Sploh vemo, kaj je zdrava prehrana?

Ljudje smo postali precej bolj zavedni glede načina življenja in skrbi za lastno zdravje. Ni nam namreč vseeno, ali živimo zdravo, se gibljemo, ukvarjamo s športom ali pa se nezdravo prehranjujemo in posedamo pred TV zaslonom. Vse bolje smo obveščeni tudi po zaslugi spleta, kjer lahko najdemo in preberemo marsikaj na to temo.

Razgovorili so se zdravniki in drugi strokovnjaki s področja zdravega življenja, zavedamo pa se, kako zelo je za naše zdravje pomembna zdrava prehrana. Pa sploh vemo, kaj je zdrava prehrana in ali se znamo zdravo prehranjevati? Je res, da je zdrava prehrana draga?

Zdravje ne more biti drago!

Gre za odgovor na zadnje vprašanje iz prejšnjega odstavka. Zdrava prehrana nikakor ne more biti draga, če nanjo gledamo z vidika osebe, ki si želi zdravo živeti. Seveda so določena živila dražja kot druga, a pri sami izbiri je potrebno biti pač previden. Ni vse, kar je označeno z »bio« in »eko«, vedno tudi najboljše.

Dejstvo pa je, da pridelava organskih živil brez pesticidov in drugih škodljivih posegov, ki vplivajo na zdravje človeka, s seboj prinaša več dela in določeno ceno. Ampak, organsko pridelano hrano imamo lahko tudi na svojem malem vrtu. Zastonj!

Kaj sploh je zdrava prehrana?

Zdrava prehrana ni zgolj »zdrava hrana«, kot bi kdo zmotno pomislil. Zdrava prehrana zajema celotno verigo prehranjevanja človeka, ki s seboj prinaša tudi samokontrolo in zavedanje, kaj je zanj dobro in kaj ne. Vsekakor se je potrebno že na začetku zavedati, da je zdrava prehrana tista, ki vsebuje dnevno vsaj 5 obrokov in se prične z zdravim zajtrkom.

Zdrav zajtrk

Zdrava prehrana vsebuje 5 obrokov in se prične z zdravim zajtrkom.

Torej, še preden damo v usta svoj prvi grižljaj. Potem pa pride na vrsto vsebina. Za zajtrk si privoščimo skodelico ovsenih kosmičev (nepredelanih in nesladkanih) in jih prelijemo z ekološko pridelanim mlekom. Seveda jih lahko osladimo z žličko medu ali morda sladkimi rozinami.

Za malico resnično ni prav nobene potrebe po velikanskih sendvičih s predelano salamo, v kateri je ojačevalec okusa in mastnim namazom. Pojejmo raje nekaj sadja, jabolko, morda nekaj grozdja. Če je lakota prevelika, bodo v dobrodošlo pomoč slastni oreščki, ki bodo vašemu telesu zagotovili tudi omega 3 maščobne kisline.

Pri kosilu ne bodimo preveč leni in narežimo nekaj zelenjave, jo pokuhajmo ali popražimo, popecimo kak kos piščančjega mesa in si pripravimo veliko skledo solate. Stran od vnaprej pripravljenih jedi, kock in vrečk, ki obljubljajo pojedine. Popoldanska malica bo preprečila preveliko lakoto za večerjo. Privoščimo si sadje ali kos polnozrnatega kruha z mlečnim namazom.

Za večerjo ne bodimo prezahtevni, saj bo naše telo to hrano predelovalo celo noč, kar pa bo imelo za posledico slabši spanec in utrujenost navsezgodaj, ko bi morali biti najbolj spočiti. Kakšna riba ali pa nekaj malega, kar je ostalo od kosila, bo povsem dovolj. Stran z ogljikovimi hidrati.

Čemu reči NE?

Vsekakor se je potrebno izogniti vsem predelanim živilom (salame, mesni izdelki, kosmiči, …), hrani, ki je pripravljena za pogrevanje, ter sladkorju in soli. Slednji seveda ne v popolnosti, a človek jo na dan potrebuje zgolj 1,4 do maksimalno 5 gramov. Paziti je potrebno tudi na kombiniranje ustreznih živil, saj vsa ne sodijo skupaj in naenkrat v naše telo.

Živite zdravo z naravo, pridelajte svojo zelenjavo, če je to le mogoče, sicer jo kupujte na tržnici pri znanih prodajalcih, ki jo pridelujejo sami. Vedno kupujte sezonsko sadje in zelenjavo, saj ni normalno, da bi pozimi lahko uživali sveže češnje in zelenjavo, ki raste poleti. Če boste pridelovali svojo zelenjavo, presežek le te vložite, zamrznite ali pripravite iz nje ozimnico katere druge vrste.

Zapomnite si, da se vaše zdravje prične na krožniku pred vami!

Morda vas zanima tudi ...