski valovi so povsem drugačni, možgani so budni in v stanju pripravljenosti, dihanje se pospeši, pospešen je tudi srčni ritem.

Je glasba lahko zdravilna?

Sama glasba seveda ne nosi zdravilnih sposobnosti, ima pa, kot smo že zapisali, velik vpliv na naše možgane. In prav v možganih se skriva največja čarovnija človeka, ki pa je v popolnosti še dolgo ne bomo razvozlali. Možgani skrbijo za izjemno pomembne reči v našem telesu.

Pošiljajo ukaze v njegove različne dele in skrbijo, da se v kri izločajo hormoni ter druge snovi, ki skrbijo za pravilno delovanje celotnega telesa. Ker z glasbo vplivamo na delovanje možganov, lahko rečemo, da z njo posredno vplivamo tudi na svoje zdravje in počutje. Če ne drugega, si lahko z glasbo omilimo stres, zanj pa vemo, da ga v moderni dobi (kot krivca) podpisujejo pravzaprav že pod vsako bolezen.

Kakšno glasbo poslušati za najboljše rezultate?

To je povsem odvisno od tega, kaj želite doseči in kakšna glasba vam je sploh všeč. Znano je, da klasična ali ambientalna glasba pomirja, pomaga pri pomnjenju in skrbi za sproščeno vzdušje. Torej je kot takšna idealna za učenje ali razmišljanje. Če pa boste denimo želeli večjo motivacijo pri teku ali drugih športnih aktivnostih, si boste verjetno želeli povsem drugačno glasbeno podlago.

Morda ste že slišali, da obstajajo tudi zvočni terapevti, ki s pomočjo posebnih gongov zdravijo ljudi. V tem primeru gre za proizvajanje zvoka v določeni frekvenci, ki vpliva na hitrejše in lažje obnavljanje celic v telesu ter za boljšo harmonijo uma in duha. Glasba ima lahko velik vpliv na človeka, njegove možgane in s tem tudi na njegovo zdravje.

Morda vas zanima tudi ...